M. VERK: Nekatera naceina vprašanja kmetijskega pouka. (Dalje.) Splošno mnenje je, da naj živi svinja v nesnagi, če hočemo, da uspeva. Živali imajo dobro razvit nagon, ki jim določa. kaj je za nje dobro in kaj ne. Pri svinji vidimo, da z največjim veseljem skoči iz svinjaka, vanj se pa vrača nerada. Pri svinjakih opazimo, da mnogokrat svinje obgrizejo vrata in napravijo t a k o veliko luknjo, da gre vsaj konec rilca z nosnicami na sveži zrak. Takoj ugotovi kmetič. kako je ta vražja svinja »salamensko žleht«, ne pomisli pa, da, če bi kdo njega zaprl v plesnjiv sod. bi tudi on tiščal nos k odprti pilki. Pod kožo ima svinja plast masti. Ta prvotno gotovo ni bila določena v to, da si človek z njo zabeli fižol, temveč, da brani svinjo pred mrazom. To nam je siguren znak. naj bo svinja tudi pozimi na prostem, da se preskače in poživi, v polefnih dnevih naj bi bila le izjemoma v hlevu. Mast i v toplih dneh provzroča preveč toplote. Ker ne najde boljse kopeli. pokota se v blatu, ne za to, ker je svinja, temveč ker ji je vroče. Pri krmljenju se dela nebroj napak. V zimskem času ot>azimo v najhujšem mrazu. kako prezebajo kmetice pri pranju reje, marsikatera že- nica je vlovila pri tem mrzlo-mokrem delu ozebline in revmatizem. Ne pride ji pa na um, da to delo ni samo nepotrebno, temveč še celo naravnost škodljivo. Majhne količine zemlje, ki se drže repe in korenja so neobhodno potrebne za prebavo in tvoritev kosti, saj ravno pozimi ne more svinja do teh snovi. Tudi pri svinjah ni naglica kaj prida. Pa skuhajo rejo v loncih ali kotlih, treba je svinje nakrmiti, čas je drag, piča vroča. ne da se zmečkati, pomaga pa radikalno sredstvo. V pičo nallje hitro toliko vode, da se ohladi. Rad bi videl obraz kmeta, ki bi imel na mizi vrelo juho ali kašo, pa bi mu jo hotela skrbna zakonska družica ohladiti s korcem mrzle vode. Sploh se daje svinjam preveč tekoče hrane. kar provzroča mnoge bolezni in medlost. Le ko začnejo svinje pitati, vedo. da rabi svinja masivne hrane. Premalo se gleda tudi na snago posode. Res je, da prebrodi svinja s slastjo največjo nesnago. ne pre" naša pa zlepa plesnjivih in skvašenih reči. Največja zaipreka uspešne svinjereje so kužne bolezni. Ni pa to toliko elementarna nezgoda, kakor posledica neznanja. Sicer so Ijudje že precej opustili misel na »uroke« in »nareto«, napredovali pa tudi niso mnogo. Ko je kužna bolezen že v hlevu, je edino radikalno zdravilo samo nož. Neizmerne važnosti so preventivna sredstva protl kužnim boleznim, namreč primerna prehrana,, gibanje v svežem zraku in snaga. Ta sredstva dado živali odporno silo proti bolezni. Pa še nek nedostatek svinjereje bi omenil, česar pa ne morerno uporabljati pri pouku v šoli, temveč le v resnem razgovoru z odraslimi. Generalna napaka naše svlnjereje se vrši pri plemenitvi. Dočim so za pfeme primerni le mladiči iz drugega in starejšega gnezda. se v na" ših krajih svinje po prvem gnezdu spitajo in pokoljejo, naraščaj je slaboten, brez vsake odporne sile, podvržen vsem mogočim boleznim, cela pasma pa degenerirana. Vendar v tej zadevi pri kmetih z besedami ne bomo dosti dosegli, kakor marsikje drugje tudi ne. potreben bo oster oktroi s strani vlade. Sploh pa bo morala država marsikje poseči vmes s pametnimi naredbami in gmotno podporo. Kmetijski pouk na osnovni šoli bo zahteval mnogo nazoril, orodja, preparatov, primerno urejen šolski vrt, večje izdatke za gnojila, semena, sadiko in cepiče. D a b i učiteljstvo doprinašalo za kmetijski pouk gmotne žrtve iz lastnih dohodkov, ki so itak globoko pod eksistenčnim minimom, ni verjetno. če že kmetske občine vsled nerazumevanja ne bodo hotele žrtvovati za kmetijski pouk primernih zneskov, je to dolžnost parlamenta in vlade, kot najvišjih oblasti naše agrarne države. Ako bodo kompetentni faktorji storili vse potrebno. se tudi učiteljstvo ne bo odtegovalo in se bo poglobilo v lastni delavnosti v najbolj pereča gospodarska vprašanja. Za najbližjo bodočnost naj služijo sledeče smernice: Splošna izobrazba je podlaga vsaki strokovni. tudi kmetijski šoli. Vsled tega od1 o č n o ugovarja n^o vsakemu krSenju dobe šolske obveznosti na osnovni šoli,ker bi bilo to v kvar spl. ošni izob r a zb i. K m e t i 3 s k i ip o u k j e p o t r e ben, računajoč pa s potrebo, mora se snov kmetijskega pouka ozirati na ilokailne razmere. Snov, načela in smernice kmet. pouka je za posamezne kulturne skupine ugotoviti na uradnih učiteljskih konferencah. Te konference imajo tudi mnogo drugega gradiva, ki čaka nujne r e š i t v e , t o r e j s e n a j s k 1 i č e j o čimprej, stroški jejo iz budžeta prosvete, event. p o 1 j o p r i v r e d e. D o k 1 e r s e t o skušaj vsak učitelj spoznavati dobičkanosne gospodarske panoge svojega okoliša, o d p r a v 1 j a t i n jj i h n e d o s t a t k e, uveljavljati povsod novejše pridobitve na teh. Teorije se naj učenci nauče v šoli le toliko, kolikor je brezpogojno potrebno za razumevanje praktičnega pouka. (Konec.) se na j kr iministrstva ministrstva n e i z v r š i,