PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
(Ob 70. obletnici oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete
univerze v Ljubljani)
FIRST PHYTOCENOLOGICAL RESEARCH IN KAMNIŠKA BISTRICA
(At the occasion of the 70th anniversary of the establishment of Department for Forestry and Renewable Forest Resources at Biotechnical Faculty, University of
Ljubljana)
Mitja ZUPANČIČ1 & Andrej ROZMAN2
IZVLEČEK
Prva fitocenološka raziskovanja v Kamniški Bistrici
Cvekov elaborat Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, s posebnim ozirom na gozdnogojitveno problematiko oziroma njegov vegetacijski del, ki je bil predložen za njegovo habilitacijo za univerzitetnega učitelja, je verjetno prvi elaborat, ki podaja gozdnogojitvene smernice na podlagi gozdnih fitocenoz. Morda je bil sočasno ali malo pozneje izdelan podoben elaborat Tregubova za območje Leskove doline na Snežniku. V vegetacijskem delu elaborata za Kamniško Bistrico je Cvek opisal 21 sintaksonov gozdnih fitocenoz. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo območje Kamniške Bistrice fakultetno posestvo Fakultete za agronomijo in gozdarstvo. Izdelani sta bili dve vegetacijski karti v merilu 1 : 10.000.
Ključne besede: fitocenologija, Kamniška Bistrica, Slovenija
http://dx.doi.org/10.3986/fbg0054
ABSTRACT
First phytocenological research in Kamniška Bistrica
Cvek's study A description of the forest associations of the Kamniška Bistrica valley, with particular regard to silvi-cultural questions, or its vegetational part, which was proposed for his habilitation as a university teacher, is probably the first study to provide silvicultural guidelines on the basis of forest phytocoenoses. Perhaps a similar study by Tregubov for the area of the Leskova valley on Snežnik was made simultaneously, or a little later. In the vegetational part of the study for Kamniška Bistrica, Cvek described 21 syntaxa of forest phytocoenoses. In the 1950s, the area of Kamniška Bistrica was a faculty estate of the Faculty of Agronomy and Forestry. Two vegetation maps in a scale of 1 : 10.000 were produced.
Key words: phytocoenology, Kamniška Bistrica, Slovenia
1	SAZU, Novi trg 5, SI-1000 LJUBLJANA
2	Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Večna pot 83, SI-1000 LJUBLJANA, andrej.rozman@bf.uni-lj.si
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1, 187-213, LJUBLJANA 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
1. UVOD
Po drugi svetovni vojni so se razširila fitocenološka raziskovanja, zlasti na področju gozdarstva. Zasluga za tovrstna raziskovanja gre predvsem trem pionirjem, tisti čas vodilnim fitocenologom dr. V. Tregubovu, gozdarju, ter prof. G. Tomažiču in dr. M. Wraberju, biologoma. Vsi trije so že med svetovnima vojnama opravljali fitocenološke raziskave. Tregubov je v Bosni preučeval gozdno vegetacijo, Tomažič gozdno-grmišč-no in negozdno vegetacijo Slovenije ter Wraber hrastove gozdove južne Francije. Po drugi svetovni vojni so združili svoje znanje in se dogovorili za vegetacijska (fitocenološka) raziskovanja za potrebe gospodarstva, zlasti gozdarstva. Na inštitutski raziskovalni ravni sta bila najbolj dejavna Tregubov in Wraber, na visokošolskem raziskovalnem področju pa Tomažič, ki je ob ustanovitvi gozdarskega oddelka (zdaj mineva 70 let od njegove ustanovitve), začel predavati fitocenologijo za gozdarje.
Tregubov in Wraber sta se osredotočila na fitoce-nološke raziskave alpskih in predalpskih bukovih gozdov Slovenije, Tregubov še na dinarske gozdove, Wra-ber pa na gozdove Pohorja in soseščine. Tomažič je dal idejo o fitocenološkem raziskovanju Kamniške Bistrice, kjer je to bilo tedaj eno od treh fakultetnih posestev, (drugi sta bili Velika Nedelja in Panovec). Botanik Tomažič je bil predavatelj fitocenologije za gozdarje v sklopu gozdnogojitvene katedre, ki ji je načeloval gozdar prof. S. Sotošek, njegov asistent na katedri pa je bil S. Cvek, univ. dipl. inž. gozd., že uveljavljeni gojitelj gozdov in fitocenolog. Tomažič kot idejni vodja projekta je operativno izvedbo fitocenoloških raziskav zaupal Cveku. Raziskave so se verjetno začele v letu 1950 ali morda leto prej, končale pa so se leta 1955 z izdelavo elaborata. Naslov elaborata je bil Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, s posebnim ozirom na gozdno-gojitveno problematiko.
Prva preučevanja v Kamniški Bistrici sta opravila Tomažič in Cvek, v nadaljevanju pa Cvek sam, ker je Tomažič po letu 1952 zaradi bolezni nekaj časa opustil predavanja na gozdarski in filozofski fakulteti ter terenska raziskovanja. Tomažič si je med tedanjimi študenti za spremljevalca in pozneje sodelavca izbral Ž. Koširja (pozneje univ. dipl. inž in dr. gozdarstva, vodja Biroja za gozdarsko načrtovanje, uslužbenec v državni upravi in uspešen fitocenolog, inovator na področju vrednotenja gozdnih rastišč). Pozneje je Košir pod vodstvom Cveka samostojno preučeval tamkajšnjo gozdno vegetacijo. Cvek pa si je za spremljevalca med študenti izbral D. Juga (pozneje univ. dipl. gozd. inž. na Gozdnem gospodarstvu Celje). Jug je zbolel in Cvek je za drugega spremljevalca izbral študenta D. Robiča,
pozneje magistra gozdarstva in univerzitetnega predavatelja fitocenologije za gozdarje.
Izdelava rokopisnega elaborata z vegetacijsko karto Kamniške Bistrice je bila končana leta 1955. To je bil eden izmed prvih gozdnogojitvenih elaboratov na podlagi gozdnih vegetacijskih združb, ki je nastajal verjetno sočasno z elaboratom Tregubova za Leskovo dolino na snežniškem pogorju za Gozdno gospodarstvo Postojna. Pozneje, vse do leta 1991, so bil izdelani mnogi elaborati za različna gozdna gospodarstva Slovenije. Tregubov s sodelavci je leta 1957 na podlagi prej omenjenega elaborata za Leskovo dolino izdelal monografijo Prebiralni gozdovi Snežnika. Fitocenološke ali vegetacijske raziskave v Leskovi dolini so se začele leta 1948 in rokopisna vegetacijska karta je bila izdelana v letih 1951-52. Raziskovalna dela v Kamniški Bistrici so se verjetno začela leta 1949 z ustanovitvijo gozdarskega oddelka tedanje Fakultete za agronomijo in gozdarstvo ali kakšno leto pozneje (1950-1951). Verjetno je to edini gozdnogojitveni elaborat na podlagi gozdnih združb z vegetacijsko karto, izdelan na tedanji fakulteti. Poznejši elaborati so nastajali na Gozdarskem inštitutu Slovenije oz. Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije (IGLGS), Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU oz. Inštitutu za biologijo SAZU in Biroju za gozdarska načrtovanja in melioracijo.
Elaborat za Leskovo dolino je bil znanstveno predstavljen v ediciji Strokovna in znanstvena dela 4 IGLGS pri založbi Kmečka knjiga Ljubljana. Menimo, da bi bilo prav, da tudi elaborat Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, s posebnim ozirom na gozdnogojitve-no problematiko znanstveno predstavimo. V zapuščini prof. Dušana Robiča, ki jo je njegova vdova Danica Robič s posredovanjem prof. Andreja Bončine prepustila v hrambo Katedri za gojenje gozdov in izrecno naslednikom pokojnega moža pri predmetu fitoceno-logija, ga je spomladi leta 2017 našel soavtor te razprave, doc. Andrej Rozman. Za njegovo predstavitev smo povsem po naključju izbrali čas, ko praznujemo sedemdesetletnico Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire (Oddelek za gozdarstvo). Predstavljen bo le bota-nično-fitocenološki del elaborata, ki ga imamo na voljo v rokopisni obliki. Celotnega elaborata nismo uspeli dobiti - kljub prizadevanju bibliotekark knjižnic na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive vire, Oddelku za agronomijo ter Gozdarskega inštituta. Elaborata preprosto ni, verjetno je bil pri izposoji izgubljen. Majhna možnost za najdbo je v knjižnici agronomskega oddelka, ko bo knjižni fond v celoti prenesen v računalniško obliko. Če bo elaborat najden, bomo dopolnili članek ali napisali dopolnilo v prihodnji številki te revije.
188 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Namen pričujočega članka je analiza tedanjega poznavanja gozdnih združb, njihove floristične sestave ter njihovih rastiščnih in ekoloških razmer v primerjavi z vedenjem o njih v današnjem času. Zato zadostuje bo-tanično-fitocenološki del elaborata od strani 54 do 81 s kartama, ki je glavni in osnovni del elaborata. Ta del elaborata je asistent Cvek verjetno predal za ponovno habilitacijo v naziv višji asistent. Vsebina ekološkega dela elaborata je na visoki strokovni ravni.
Rastline so poimenovane po tedanji splošni uporabi latinskih rastlinskih imen v gozdarstvu. Podobno velja tudi za latinska imena sintaksonov. Sodobna imena združb sledijo Šilcu & Čarniju (2012). V posebnem poglavju so latinska imena, ki jih je zapisal
Cvek prevedena v imena po Mali flori Slovenije (Mar-tinčič et al. 2007).
Na kratko naj navedemo nekaj biografskih podatkov o Stanku Cveku. Rodil se je v Borovljah (Ferlach) 20. 12. 1915, umrl v Ljubljani 11. 12. 1959. Diplomiral je leta 1940 na Oddelku za gozdarstvo, Kmetijsko-goz-darske fakultete v Zagrebu. Po diplomi je bil najprej zaposlen v gozdarski operativi in pozneje v raziskovalnih organizacijah gozdarske stroke na Hrvaškem in v Sloveniji. Leta 1950 je bil imenovan za višjega asistenta na gozdarskem oddelku Fakultete za agronomijo in gozdarstvo. Med prvimi je v gozdnogospodarsko načrtovanje uvajal fitocenološke izsledke. (Robič 1988: 86-87, ANONYMUS 1957: 194-195).
2. ANALIZA GOZDNIH ZDRUŽB V PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI
Držali se bomo vrstnega reda opisa gozdnih združb po fitocenološko-gozdnogojitvenem delu elaborata avtorja Stanka Cveka (1955) Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, s posebnim ozirom na gozdnogojitve-no problematiko; tako začnemo z asociacijo:
2.1. Cariceto remotae-Fraxinetum (Carici re-motae-Fraxinetum excelsioris W. Koch 1925)
Avtor Cvek je objavil tri fitocenološke popise te vlago-ljubne, ob gorskih potokih razvite gozdne združbe, in sicer:
tipično obliko Carici remotae-Fraxinetum z naslednjim fitocenološkim popisom:
»Drevesni sloj: Fraxinus excelsior 2.2. Alnus incana 3.3 Acer pseudoplatanus 2.2.
Grmovni sloj: Corylus avellana 1.2. Acer pseudoplatanus + Salix glabra +
Zeliščni sloj: Petasites hybridus 3.3. Deschampsia caespitosa 3.3 Lysimachia nummularia 2.2 Mentha aquatica 2.2. Crepis paludosa 1.1. Stellaria glochidiosperma 1.1. Caltha palustris 2.2. Herophylum cicutaria 3.3. Juncus glaucum +.2 Brachypodium silvaticum +
Carpinus betulus + Picea excelsa + Acer campestre +
Daphne mezereum + Solanum dulcamara +
Fragaria vesca + Tussilago farfara 1.1 Euphorbia amygdaloides + Galium vernum + Carex silvatica + Galeopsis speciosa + Stachys silvatica 1.1 Poa nemoralis + Nephrodium dryopteris + Aspidium spinolosum +
Carex remota + Impatiens noli-tangere + Ranunculus lanuginosus + Salvia glutinosa 1.1. Hypericum acuntangulum + Prunella sp. + Moehringia trinervia + Pulmunaria officinalis + Aspidium filix-mas +.3 Athyrium filix-femina + Cardamine trifolia + Aposeris foetida +
Mahovi:
Mnium undulatum 1.1 Mnium cuspidatum +2 Thuidium tamariscinum +
Ranunculus reptans + Scrophularia nodosa + Plantago major + Equisetum palustris + Mentha longifolia + Oxalis acetosella + Galium palustre + Asarum europaeum + Cirsium palustre + Senecio fuchsii Cerastium silvaticum + Geranium robertianum + Orchis maculata +
Trichocolea tomentella + Ctenidium molluscum + Fegatella conica 1.3
Asociacija porašča oligocenski glinasti peščenjak, delno pokrit z apnenim gruščem. Asociacija je površinsko majhna, toda pomembna zaradi dobrega uspevanja velikega jesena (Fraxinus excelsior).«
2.1.1. Drugi popis Carici remotae-Fraxinetum alne-tosum opisuje subasociacijo s sivo jelšo (Alnus incana). »Raste na močvirnih rastiščih in je pomembna zaradi bujnega uspevanja sive jelše."
Drevesni sloj: Alnus incana 3.3 Fraxinus excelsior +
Grmovni sloj: Alnus incana 1.1 Sambucus nigra 1.1 Fraxinus excelsior + Picea excelsa
Acer pseudoplantanus + Sambucus nigra +
Daphne mezereum + Fagus silvatica + Clematis vitalba +
189 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Zeliščni sloj:
Impatiens noli-tangere 3.3 Circaea lutetiana 2.2 Stachys silvatica 2.2. Salvia glutinosa 3.3 Lysimachia nummularia 1.1. Urtica urens 2.2. Ranunculus lanuginosus 1.1. Carex remota +1 Pulmunaria officinalis 1.1. Petasites hybridus 1.1. Stellaria glochidiosperma + Arctium spec. 1.1 Aegopodium podagraria + Deschampsia flexusa +.1
Deschampsia caespitosa +.1 Brachypodium silvaticum + Senecio fuchsii + Physalis alcecengi + Solanum dulcamara + Tussilago farfara + Asperula odorata + Arum maculatum + Ranunculus reptans + Scrophularia nodosa + Aspidium filix-mas + Cardamine trifolia + Asarum europaeum + Clematis alpina + Angelica silvetris +«
Tretji popis predstavlja subasociacijo z belo jelko (Abies alba).
2.1.2. Carici remotae-Fraxinetum abietetosum, »ki
naseljuje pobočja nad potočnim jarkom. Rastišče je bolj sušno in zato izostaja izrazitejša vlagoljubna flora, v drevesni plasti pa je obilno primešana bela jelka.
Drevesni sloj: Abies alba 3.3 Fraxinus excelsior +
Grmovni sloj: Fraxinus excelsior 2.2 Carpinus betulus 2.2 Acer pseudoplatanus 1.1. Corylus avellana + Sorbus aria +
Zeliščni sloj: Petasites albus 2.2 Salvia glutinosa 2.2. Clematis vitalba 1.1 Mercurialis perennis 1.1 Athyrium filix-femina +.1 Senecio fuchsii + Fragaria vesca + Oxalis acetosella + Asarum europaeum + Asperula odorata + Lactuca muralis + Hacquetia epipactis + Carex digitata + Calamagrostis varia + Eupatorium canabinum + Solidago virgaurea + Euphorbia amygdaloides Viola spec. + Aposeris foetida + Hieracium murorum +
Mahovi:
Neckera complanata
Fagus silvatica (+)
Lonicera xylosteum + Ostrya carpinifolia + Daphne mezereum + Rubus fructicosa +
Polygonatum multiflorum + Prenathes purpurea + Cardamine trifolia + Lilium martagon + Sanicula europaea + Carex pendula + Cyclamen europaeum + Lamium orvala + Gentiana asclepiadea + Hypericum hirsutum + Asplenium trichomanes + Pulmunaria officinalis + Campanula trachelium + Angelica silvestris + Galium silvaticum + Cardamine bulbifera + Nephrodium filix-mas + Symphytum tuberosum + Brachypodium sivlaticum + Cirsium montanum +
Ctenidium molluscum«
V poznejši literaturi, ki zadeva območje Kamniške Bistrice ta asociacija ni bila zabeležena. Verjetno zaradi izredno majnih površin (Vegetacijska karta Slovenije, Ljubljana - 2, 1982-86) ali pa je bila spregledana (Ma-rinček 1995). Po Cvekovih popisih sodeč je na tem območju nesporno zastopana. V Cvekovih fitocenoloških popisih so zastopane tri značilnice asociacije od štirih, ki jih v literaturi navaja Oberdorfer (1957), te so: Carex remota, C. pendula in Circaea lutetiana.
2.2. Querceto-Carpinetum (Querco-Carpinetum Ht. (1938) 1949) je naslednja gozdna združba, ki jo opisuje Cvek. »Nahaja se na nižinski valoviti planoti z oligocenskimi glinenci, ki so delno prekriti z apnencem. Izredno bujno uspevata veliki jesen (Fraxinus excelsior) in beli javor (Acer pseudoplatanus), ki sta v tej združbi dominantna«. Cvek je zabeležil naslednji fitocenološki popis:
»Nadstojni drevesni sloj: Fraxinus excelsior 2.2. Acer pseudoplatanus 1.1. Tilia cordata + Fagus silvatica +
Prunus avium + Quercus sessiliflora (+)
Podstojni drevesni sloj (viš. do 6 m):
Carpinus betulus J.J.	Acer campestre +
Fraxinus excelsior 1.1.
Gmovni sloj: Carpinus betulus 1.1. Fraxinus excelsior 1.1. Corylus avellana 1.1. Lonicera xylosteum + Viburnum opulus + Euonymus europaea + Picea excelsa + Sorbus aucuparia + Acer platanoides + Daphne mezereum + Acer campestre + Rosa canina + Rubus idaeus + Clematis vitalba +
Zeliščni sloj: Crocus vernus 2.2. Aegopodium podagraria 2.2 Stellaria holostea 1.2. Aposeris foetida 2.2. Anemone hepatica 1.1. Lamium luteum 1.1. Brachypodium silvaticum 1.1. Hacquetia epipactis 1.1. Milium effusum 1.1. Adoxa moschatellina 1.1. Salvia glutinosa 1.1. Galium vernum 1.1. Campanula brachetecium +
Acer pseudoplatanus + Viburnum lantana + Crataegus oxyacantha + Salix caprea + Rhamnus cathartica + Sorbus aria + Berberis vulgaris + Fagus silvatica + Rosa arvensis + Crataegus monogyna + Rhamnus carniolica + Ribes alpinum + Cornus sanguinea + Fraxinus onus +
Viola silvestris + Athyrium filix-femina + Deschampsia caespitosa + Luzula pilosa + Helleborus macranthus + Aremonia agrimonioides + Ranunculus lanuginosus + Fragaria elatior + Aspidium filix-mas + Cyclamen europaeum + Veronica urticifolia + Polystichum lobatum + Majanthemum bifolium +
190 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Asarum europaeum + Euphorbia amygdaloides + Mercurialis perennis + Geum urbanum + Melica nutans + Sanicula europaea + Moehringia trinervia + Phyteuma spicatum + Symphytum tuberosum + Carex silvatica 1.2 Polygonatum multiflorum + Glechoma hederacea + Cardamine flexuosa + Festuca gigantea + Anemone nemorosa +
Oxalis acetosella + Polypodium vulgare + Euphorbia carniolica + Senecio fuchsii + Gentiana asclepiadea + Saturea vulgaris + Primula acaulis + Hedera helix +
Mahovi:
Mnium undulatum +.3 Ctenidium molluscum +.2 Eurhynchicum striatum +.3«
Melandrium rubrum + Oxalis acetosella + Geranium robertianum + Senecio fuchsii Aposeris foetida +
Mahovi:
Ctenidium molluscum +.1
Polystichum lobatum + Polygonatum officinale + Veratrum album + Phytheuma spicatum + Stellaria glochidiosperma + Crepis paludosa +
Minium spec. +.1«
Cvek pravi, »da kljub neugodnosti terena lepo uspevata jesen in beli javor, ki gradita glavno maso sestoja. Združba ima varovalni pomen.« V rokopisni vegetacijski karti v merilu 1 : 50.000, list Ljubljana - 2, je asociacija zabeležena kot Aceri-Fraxinetum (1982-86), enako tudi na Karti naravne potencialne vegetacije v merilu 1 : 1,000.000 (1986). P. Košir & Marinček (1999) sta združbo po kodeksu korektno opisala kot Lamio orval-ae-Aceretum pseudoplatani P. Košir & Marinček 1999.
2.4. Rhodothamneto-Rhodoretum (Rhodotham-no-Rhododendretum (Aichinger 1933) Br.-Bl. 1939 = Rhodothamno - Pinetum mugo (Aichinger 1933) Zupančič & Žagar in Zupančič 2015 je
v elaboratu zabeležen v dveh subasocijah, in sicer:
2.4.1. Rhodothamno-Rhododendretum mugheto-sum = Rhodothamno - Pinetum mugo
Pozneje jo je Tomažič s sodelavci invalidno (nepravilno) preimenoval v Fraxino-Carpinetum zaradi večinskega pojavljanja vitalnega velikega jesena in belega gabra ter številne karpinetalne flore v družbi s fagetalno floro. Marinček (1995) je po Kodeksu neveljavno objavljeno Tomažičevo asociacijo, preimenoval v sintasko-nom Hacquetio-Fraxinetum var. geogr. Dentaria pen-taphyllos dentarietosum trifoliae Marinček 1991 var. Carpinus betulus Marinček 1995 in ga predstavil s 15 fitocenološkimi popisi. Menimo, da gre za sekundarno združbo na potencialno hrastovo-belogabrovih rastiščih, na kar da misliti opozorilo Cveka (1995) o močnem izkoriščanju tega gozda tudi z golosečnjami.
2.3. Acereto-Fraxinetum (Aceri-Fraxinetum W. Koch 1926) »se v Kamniški Bistrici pojavlja na dveh gruščnatih rastiščih, in sicer v ozkih pasovih ob jarkih ali na gruščnatih skalovitih vršajih« (Cvek piše stožcih), ki so jih odložili plazovi.« Cvek (1955) je zabeležil naslednji fitocenološki popis:
»Drevesni sloj: Fraxinus excelsior 2.2 Acerpseudoplatanus 2.2.
Grmovni sloj: Fraxinus excelsior + Acer pseudoplatanus + Fagus silvatica +
Zeliščni sloj: Lunaria rediviva 2.2 Lamium orvala 2.2. Circaea lutetiana 1.1 Scolopendrium vulgare 1.1 Mercurialis perennis 1.1 Adoxa moschatellina + Aspidium filix-mas + Asperula odorata + Galeopsis speciosa + Actaea spicata +
Fagus silvatica
Picea excelsa + Daphne mezereum 1.1 Rhamnus fallax +
Salvia glutinosa + Saxífraga rotundifolia + Angelica silvestris + Gentiana asclepiadea + Lactuca muralis + Asplenium trichomanes + Clematis vitalba + Impatiens noli-tangere + Urtica dioica + Thalictrum aquilegifolium +
Cvek pravilno ugotavlja, »da se ta alpska grmiščna združba ruševja nahaja v višjih nadmorskih višinah, kjer ne morejo več uspevati drevesa zaradi neugodnih klimatskih razmer. Njeno floristično sestavo nam kaže fitoceno-loški popis posnet, v nadmorski višini 1600 m:
Grmovni sloj: Pinus mughus 3.3 Rhodothamnus chamaecistus 2.2 Rhododendron hirsutum 1.2 Vaccinum myrtillus 1.2 Salix glabra + Vaccinum vitis-idaea +
Zeliščni sloj: Erica carnea 2.3 Lycopodium annotinum 1.1. Luzula silvatica 1.1. Hieracium murorum + Campanula scheuchzeri + Tofieldia calyculata + Cardamina enneaphylos + Dryas octopetala +.1 Aposeris foetida + Veronica lutea + Astrantia minor + Alchemila alpina +
Sorbus aucuparia + Sorbus chamaemespilus + Salix caprea + Juniperus nana + Alnus viridis +
Melampyrum silvaticum + Selaginella selaginoides + Pinguicula alpina + Valeriana saxatilis + Veratrum album + Stachys jacquinii + Polystichum lonchitis + Lycopodium selago + Geraninum robertianum + Prenanthes purpurea + Majanthemum bifolium + Oxalis acetosella
191 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Atragena alpina + Homogyne alpina + Homogyne silvestris + Valeriana tripteris + Thalictrum aquilegifolium +
Pedicularis verticilaris + Aster amellus + Phyteuma halleri + Malica nutans +
Nekoliko nižje, kjer so ekološke razmere ugodnejše, zlasti klimatske, se pojavlja subasociacija:
2.4.2. Rhodothamno-Rhododendretum laricetosum = Rhodothamno-Pinetum laricetosum, je alpsko gr-mišče s posameznimi macesni. Fitocenološki popis je bil popisan v nadmorski višini 1550 m.
Drevesni sloj: Larix europaea 1.1.
Grmovni sloj: Pinus mughus 4.4. Vaccinium myritillus 4.4. Rhododendron hirsutum 1.1. Rhodothamnus chamaecistus +.1 Alnus viridis + Sorbus chamaemepilus +
Zeliščni sloj: Erica carnea 1.2. Luzula nemorosa 1.1. Lycopodium annotinum 1.1 Cardamine enneaphyllos + Prenanthes purpurea + Veratrum album + Majanthemum bifolium + Melampyrum silvaticum + Astrantia minor Hieracium murorum +
Mahovi
Hylocomium triquetrum 2.2
(Picea excelsa)
Juniperus nana + Sorbus aucuparia + Rosa spec. + Vaccinium vitis-idaea + Salix caprea + Rubus saxatilis +
Polystichum lonchitis + Homogyne alpina + Luzula silvatica + Phyteuma halleri + Aposeris foetida + Aconitum napellus + Valeriana tripteris + Veronica lutea + Polygonatum verticillatum + Gentiana pannonica +
Pleurozium schreberi +.1«
V karti potencialno naravne vegetacije (1986) in rokopisnih vegetacijskih kartah (M = 1 : 50.000) je združba označena kot Rhodothamno-Rhododendre-tum. Novejša literatura (Zupančič, Žagar & Culi-berg 2006, Zupančič 2013) loči več oblik oziroma asociacij ruševja. V zvezi z območjem Kamniške Bistrice gre za Rhodothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar (1980, 2013) 2015. Ruševje (Pinus mugo) je po Kodeksu nosilna vrsta združbe in ne kodominan-tna za subasociacijo. Zagotovo pa so v Cvekovemu sin-taksonu Rhodothamno-Rhododendretum lariceto-sum zaobjeti tudi macesnovi sestoji iz asociacije Rho-dothamno-Laricetum deciduae Willner & Zukrigl 1999. Nekaj sestojev te asociacije, iz gozdnega rezervata Kalce in Repovega kota, so objavili Dakskobler, Seliskar in Rozman (2018).
2.5. Sestoj Picea-Carex alba (comm.)
Cvek ga opisuje »kot sekundarno tvorbo, nastalo po poseku primarne bukove združbe s pomočjo sadnje smreke (Picea abies). Pozneje ali celo sočasno se je tudi spontano zasemenila smreka, ker so ji ustrezale ekološke razmere, predvsem svetloba in mikroklima. Odprtost rastišča je povzročila nižje temperature od okolice, ki so dnevno in letno izraziteje nihale, kar je ustrezalo smreki, nikakor pa bukvi«. Po popisu sodeč gre za rastišče alpskega bukovega gozda Anemono trifoliae-Fagetum, ki že po naravi vsebuje manjši delež smreke in piceetalne flore. Po številu so piceetalne in fagatalne vrste enakovredne, vendar prevladujejo bazifilne vrste. V popisu sta tudi zastopani diagnostično pomembni vrsti za asociacijo Anemono trifoliae-Fagetum, to sta Anemone tri-folia in Polygala chamaebuxus. Fitocenološki popis ne kaže na smrekovo združbo, temveč na varianto alpskega bukovega gozda s smreko - Anemono trifoliae-Fagetum Tregubov 1962 var. Picea abies.
»Drevesni sloj: Picea excelsa 3.3 Fagus silvatica 1.1.
Grmovni sloj: Fagus silvatica 1.1. Picea excelsa 2.2. Acer pseudoplatanus + Sorbus aria + Sorbus aucuparia + Lonicera alpígena + Lonicera xylosteum + Corylus avellana +
Zeliščni sloj: Carex alba 3.3. Calamagrostis varia 2.2 Vaccinium myrtillus 1.1 Melampyrum silvaticum 1.1 Gentiana asclepiadea 1.1 Homogyne silvestris + Mercurialis perennis + Asarum europaeum 1.1 Lamium luteum + Fragaria vesca 1.1 Anemone trifolia 1.1 Cardamine trifolia 1.1 Carex digitata 1.1 Aspidium filix-mas + Salvia glutinosa + Clematis alpina + Athyrium filix-femina + Cynachum vincetoxicum + Petasites hybridus +
Mahovi:
Ctenidium molluscum 2.4
Acer pseudoplatanus +.1 Ostrya carpinifolia +.1
Rhamnus carniolica + Salix glabra + Ostrya carpinifolia +.1 Fraxinus ornus +.2 Clematis alpina + Rosa pendulina + Abies alba + Daphne mezereum +
Solidago virgaurea + Euphrasia rustecoriana + Rubus saxatilis + Digitalis ambigua + Galium mollugo + Deschampsia caespitosa + Buphthalmum salicifolium + Scrophularia nodosa + Oxalis acetosella + Eupatorium cannabinum + Majanthemum bifolium + Nephrodium dryopteris + Melica nutans + Viola silvestris + Polygala chamaebuxus + Calamintha clinopodium + Potentilla erecta + Luzula pilosa +
Dicranum scoparium +.2
192 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Hylocomium triquetrum 4.3 Neckera complanata 2.4
»Drevesni sloj: Abies alba 3.3. Picea excelsa 1.1. Acer pseudoplatanus +
Grmovni sloj: Abies alba 1.1. Sambucus racemosa 1.1. Picea excelsa +
Zeliščni sloj: Adenostyles glabra 1.1. Calamagrostis varia 1.2 Nephrodium drypopteris 1.1 Aspidium filix-mas 1.1 Athyrium filix-femina + Galium silvaticum + Salvia glutinosa + Carex alba + Carex digitata Polystichum lobatum + Cardamine trifolia + Epilobium montanum + Mercurialis perennis + Cyclamen europaeum + Oxalis acetosella + Rubus spec. + Asplenium viride + Asplenium trichomanes +
Mahovi:
Cladonia pyxydata 1.3 Polytrichum atennuatum +.3 Dicranum scoparium +
Pleurozium schreberi 2.2. Atrichum +.2«
Tilia platyphyllos + Sorbus aucuparia + Sorbus aria +
Rhamnus carniolica + Daphne mezereum + Fagus silvatica +
Polypodium vulgare + Senecio fuchsii + Lactuca muralis + Lamium luteum + Hiearacium murorum + Actaea spicata + Hypericum hirsutum + Paris quadrifolia + Fragaria vesca + Pulmunaria officinalis + Moehringia muscosa+ Veronica urticifolia + Sorbus aria + Picea excelsa + Abies alba + Acer pseudoplatanus + Ostrya carpinifolia
Ctenidium molluscum +.3 Hylocomium triqetrum + .1 Neckera complanata +«
Drevesni sloj:
a)	nadstojni: Larix europaea 1.1 Pinus silvestris 1.1
b)	podstojni:
Ostrya carpinifolia 3.3 Picea excelsa 1.1 Fraxinus ornus +
Grmovnega sloja ni!
Zeliščni sloj: Erica carnea 5.5 Calamagrostis varia 3.3 Polygala chamaebuxus 1.1 Cynanchum vincetoxicum +
Lišaj:
Cladonia pyxydata +«
Picea excelsa (+)
Abies alba + Laburnum alpinum + Sorbus aria +
Carex alba +
Asplenium ruta-muraria + Moehringia muscosa + Viola spec. +
Po preučevanjih Dakskoblerja (2006) bi združbo macesna in črnega gabra uvrstili v asociacijo oziroma subasociacijo Rhodothmano-Laricetum ostryeto-sum Dakskobler 2006. Sestoji te subasociacije zagotovo uspevajo v dolini Kamniške Bistrice, čeprav so popise naravnega sestoja macesna in črnega gabra v skalovju ob lovski stezi med Žagano pečjo in gozdnim rezervatom Kalce Dakskobler, Seliskar in Rozman (2018) uvrstili v sintakson Rhodthamno-Laricetum anemonetosum trifoliae var. typica, ki ga z velikim zastiranjem označuje vrsta Sesleria caerulea.
2.8. V združbi Cardamineto-Fagetum M. Wraber 1969
sta glede na Cvekove štiri fitocenološke popise, zaobseženi dve bukovi asociaciji, in sicer Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972 in Ranunculo platanfolii-Fagetum Marinček et al. 1993.
Vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo poznavanje bukovih gozdov na široki podlagi makroasoci-acij. Cvek je sledil temu mnenju. Tedaj je bila splošno znana zelo široko razumljena bukova asociacija Car-damino-Fagetum oziroma Dentario-Fagetum Wraber 1969, in sicer od submontanskega do altimontanskega višinskega pasu. Delitev bukovih gozdov na podrobnejše asociacije po ekoloških (klimatskih, edafskih) razmerah in fitogeografsko-florističnem principu sta začela uvajati Tregubov in Ž. Košir. Cvek je v svojih fitocenolo-ških popisih predvsem zajel popisne ploskve, ki so bile zastopane z vrstami iz rodov Cardamine in Dentaria, sicer stalnic bukovih gozdov, zlasti v območju ilirske florne province.
2.6. Asociacija Abieto-Calamagrostidetum »je
fragmentarno razvita na skalovitem edafsko slabem rastišču«. Vprašljivo je, ali gre morda za asociacijo Calamagrostio-Abietetum Ht. (1950) 1962, ki je bila opisana na dinarskem območju Hrvaške ter v fragmentih sega na snežniško in trnovsko pogorje. Po fi-tocenološkem popisu sodeč sta od ilirskih vrst zabeleženi le Cardamine trifolia in Rhamnus fallax. Začasno bi jo uvrstili v Horvatovo združbo.
2.7. Sestoj Larix-Ostrya združba (comm.)
»porašča debel grušč lapornatega apnenca na bolj ali manj strmih pobočjih. Floristično je združba obubožana zaradi velike pokrovnosti spomladanske rese (Erica carnea).
193 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
2.8.1. Prvi in četrti popis na nadmorskih višinah 960 m in 1200 m uvrščamo v sedanjo asociacijo Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993, kaže pa tudi določeno podobnost z asociacijo Homogyno syl-vestris-Fagetum Marinček et al. 1993.
1. popis:
»Drevesni sloj: Fagus silvatica 4.4. Abies alba + Picea excelsa +
Grmovni sloj: Daphne mezereum+
Zeliščni sloj: Cardamine trifolia + Cardamine enneaphyllos + Cardamine pentaphyllos + Mercurialis perennis + Cyclamen europaeum + Majanthemum bifolium + Lactuca muralis + Lamium luteum + Adenostyles glabra + Senecio fuchsii + Prenanthes purpurea + Galium silvaticum + Neottia nidus-avis + Thesium alpinum +
Mahovi:
Ctenidium molluscum +.2
4. popis:
Drevesni sloj: Fagus silvatica 4.4
Grmovni sloj manjka.
Zeliščni sloj: Helleborus niger 1.1 Cardamine enneaphyllos + Cardamine bulbifera + Oxalis acetosella + Luzula nemorosa + Carex digitata + Veronica urticifolia + Hieracium murorum + Cyclamen europaeum + Prenanthes purpurea + Lycopodium selago + Aposeris foetida + Asplenium viride +
Lišaj:
Fegatella conica +«
Fraxinus excelsior + Acer pseudoplatanus + Larix europaea +
Laburnum alpinum
Aposeris foetida + Veronica urticifolia + Homogyne silvestris + Anemone hepatica + Paris quadrifolia + Helleborus niger + Asplenium viride + Carex alba +
Polygonatum verticillatum + Lycopodium selago + Nephrodium dryopteris + Melampyrum silvaticum + Valeriana tripteris + Buphthalmum salicifolium +
Larix europaea 1.1
Lamium luteum + Polygonatum verticillatum + Euphorbia amygdaloides + Phyteuma orbiculare + Mercurialis perennis + Anemone nemorosa + Anemone hepatica + Malampyrum silvaticum + Vaccinium myrtillus + Corallorhiza trifida + Epipactis sp. + Neottia nidus-avis + Lactuca muralis +
V fitocenoloških popisih so prisotne altimontan-sko-subalpinske vrste, od katerih so nekatere diagnostične za asociacijo npr. Adenostyles glabra in Polygo-natum verticillatum ter kisloljubne vrste, npr. Coral-lorhiza trifida, Huperzia selago, Larix decidua, Me-lampyrum sylvaticum, Veronica urticifolia in Valeriana tripteris.
2.8.2. Drugi popis kaže na toploljubno bukovo združbo:
»Drevesni sloj: Fagus silvatica 3.3. Ostrya carpinifolia 1.1 Abies alba + Picea excelsa +
Grmovni sloj: Abies alba + Picea excelsa + Fagus silvatica +
Zeliščni sloj: Cardamine bulbifera + Cardamine enneaphyllos + Cardamine trifolia + Anemone nemorosa + Anemone hepatica + Veronica urticifolia + Lamium luteum + Senecio fuchsii Galium silvaticum + Carex alba +
Mah:
Ctenidium molluscum +.2«
Acer pseudoplatanus + Acer platanoides + Fraxinus excelsior + Larix europaea +
Daphne mezereum + Lonicera alpigena +
Mercurialis perennis + Salvia glutinosa + Aspidium filix-mas + Neottia nidus-avis + Majanthemum bifolium + Gentiana asclepiadea + Valeriana tripteris + Homogyne silvestris + Oxalis acetosella + Monotropa hypopitis
Popis je zabeležen na nadmorski višini 800 m. Značilna je prisotnost dveh toploljubnih drevesnih vrst: črnega gabra (Ostrya carpinifolia) in ostrolistnega javora (Acer platanoides), kar da misliti na zmerno toploljub-ni bukov-črnogabrov gozd, Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972, ki potrebuje namočenost z več kot 1000 mm padavin. To potrjuje tudi tretji popis pred desetletji posekanega bukovega gozda, ki ga je Cvek opravil na nadmorski višini 840 m:
»Drevesni sloj: 0
Grmovni sloj: Ostrya carpinifolia 3.3 Fagus silvatica 1.1. Fraxinus excelsior + Picea excelsa (pogozdena)+ Acer pseudoplatanus +
Zeliščni sloj: Mercurialis perennis 1.1. Lamium luteum 1.1.
Sambucus nigra + Sambucus racemosa + Daphne mezereum + Laburnum alpinum + Solanum dulcamara +
Melampyrum silvaticum + Galeopsis speciosa +
194 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Salvia glutinosa + Epipactis latifolia + Senecio fuchsii + Nephrodium filix-mas + Oxalis acetosella + Cyclamen europaeum + Viola silvatica + Cardamine trifolia + Epilobium montanum +
Polystichum lobatum + Galium silvaticum + Gentiana asclepiadea + Majanthemum bifolium + Angelica silvestris + Veronica urticifolia + Corallorhiza trífida + Vaccinium myrtillus +
Popis kaže zaraščanje dvajsetletne poseke, kjer do-minira črni gaber (Ostrya carpinifolia).«
Glede na to, da so bazični bukovi gozdovi floristič-no bogati, nas presenečajo Cvekovi fitocenološki popisi z majhnim številom rastlinskih vrst. Razlogov je lahko več: sicer v katerem letnem času je bil fitocenološki popis opravljen, ali kot že omenjeno, da je Cvek spremljal izključno le sestoje, bogate z vrstami rodov Cardamine in Dentaria. Primerno bi bilo, da bi Cvek popisoval tudi pomladanski aspekt združb, kjer se obilno pojavlja pomladanska flora. Manjka tudi poznopoletni in jesenski aspekt združb.
Zaradi širokega razpona asociacije, ki je segala od kolinskega do altimontanskega oziroma subalpinskega pasu, se v njej skrivajo še druge bazične bukove asociacije, ki tedaj niso bile znane. Tu predvsem mislimo na bukovi asociaciji montanskega pasu Lamio orvalae- Fage-tum (Ht. 1938) Borhidi 1963 in Arunco-Fagetum Ž. Košir ex Ht. et al. 1974.
Zeliščni sloj: Carex alba 3.3 Mercurialisperennis 2.2 Cardamine trifolia 1.1 Helleborus niger 1.1 Cardamine bulbifera + Anemone hepatica + Cardamine pentaphyllos + Cynanchum vincetoxicum + Peucedanum austriacum + Polygonatum officinale + Hacquetia epipactis + Cyclamen europaeum + Actaea spicata +
Aconitum spec. + Digitalis ambigua + Gentiana asclepiadea + Salvia glutinosa + Primula acaulis + Nephrodium filix-mas + Clematis vitalba + Neottia nidus-avis + Aposeris foetida + Euphorbia amygdaloides + Galium silvaticum + Scrophularia nodosa + Lamium luteum +«
Popis kaže na toploljubnost združbe. Poleg zgoraj naštetih štirih vrst je še prisotnih enajst toploljubnih vrst: Clematis vitalba, Cynachum vincetoxicum (=Vin-cetoxicum hirundinaria), Digitalis ambigua (=D. grandiflora), Euonymus alpigena (=E. latifolia?), Lonicera xylosteum, Primula acaulis in Rhamnus frangula. Posebnega pomena je prisotnost jugovzhodnoevrop-sko-ilirske flore: Aposeris foetida, Cardamine trifolia, Cyclamen purpurascens, Hacquetia epipactis in Helleborus niger. Gre za spodnjemontanski-montan-ski ilirski bukov gozd Hacquetio-Fagetum Ž. Košir ex Ht. et al. 1974. Verjetno je bil gozd deležen pretiranega antropogenega vpliva (pretirane sečnje, paša ipd.), zaradi česar se je razbohotil beli šaš (Carex alba) in je nastala subasociacija Hacquetio-Fagetum caricetosum albae. Žal Cvek ne navaja nadmorske višine popisa.
2.9. Za združbo Fagetum caricetosum albae (nom. nud.)
piše Cvek, da je »posebna vrsta bukovega gozda s prisotnostjo toploljubnih vrst Ostrya carpinifolia, Euonymus verrucosa, Carex alba in Peucedanum austriacum«. Pojasnjuje, da se je ta »tip bukovega gozda razvil iz nekdanje združbe, ki je spadala v zvezo Orneto-Ostryon. S kopičenjem humusa in s tem v zvezi tudi tal, so nastale možnosti uspevanja bukve«.
Cvek nam s pričujočim popisom predstavlja tedanje stanje fitocenoze:
»Drevesni sloj: Fagus silvatica 4.4 Ostrya carpinifolia +
Grmovni sloj: Fagus silvatica + Picea excelsa + Rhamnus frangula + ? Lonicera xylosteum +
Fraxinus excelsior +?
Euonymus verrucosa + Lonicera alpigena + Euonymus alpigena +
2.10. Pri vegetacijskiem kartiranju (najverjetneje v letih 1953-54) je Cvek opisal združbo Tilieto--Aceretum,
ki pa je ni objavil v pričujočem elaboratu (1955). Pač pa je Košir v svoji diplomski nalogi leta 1953 objavil isto fi-tocenozo pod imenom Ostryo-Tilietum, ki jo je pozneje preimenoval (ali so jo preimenovali) v Tilio cordatae-Aceretum platanoidis ostryetosum carpinifoliae Ž. Košir 1954. Primerjava Cvekovega fitocenološkega popisa s fitocenološko tabelo Koširja kaže, da gre za isto združbo. Popis je naslednji:
»Drevesni sloj:
a)	nadstojni: Tilia cordata 1.1 Ostrya carpinifolia 1.1
b)	podstojni:
Acer platanoides 1.1. Fagus silvatica 1.1 Tilia cordata + Grmovni sloj: Laburnum alpinum +
Fagus silvatica + Acer platanoides +
Carpinus betulus + Acer pseudoplatanus + Picea excelsa +
Acer platanoides +
195 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Rhamnus fallax + Daphne mezereum + Rosa pendulina + Lonicera alpígena +
Zeliščni sloj: Mercurialis perennis 1.1 Asarum europaeum 1.1 Galium silvaticum 1.1 Carex alba 1.3 Cirsium erisithales + Hacquetia epipactis + Cyclamen europaeum + Platanthera bifolia + Gentiana asclepiadea + Lactuca muralis + Actaea spicata + Pulmunaria officinalis + Prenanthes purpurea + Asplenium viride +
Mahovi:
Neckera complanata 1.3 Botrichia spec. +
Sambucus nigra + Fagus silvatica + Solanum dulcamara + Atragene alpina +
Nephrodium dryopteris +.2 Anemone hepatica + Solidago vigraurea + Polygonatum officinalis + Lamium luteum + Salvia glutinosa + Rubus saxatilis + Athyrium filix-femina + Carex digitala + Paris quadrifolia + Aconitum napellus Veronica urticifolia + Asplenium trihomanes + Calamagrostis varia +.3
Ctenidium molluscum 1.3 Fissidens taxifolius +.2«
Domnevamo, da se Cvek ni strinjal s Koširjem glede poimenovanja združbe, ki jo je Košir objavil dve leti prej (1953) kot Cvek v elaboratu za habilitacijo (1955), v kateri je bil pričujoči popis. Košir je v diplomi objavil fitoce-nološko tabelo z 20 popisi. Vsekakor je moral biti Cvek kot vodja terenskih raziskav in vegetacijskga kartiranja in končno avtor vegetacijske karte Kamniške Bistrice seznanjen s Koširjevimi raziskavami. Zanimivo je, da Košir (1953) Cveka v svoji diplomski nalogi sploh ne omenja, enako tudi Cvek ne Koširja, vsaj ne v nam znanem delu njegove habilitacijske naloge. Pozneje je tudi Koširjevo tolmačenje značilnih in razlikovalnih vrst asociacije doživelo spremembe (Zupančič & Žagar 2013).
2.11. Združbo Ostryeto-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972
je Cvek raziskoval najbolj poglobljeno in jo v elaboratu predstavil z enajstimi fitocenološkimi popisi. Ugotavlja »posebnost rastišča in podnebja, ki omogočata sobi-vanje bukve, ki je drevo gostega sklopa in sonca ter črnega gabra, ki je drevo svetlobe in toplih rastišč«. Nadalje ugotavlja, da v tej združbi »močno prevladujejo rastline iz zveze Fagion, primešane pa so rastline iz zveze Orne-to-Ostryon«.
Leto dni prej, 1954, je Wraber poročal o asociaciji Ostryeto-Fagetum na mednarodnem biološkem kongresu v Parizu (Wraber 1960), ki jo je pozneje (1962) prikjučil kot subasociacijo v okviru asociacije Dentario-
-Fagetum ostryetosum in nato zopet (1960, 1964) kot asociacijo Ostryo-Fagetum M. Wraber (1954) 1960.
Cvek je raziskoval vegetacijo Kamniške Bistrice verjetno že leta 1953, zagotovo pa od leta 1954, ko se je vrnil s specializacije pri Horvatu v Zagrebu (1952). Sklepamo, da sta Wraber in Cvek sočasno zaznala novo asociacijo Ostryo-Fagetum. Ker je prvo analitsko tabelo te asociacije objavil šele Trinajstic (1972), njeno avtorstvo pa pripisal Wraberju, je po pravilih Kodeksa avtorski citat Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstic 1972. Najbrž je prvo analitsko fitocenološko tabelo te asociacije dejansko izdelal Cvek, čeprav le v habilitacijski nalogi, bi morda imel celo pravico do avtorstva. Zanimiva je Cvekova ugotovitev: »Z ozirom na posebne rastiščne razmere in na sedanjo drevesno vegetacijo, je ta združba za sedanje čase in dogledno bodočnost, lahko rečemo, trajnega značaja«.
Fitocenološko tabelo objavljamo v sintezni obliki in dodajamo detajl iz izvirnika (Sl. 1).
VRSTA	3 s. n.
Drevesni sloj:	
Fagus silvatica	V
Ostrya carpinifolia	V
Fraxinus ornus	IV
Acer pseudoplatanus	III
Sorbus aria	III
Picea excelsa	III
Acer platanoides	III
Ulmus scabra	I
	
Grmovni sloj:	
Daphne mezereum	IV
Fagus silvatica	IV
Lonicera alpigena	III
Picea excelsa	III
Fraxinus ornus	II
Acer pseudoplatanus	II
Lonicera xylosteum	II
Abies alba	II
Rosa spec.	I
Rhamnus fallax	I
Evonymus verrucosa	I
Corylus avellana	I
Ulmus scabra	I
Carpinus betulus	I
	
Zeliščni sloj:	
Mercurialis perennis	V
Cyclamen purpurascens	V
Galium silvaticum	V
Calamagrostis varia	V
Lamium luteum	V
Carex alba	V
Fraxinus ornus	V
Anemone hepatica	V
Gentiana asclepiadea	V
Asarum europaeum	V
196 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Cirsium erisithales	V
Prenanthes purpurea	V
Salvia glutinosa	IV
Veronica urticifolia	IV
Polygonatum multiflorum	IV
Acer pseudoplatanus	IV
Senecio fuchsii	IV
Carex digitata	IV
Ostrya carpinifolia	IV
Nephrodium robertianum	IV
Cardamine bulbifera	III
Cynanchum vincetoxicum	III
Primula acaulis	III
Viola spec.	III
Lactuca muralis	III
Solidago virgaurea	III
Lamium orvala	III
Asplenium viride	III
Actaea spicata	III
Nephrodium filix-mas	III
Polystichum lobatum	III
Campanula trachelium	III
Asplenium trichomanes	III
Lilium martagon	III
Neottia nidus-avis	III
Aposeris foetida	III
Cardamine pentaphyllos	III
Homogyne silvestris	III
Hacquetia epipactis	III
Stachys jacquinii	II
Laburnum alpinum	II
Picea excelsa	II
Clematis vitalba	II
Peucedanum austriacum	II
Cardamine trifolia	II
Euphorbia amygdaloides	II
Oxalis acetosella	II
Paris quadrifolia	II
Majanthemum bifolium	II
Cardamine enneaphyllos	II
2.12. Cvek ugotavlja, »da so smrekovi gozdovi v
Kamniški Bistrici na redkih mestih in na manjših površinah«.
Deli jih v tri skupine (grupe): na »zgornji meji gozdne vegetacije, v nižjih predelih na velikih skalnatih podorih, na kisli podlagi ali na kisli podlagi, presuti z apnencem. Geološka podlaga je večinoma apnenec. Sestojni sklopi so redki od 0,2 do 0,6, kar je večinoma značilno za naravne smrekove gozdove, zlasti v subalpski ali altimon-tanski stopnji.« Fitocenološki popis je zabeležil le za:
2.12.1. Tip Larix-Picea (nom. nud.) na nadmorski višini 1450 m s sklopom 0,6:
stopnja navzočnosti
»Drevesni sloj: Picea excelsa 3.3
Grmovni sloj: Picea excelsa + Daphne mezereum +
Zeliščni sloj: Calamagrostis varia 2.3 Luzula nemorosa 1.1 Anemone hepatica 1.1 Corallorhiza trifida 1.1 Melampyrum silvaticum + Luzula silvatica + Anemone nemorosa + Hieracium murorum + Buphthalmum salicefolium + Atragene alpina + Veratrum album + Lamium luteum + Cardamine enneaphyllos + Aposeris foetida + Veronica lutea + Ranunculus aconitifolius +? Campanula persicifolia +? Cardamine trifolia +
Mahovi:
Dicranum scoparium +.1 Hypnum splendens +.1 Eurhynchium striatum +.1 Isothecium myurum
Larix europaea +
Salix caprea +
Mercurialis perennis + Senecio abrotanifolius + Hypericum sp. + Valeriana tripteris + Parnassia palustris + Primula spec. + Fragaria vesca + Nephrodium dryopteris Astrantia minor Asplenium viride + Helleborus niger + Euphorbia amygdaloides Stachys jacquinii Thalictrum aquilegifolium + Nephrodium phegopteris Asplenium ruta-muraria + Oxalis acetosella +
Peltigera canina. + Hylocomium triquetrum +.1 Plagiochila asplenioides + Ctenidium molluscum«
Opomba: vrsta Ranunculus aconitifolius je zagotovo R. platanifolius, Campanula persicifolia pa je malo verjetna na nadmorski višini 1350, morda C. witasekiana ? (Dakskobler, ustno).
To je smrekov gozd na zgornji meji gozdne vegetacije redkega sestoja sklopa in floristično zelo obubožan. V popisu je osem subalpinskih vrst: Clematis alpina (Atragene alpina), Larix decidua, Luzula sylvatica, Melampyrum sylvaticum, Ranunculus aconitifolius, Senecio abrotanifolius. Sem lahko uvrščamo še na-skalni vrsti Asplenium viride in A. ruta-muraria. Ki-sloljubnost popisanega rastišča nakazuje naslednjih devetnajst piceetalnih vrst: zgoraj naštete subalpinske vrste brez vrst rodu Asplenium sp. ter Aposeris foeti-da, Calamagrostis varia. Ne izklučujemo možnost, da je tudi prisotna vrsta Calamagrostis arundinacea, Co-rallorhiza trifida, Dicranum scoparium, Hieracium murorum, Hylocomium splendens (Hypnum splendens), Luzula luzuloides (L. nemorosa), Oxalis aceto-sella, Paederota lutea (Veronica lutea), Phegopteris connectilis (Nephrodium phegopteris), Gymnocarpi-um dryopteris (Aspidium dryopteris), Rhytidiadelp-hus triquetrus (Hylocomium triquetrus) in Valeriana tripteris. Zaradi apnenčastega skalovitega terena se
197 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Sl. 1: Izvirna fitocenološka tabela združbe Os tryeto -Fage tum.
Fig. 1: The originalphytocenological table of Os tryeto -Fage tum.
198 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
pojavlja osem bazifilnih vrst: Betonica alepecurus (Stachys jaquinii), Buphthalmum salicifolium, Carda-mine enneaphyllos, Euphorbia amygdaloides, Galeob-dolon flavidum (Lamium luteum), Helleborus niger in Mercurialis perennis. Glede na zgornjo razvrstitev flore v pričujočem popisu bi lahko to smrekovo združbo opredelili kot Adenostylo-Piceetum M. Wraber ex Zukrigl 1973 corr. Zupančič 1993 var. geogr. Cara-mine trifolia Zupančič 1999 ali morda celo za Pre-nantho-Piceetum Zupančič 1999, ki je pogosta v Karavankah in na Pokljuki. Cvek ugotavlja, »da ta smrekov gozd v Kamniški Bistrici nima velike gospodarske vrednosti, pač pa varstveno, ker zarašča strmine, ki so izpostavljene ujmam.«
2.12.2.	Suhi Piceetum (nom nud.) »se pojavlja v dolini ali na zaravnicah v pobočjih, kjer so grohotna tla (ka-mnitost in skupine velikih apnenčastih skalnih blokov). Bloki in skale so zamahovljene, ki jih zarašča smreka, ki korenini v razpokah med skalovjem.« K tekstu ni dodan fitocenološki popis, tako le sklepamo, da bi lahko šlo za združbo Asplenio-Piceetum Kuoch 1954 ali za Laburno alpini-Piceetum Zupančič 1999 ali za Rhamno fallaci-Piceetum Zupančič 1999. Cvek ugotavlja, da je to »smrekov gozd na bazičnih tleh, ki nima značilnih rastlin smrekovega gozda v zeliščnem sloju« (plasti). Iz tega lahko sklepamo, da ima fitocneoza le malo piceetalnih vrst, tako vaskularne flore kot mahov. Mahovi pa so verjetno mešanica kisloljubnih in bazičnih mahov.
2.12.3.	Vlažni Piceetum (nom. nud.) je na »kisli podlagi v nadmorski višini 1300 m in ima visokogorski karakter. Ostanek tega gozda je na Dolu in Brusniku.« Cvek pojasni, »da polnoveljavnega fitocenološkega popisa ni bilo mogoče napraviti. Očuvani so ostanki nekdanjega rastlinstva smrekovega gozda. To so npr.: Blechnum spi-cant, Huperzia selago (Lycopodium selago), Luzula lu-zulina, L. sylvatica, Lycopodium annotinum, Melam-pyrum sylvaticum, Moneses uniflora (Pyrola uniflora), Rhytidiadelphus loreus (Hylocomium loreum), Saxifraga cuneifolia, Vaccinum myrtrillus in še nekatere druge«. Iz zgornjega nabora piceetalnih vrst ni mogoče točno ugotoviti smrekove združbe. Naštete vrste so splošno razširjene v smrekovih združbah. Če gre za vlažni Pi-ceetum, je to lahko Adenostylo glabrae-Piceetum M. Wraber ex Zukrigl 1973 em. Zupančič 1999. Mogoča je tudi bolj vlažna smrekova združba Rhytidiadelpho lorei-Piceetum (M. Wraber 1953) Zupančič 1999. Bolj se nagibamo k prvi združbi Adenostylo glabrae-Picee-tum, ki ima nekaj vlagoljubne flore, predvsem vrste Adenostyles glabra, A. alleriae, Cicerbita alpina, Dryopteris expansa, Polystichum lonchitis, Thelypte-ris limbosperma idr., ki pa jih Cvek ne omenja. Za
drugo združbo Rhytidiadelpho lorei-Piceetum so značilne številne vrste mahov, zlasti piceetalni, ter pogosto prisotna brinolistni in brezklasi lisičjak. Tudi za to fi-tocenozo Cvek ni objavil fitocenološkega popisa.
2.13. Abieto-Blechnetum oziroma Blechno-Abie-tetum Ht. 1950
je bila splošno razumljena kot kisloljubna jelova združba, dokler ni o njej pisal Wraber leta 1958 in 1959 v znanstveni razpravi o kisloljubnih jelovih združbah Bazzanio-Abietetum M. Wraber 1958 in Galio rotun-difolii-Abietetum M. Wraber 1959. Cvekov popis v elaboratu kaže, da gre za asociacijo Bazzanio-Abietetum M. Wraber 1958:
»Drevesni sloj: Abies alba 4.4 Picea excelsa +
Grmovni sloj: Carpinus betulus 1.1. Fagus silvatica 1.1 Picea excelsa +
Zeliščni sloj: Blechnum spicant +.1 Lycopodium selago +.2 Pirola uniflora +.1 Hieracium murorum 1.1 Luzula pilosa 1.1 Gentiana asclepiadea 1.1 Cardamine trifolia 2.2 Calamagrostis arundinacea Athyrium filix-femina 1.1 Aspidium filix-mas 1.1 Sanicula europaea 1.1 Oxalis acetosella 1.1 Carex digitata 1.1 Ajuga reptans 1.1 Viola silvestris + Senecio fuchsii +
Mahovi:
Bazzania trilobata 1.3 Plagiochla asplenioides 2.3 Polytrichum attenuatum 1.3 Hylocomium loreum 1.2 Hookeria lucens 1.2 Thuidium tamariscinum +.2
Fagus silvatica +
Daphne mezereum + Ostrya carpinifolia +°
Solidago virgaurea + Polystichum lobatum + Aposeris foetida + Veronica officinalis Rubus saxatilis + Ranunculus lanuginosus + Herophylum hirsutum + 2.2 Prenathespurpurea + Veronica urticifolia Salvia glutinosa + Tussilago farfara + Majanthemum bifolium + Fragaria vesca + Hedera helix Euphorbia carniolica + Hypericum montanum
Catharinaea hausknechtii +.2 Hylocomium triquetrum 1.2 Mnium undulatum +.2 Cladonia pyxydata +.2 Leucobryum glaucum +.2«
O jelovi združbi v Kamniški Bistrici pravi Cvek, da je »na svoji spodnji meji, ki že meji na Querco-Capine-tum (Carpinetum s. lat.), kar kaže prisotnost belega gabra (Carpinus betulus) in gradna (Quercus petraea)«. Asociacija Bazzanio - Abietetum ni vezana na višinski pas in se pojavlja od kolinskega do montanskega pasu kot edafsko pogojena združba na zelo vlažnih kislih
199 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
tleh. Zanimivo je Cvekovo razmišljanje o sukcesiji združbe po goloseku, ki naj bi šel »preko zaraščanja s trepetliko in ivo ponovno v združbo jelke.« Odločno pa nasprotuje »sadnji smreke, ker že itak preveč kislo podlago smrekovi nasadi še bolj zakisajo in s tem degradirajo tla«. V Sloveniji ni znano pojavljanje asociacije Ble-chno-Abietetum. Široko zajeta Horvatova asociacija Blechno-Abietetum verjetno vsebuje tudi asociacijo Galio rotundifolii-Abietetum na bolj suhih koluvial-nih tleh.
2.14. Querceto-Ostryetum carpinifoliae (Horvat) Ostryeto-Fraxinetum (Tomažič)
Vse kaže, da je želel dati Cvek prednost pri poimenovanju te grmiščne združbe našemu fitocenologu To-mažiču. Horvat je validno (pravilno) opisal združbo Querco-Ostryetum Ht. 1938 s črnim gabrom (Ostrya carpinifolia) in hrastom puhavcem (Quercus pube-scens). V Cvekovem popisu ni hrasta puhavca. Toma-žičevo poimenovanje združbe Ostryo-Fraxinetum Tomažič 1940 (prov.) je provizorično ime, ki pa jo je Aichinger že leta 1933 validno opisal kot Fraxino orni-Ostryetum carpinifoliae Aichinger 1933. Težko je verjeti, da Cvek ne bi bil seznanjen s to Aichingerjevo združbo. Cvekov fitocenološki popis nazorno kaže na to asociacijo popisano, na Mošeniku, 1000 m nad morjem:
»Drevesni sloj: Ostrya carpinifolia 2.2 Fraxinus ornus 2.2
Grmovni sloj: Fraxinus ornus 1.1 Sorbus aria +
Zeliščni sloj: Erica carnea 1.2 Calamagrostis varia 2.2 Carex alba 3.3
Buphthalmum salicifolium 1.1 Origanum vulgare 1.1 Thymus serpyllum 1.1 Cyclamen europaeum + Stachys jacquinii + Peucedanum austriacum+ Salvia glutinosa +
Sorbus aria +
Rhamnus cathartica +
Cynachum vincetoxicum + Galium spec. + Viola spec. +
Campanula scheuchzeri + Asplenium ruta-muraria + Teucrium montanum + Fraxinus ornus + Ostrya carpinifolia + Alium spec. + Hypericum spec. +«
Zanimivo je Cvekovo razmišljanje o združbi: »ki uspeva v skalnih strminah« in je »zelo osiromašena oblika združbe puhastega hrasta in črnega gabra. /.../združba je že tako daleč na svoji zgornji meji, da se v njej nahajajo lahko še samo njeni najodpornejši floristični predstavniki. /.../ Puhastega hrasta sploh ni več opaziti«. Da Cvek ni bil seznanjen z Aichingerjevo monografijo vegetacijskih združb Karavank, daje misliti o tedanji nedostopnosti tuje literature, ki je pri nas postala bolj dostopna šele ob koncu petdesetih oz. na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bila sproščena devizna sredstva za nakup tuje znanstvene literature.
Sl. 2: Območje kartiranja gozdnih združb v dolini Kamniške Bistrice.
Fig. 2: The forest communities mapping area of in the Kamniška Bistrica Valley.
200 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
2.15. Quercetum na kisli podlagi »se nahaja na majhni površini, kjer je zelo izsekana drevesna plast«.
Zaradi površinske majhnosti in izsekanosti objekta Cvek ugotavlja, »da je njena točnejša preučitev izključena.« Nadaljuje pa z mislijo, da »že površni pogled na to rastišče daje slutiti, da se nahajamo na terenu hrastovega gozda na kisli podlagi. Gradni, trepetlike, ive in breze
v drevesnem sloju, ter obilica prisotnosti jesenskega vresja v zeliščnem sloju so jasni indikatorji tega gozdnega tipa.« Glede na ta skop opis gradnovega gozda bi tvegali, da ga uvrstimo v asociacijo Calluno-Querce-tum (Marinček 1973) Marinček & Zupančič 1995. To je sekundarni gozd na potencialno naravni združbi Castaneo-Fagetum Marinček & Zupančič (1979) 1995.
3. OPIS FITOCENOLOŠKE KARTE KAMNIŠKE BISTRICE
Poleg elaborata Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, je inž. Cvek izdelal tudi pripadajočo Fitoce-nološko karto za območje gozdne uprave Kamniška Bistrica (slika 2). Na karti subasociacija Rhodotha-mno-Rhododendretum mugetosum, ki je v elaboratu sicer opisana kot alpska grmiščna združba rušja nad gozdno mejo, ni prikazana, ampak so narisani le poligoni nižjeležečih gozdnih združb. Za potrebe analize fitocenološke karte smo rokopisno karto fotografirali (slika 3) in sliko geokodirali, nato pa s pomočjo GIS orodij digitalizirali v vektorski zapis (slika 6).
3.1. Površine kartiranih sintaksonov
Karta, narisana na kartografski podlagi v merilu 1:10.000, je izdelana precej natančno, saj je Cvek izločal poligone velikosti več kot od 0,1 ha, manj kot 20 % vseh poligonov je manjših od 1 ha. Največje površine pokrivajo bukova rastišča, kar je več kot 70 % vseh gozdnatih površin (preglednica 1). Daleč največ, nekaj manj kot 64 %, pokrivajo združbe asociacije Cardamineto-Fagetum, ki je bila v tistem času obravnavana na nivoju makroasociacije in po današnjih dognanjih zajema večje število asociacij od submon-
Preglednica 1: Površine gozdnih združb v dolini Kamniške Bistrice. Table 1: Areas of forest communities in the Kamniška Bistrica valley.
Gozdna združba - Cvek	Veljavno ime sintaksona	Površina (ha)	Delež (%)
Cardamineto-Fagetum Cardamineto-Fagetum laricetosum Ostrye to -Fage tum Stadij Picea Carex alba (comm.) Fagetum caricetosum albae	Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972 in Ranunculo platanfolii-Fagetum Marinček et al. 1993 Ranunculo platanfolii-Fagetum Marinček et al. 1993 Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972 Anemono trifoliae-Fagetum Tregubov 1962 var. Picea abies Hacquetio-Fagetum Ž. Košir ex Ht. et al. 1974	2127.5 155.2 152.7 86.2 30.6	59.4 4.3 4.3 2.4 0.9
Tip Larix-Picea (nom. nud.)	Adenostylo-Piceetum M. Wraber ex Zukrigl 1973 corr. Zupančič 1993 var. geogr. Caramine trifolia Zupančič 1999 / Prenantho--Piceetum Zupančič 1999	171.5	4.8
Piceetum	Asplenio-Piceetum Kuoch 1954 / Laburno alpini-Piceetum Zupančič 1999 / Rhamno fallaci-Piceetum Zupančič 1999 / Adenstylo glabrae-Piceetum M. Wraber ex Zukrigl 1973 em. Zupančič 1999	32.4	0.9
Rhodothamneto-Rhodoretum laricetosum	Rhodothamno-Laricetum deciduae Willner et Zukrigl 1999	189.4	5.3
Sestoj Larix Ostrya združba (comm.)	Rhodothmano-Laricetum deciduae Willner et Zukrigl 1999 ostr-yetosum Dakskobler 2006	69.8	1.9
Querceto-Carpinetum	Querco-Carpinetum Ht. (1938) 1949	128.4	3.6
Querceto-Ostryetum carpinifoliae	Fraxino orni-Ostryetum carpinifoliae Aichinger 1933	101.8	2.8
Cariceto remotae-Fraxinetum	Carici remotae-Fraxinetum excelsioris W. Koch 1925	17.6	0.5
Cariceto remotae-Fraxinetum abietetosum	Carici remotae-Fraxinetum excelsioris W. Koch 1925 abietetosum	96.2	2.7
Cariceto remotae-Fraxinetum alnetosum	Carici remotae-Fraxinetum excelsioris W. Koch 1925 alnetosum	1.2	0.0
Acereto-Fraxinetum Tilieto-Aceretum platanoidis	Lamio orvalae-Aceretum pseudoplatani P. Košir & Marinček 1999 Tilio cordatae-Aceretum platanoidis ostryetosum carpinifoliae Ž. Košir 1954	62.6 57.1	1.7 1.6
Abieto-Blechnetum	Bazzanio-Abietetum M. Wraber 1958	78.9	2.2
Abieto-Calamagrostidetum	Calamagrostio-Abietetum Ht. (1950) 1962	17.9	0.5
Quercetum, na kisli podlagi	Calluno-Quercetum (Marinček 1973) Marinček & Zupančič 1995 / Castaneo-Fagetum Marinček & Zupančič (1979) 1995	4.7	0.1
201 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
FITocEMolPSKA KABTA
CatiatrbehFaqetu,	I . Ostyeto Fbgetum	Urk Ostrya	. , \ Carta*,remote)
GOpNA UPRAVA KAMNIŠKA BISTRICA
Cardam/ne/o Fagetun Stadj'Plcea Cor ex oba Querceb Carptnefwi Quercefo Ostryefum carpinihUoe V/iefo Acerehm plafanoiKs
Oshyeto Fbgefum (hrlcelo remotoe Froxine/um Ab/efo Cahmagrostidelum Qhodofhamne/o Rhcdorehjm/ancetasum
flbi'efo 8/ecfinefum
Lorix Ostrya Quercektr\/ na kisli podlogi
| P/ceefum
I/ 1 . I > 11.0 1:10.000
nonii'si-: \'J. '
Caricefo remofoe Fraxinetum ahefasuit Corkefo remotae Frax/ne/um obie/ehm m\ Piceo torix
Fbgefum caricetosum a/bae
Cbrdamineto Fogefum hricetosum Acereto Fraxinetum
I'ooov.iino s Mojmnlof/rahm iz merilu ./ .:
SI. 3: Fitocenološka karta za območje gozdne uprave Kamniška Bistrica, izdelal Stanko Cvek okrog leta 1955. Fig. 3: Phytocenological map of Kamniška Bistrica, made by Stanko Cvek around 1955.
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Quercetum, na kisli podlagi Querceto-Carpinetum Stadij Picea Carex alba Cariceto remotae-Fraxinetum Cariceto remotae-Fraxinetum alnetosum Abieto-Blechnetum Cariceto remotae-Fraxinetum abietetosum Fagetum caricetosum aibae Tilieto-Aceretum platanoidis Ostryeto-Fagetum Abieto-Calarnagrostide tum Acereto-Fraxinetum Querceto-Ost rye tum carpinifoliae Larix Ostrya Ca rdamineto-Fagetum Cardamine to-Fagetum laricetosum Piceetum Picea Larix
Rhodothamneto-Rhodoretum laricetosum
Nadmorska višina (m n.m.)
■p».
o o
O)
o o
CO
o o
o o o
_L_
N)
o o
■lici o
O)
o o
CO
o o
1h
h-II-»
h
h	h
I
H---LD--......
H-cza.......H -
h-m—h
H.....--03--.......
^gg-.......H
>.......I I I
?........oc
-4 I I-......H
H I I...............H
-----------1	I }-.....H
h]}H—
13.......<
• • « (- -
■ca.....H
Sl. 4: Nadmorska višina kartiranih gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, sintaksoni so urejeni po naraščajoči mediani. Fig. 4: Altitude of mapped forest communities of the Kamniška Bistrica Valley, syntaxa are arranged in a rising median. Syn-taxa are arranged in ascending order of median.
tanskega do subalpinskega pasu. Sem so po fitoceno-loških popisih sodeč delno uvrščena tudi toploljubna bukovja asociacije Ostryo-Fagetum, ki je sicer na karti predstavljena tudi samostojno, zato skupne površine teh rastišč ne moremo oceniti. Vsekakor jih je več kot 4,3 %, kolikor jih je Cvek kartiral samostojno. Smre-kovja pokrivajo nekaj manj kot 6 % območja, sem smo šteli tudi stadij z macesnom. Macesnovja pokrivajo 7,2 % površine, večinoma so to naravna rastišča macesna ob zgornji gozdni meji (Rhodothamno-Rho-dodendretum laricetosum = Rhodothamno-Larice-tum), nekaj pa je tudi nižjeležečih rastišč subasociaci-je ostryetosum.
Med rastišča jelke lahko poleg rastišč asociacije Abieto-Blechnetum (=Bazzanio-Abietetum) in Abieto--Calamagrostidetum (= Calamagrostio-Abietetum) uvrstimo še sušnejša rastišča asociacije Carici remotae--Fraxinetum, ki jih je zaradi večjega deleža jelke Cvek kartiral kot subasociacijo abietetosum in skupaj pokrivajo 5,4 % (193 ha) površine. Uravnane ravninske dele v dnu doline večinoma poraščajo fitocenoze asociacije Querceto-Carpinetum (Querco-Carpinetum).
3.2. Ekološke razmere v sestojih kartiranih sin-taksonov
Pri opisu ekoloških razmer smo si pomagali z digitalnim modelom reliefa (DMR). Po nadmorski višini (slika 4) je najbolj variabilna asociacija Cardamineto--Fagetum, kjer je kvartilni razmik (QR) 870 od 1230 m n.m., sega pa od 500 m n.m. do zgornje gozdne meje na višini 1630 m n.m. Višje se pojavljajo smrekovja (QR: 1330 - 1530 m n.m.) in macesnovja (QR: 1410 - 1610 m n.m.), do višine 1730 m oz. 1750 m n.m. Fitocenoze preostalih asociacij poraščajo pretežno rastišča pod 1000 m n.m., nižinska območja v dnu doline pokrivajo rastišča Querceto-Carpinetum, kjer gre večinoma za uravnave in blage nagibe (slika 5).
Glede na heterogenost združb, ki so vključene v sintakson Cardamineto-Fagetum, se ti sestoji pojavljajo v vseh nebesnih legah na znatnih nagibih, saj porašča-jo velike površine pobočij doline Kamniške Bistrice (slika 5). Fitocenoze asociacije Abieto-Calamagrostide-tum in subasociacije Cariceto remotae-Fraxinetum abietetosum se pogosteje pojavljajo v osojnih legah, večina
60 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Sl. 5: Rože nebesnih leg s prikazom povprečne strmine po sintaksonih.
Fig. 5: Rose plots of exposition in combination with mean slope in each sintaxon.
85 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
Fitocenološka karta
Gozdna uprava Kamniška Bistrica
Leto izdelave: 1955	Izdelal: ing. Stanko Cvek
N
A 0 500 1 2 3 Kilometrov I_i_i_i_I_i_i_i_I_i_i i l


taiSatflaiiina
Tr&Üat
Kamniška Bistrica Gozdne združbe
Cardamineto-Fagetum Stadij Picea Carex alba Querceto-Carpinetum Querceto-Ostryetum carpinifoliae Trfieto-Aceretum platanoidis
Ostryeto-Fagetum
Caríceto remotae-Fraxinetum
Abieto-Catamagrostidetum
Rhodothamneto-Rhodoretum laricetosum
Abieto-Blechnetum
Lahx Ostrya
Quercetum, na kisli podlagi
Piceetum
Caríceto remotae-Fraxinetum alnetosum Cariceto remotae-Fraxinetum abietetosum Picea Larix
Fagetum carice tosum atbae Cardamineto-Fagetum laricetosum Acereto-Fraxinetum
Vir kartografskih podlag: GURS
SI. 6: Vektorska karta gozdnih združb Kamniške Bistrice, original narisal Stanko Cvek, 1955. Kartografska podlaga je zamenjana s topografsko karto 1:50.000, dodan je digitalni model relief a (GURS). Fig. 6: A vector map of Kamniška Bistrica forest communities, the original was made by Stanko Cvek, 1955. The original cartographic basis is replaced with a topographic map 1:50.000, digital elevation model is added (GURS).
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
ostalih združb pa porašča toplejše lege. Najstrmejše terene poraščajo združbe s črnim gabrom, macesnom ter lipovcem (Larix-Ostrya, Picea-Larix, Querceto-Ost-ryetum, Ostryeto-Fagetum, Rhodothamno-Rhodoretum laricetosum, Tilieto-Aceretum).
Poleg obravnavane fitocenološke karte Stanka Cveka, obstaja še druga karta območja Kamniške Bistrice, ki so jo v približno istem obdobju izdelali na
takratni Agronomsko gozdarski fakulteti (slika 7), morda je avtor prav prof. Tomažič s sodelavci (a najbrž na podlagi karte S. Cveka), kateri so izdelali tudi elaborat. Glede na robustnejšo izdelavo na platnu gre sklepati, da so jo uporabljali za študijske namene. V primerjavi s karto, ki jo je izdelal Cvek, ima ta karta nekaj več vegetacijskih enot (25), v splošnem pa so meje poligonov enot precej podobne prvi.
4. SKLEPNE MISLI
Cvekov elaborat oziroma njegov fitocenološki del z vegetacijsko karto, ki je bil podlaga za njegovo habilitacijo na Gozdarskem oddelku Fakultete za agronomijo in gozdarstvo, je pionirsko delo. Za tisti čas, petdeseta leta prejšnjega stoletja, je bil uporabljen zelo sodoben pristop s korektnimi opisi tedaj znanih gozdnih združb in s presenetljivo dobrimi napotki za gojenje gozdov na podlagi fitocenoloških raziskav. Zdaj imamo pred seboj torzo tega elaborata, z vegetacijsko karto, ki je bila plod njegovega terenskega dela. Verjetno je bil med prvimi tako zasnovanimi elaborati. Tu imamo v mislih še elaborat Tregubova za Leskovo dolino na Snežniškem pogorju, izdelan verjetno v istem času. Če primerjamo obe raziskovani območji, kamniškobistriško in snežniško, ugotavimo, da je kamniškobistriško območje vegegtacijsko bolj raznovrstno in zapleteno, predvsem zaradi geoloških in mezoklimatskih razmer. Snežniško območje pa je geološko enotno in vegetacijsko manj pestro. Cvek je v ožjem območju Kamniške Bistrice opisal 21 sintaksonov, od tega sedemnajst osnovnih združb - asociacij oz. v rangu asociacij - in štiri subasociacije, pomembnejše za gospodarjenje. Opis združb je za tedanji čas zadovoljiv glede ideosiste-matike flore in na zavidljivi ravni glede sintaksonomi-ke združb in ekoloških razmer (geoloških, talnih, klimatskih). Rezultate fitocenoloških raziskovanj ob koncu strne v ustrezne gozdnogojitvene ukrepe, ki so usklajeni z naravo in omogočajo ob koncu optimalen razvoj vegetacijske združbe. Poseben poudarek daje združbam varovalnega pomena, čeprav so večinoma površinsko majhne, vendar pomembne za stabilizacijo ekstremnega terena.
Zdaj, po skoraj sedemdesetih letih, je vedenje o gozdnih združbah bogatejše in glede na znanje so te ekološko in fitogeografsko ustrezneje preučene. Zato smo Cvekov prispevek dopolnili z današnjem vedenjem o sintaksonomskem uvrščanju združb in njihovih ekoloških razmer ter prikazali razvoj fitocenološke vede, kakor je potekal od petdestih let dvajsetega stoletja vse do zdaj. Znanstvena oz. strokovna vrednost elaborata je tudi po današnjih merilih zavidanja vredna. Cvekovo habilitacijsko delo za višjega asistenta je bilo za tisti čas izjemno, saj je imel malokdo v gozdarskem krogu tedanje fakultete boljša dela.
Žal smo imeli na voljo le vegetacijski del elaborata od strani 54 do 81, kar je sicer za naše primerjave zadostovalo. V literaturi smo zasledili, da je bil štiri leta pozneje izdelan elaborat Tomažič et al. 1959: Gozdna vegetacija Kamniške Bistrice za Gozdno gospodarstvo Ljubljana (Marincek 1995). Iz vsebine tega članka je razvidno, da sta bila poleg Tomažiča soavtorja še Cvek in Robič. Tudi ta elaborat je izgubljen. Poznal in uporabljal ga je Marinček še leta 1995 ali kakšno leto prej, ker ga navaja v literaturi za svoj članek.
Ohranjena fitocenološka karta s svojo natančnostjo nakazuje na opravljeno obsežno terensko delo pri izdelavi elaborata in karte. Gre za zelo zahteven teren, ki ga je bilo v tistem času ob kartiranju potrebno vsega prehoditi, saj pripomočkov, kot jih imamo na voljo danes (npr. letalski posnetki v visoki resoluciji, GIS orodja itd.), v tistem času ni bilo. Tudi s tega vidika je delo Stanka Cveka zelo dragoceno.
V Cvekovih popisih latinskih imen nismo posodabljali, pustili smo jih v izvirniku in v obliki kot je bilo v rabi tedaj.
88 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
5. PREGLED SINONIMIKE TAKSONOV
A. VASKULARNA FLORA
S. Cvek 1955	A. Martinčič et al. 2007
Alchemilla alpina	Alchemilla alpigena ?
Anemone hepatica	Hepatica nobilis
Asperula odorata	Galium odoratum
Aspidium dryopteris	Gymnocarpium dryopteris
Aspidium spinolosum	^elypteris limbosperma
Aspidium filix-mas	Dryopteris filix-mas
Angelica silvestris	Angelica sylvestris
Astrantia minor	A. carniolica
Atragene alpina	Clematis alpina
Brachypodium silvaticum	Brachypodium sylvaticum
Calamintha clinopodium	Clinopodium vulgare
Campanula brachetecium	?
Campanula persicifolia?	Campanula witasekiana?
Carex silvatica	Carex sylvatica
Cerastium silvaticum	Cerastium sylvaticum
Cirsium montanum ?	Carduus personata?
Crocus vernus	Crocus naepolitanus
Cyclamen europaeum	Cyclamen purpurascens
Cynanchum vincetoxicum	Vincetoxicum hirundinaria
Digitalis ambigua	Digitalis garndiflora
Epipactis latifolia	Epipactis helleborine
Euonymum alpigena ?	Euonymus latifolia ?
Eupatorium canabinum	Eupatorium cannabinum
Euphrasia rustecoriana	Euphrasia rostkoviana
Equisetum palustris	Equisetum palustre
Fagus silvatica	Fagus sylvatica
Fragaria elatior	Fragaria moschata
Galium vernum	Cruciata glabra
Galium sylvaticum	Galium laevigatum
Helleborus macranthus	Helleborus niger
Herophylum cicutaria	Chaerophyllum hirsutum
Herophyllum hirsutum	Chaerophyllum hirsutum
Homogyne silvestris	Homogyne sylvestris
Hypericum acuntangulum	?
Juncus glaucum	Juncus inflexus
Juniperus nana	Juniperus alpina
Lactuca muralis	Mycelis muralis
Lamium luteum	Galeobdolon flavidum
Larix europaea	Larix decidua
Luzula nemorosa	Luzula luzuloides
Luzula silvatica	Luzula sylvatica
Lycopodium selago	Huperzia selago
Melampyrum silvaticum	Melampyrum sylvaticum
Melandrium rubrum	Silene dioica
Monotropa hypopitis	Monotropa hypopitys
Nephrodium dryopteris	Gymnocarpium dryopteris
Nephrodium filix-mas	Dryopteris filix-mas
Nephrodium phegopteris	Phegopteris connectilis
Nephrodium robertianum	Gymnocarpium robertianum
Orchis maculata	Dactylorhiza maculata s. lat. (D. fuchsii)
Pedicularis verticilaris	Pedicularis verticillata
Physalis alcecengi	Physalis alkekengi
Phyteuma halleri	Phyteuma ovatum
Pinus mughus	Pinus mugo
Polygonatum officinale	Polygonatum odoratum
Polystichum lobatum	Polystichum aculeatum
89 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Primula acaulis	Primula vulgaris
Pirola uniflora	Moneses uniflora
Quercus sessiliflora	Quercus petraea
Ranunculus aconitifolius?	Ranunculus platanifolius
Rhamnus cathartica	Rhamnus catharticus
Rhamnus carniolica	Rhamnus fallax
Rhamnus frangula	Frangula alnus
Rubus fruticosa ?	Rubus fruticosus agg.
Satureja vulgaris	Clinopodium vulgare
Scolopendrium vulgare	Phyllitis scolopendrium
Stachys jacqunii	Betonica alopecurus
Stellaria glochidiosperma	Stellaria montana
Thymus serpyllum ?	Thymus serpyllum agg.
Ulmus scabra	Ulmus glabra
Veronica lutea	Paederota lutea
Viola silvestris	Viola reichenbachiana
B. MAHOVI IN LIŠAJI
S. Cvek 1955	H. Gams 1957
Catharinea hausknechtii	Atrichum hausknechtii
Eurhynchium striatum	Eurhynhium zetterstedtii
Fegatella conica	Conacephalum conicum
Hylocomium loreum	Rhytidiadelphus loreus
Hyloconium triquetrus	Rhytidiedelchus triquetrus
Hylolocomium triquetrum	Rhytidiadelphus triquetrus
Hypnum spendens	Hylocomium splendens
Polytrichum atenuatum	Polytrichum formosum
Polytrichum attenuatum	Polytrichum formosum
ZAHVALA
Zahvaljujeva se dr. Igorju Dakskoblerju za posredovanje pričujočega elaborata in njegove napotke. Elaborat je iz zapuščine mag. Dušana Robiča, katere skrbnik je doc. dr. Andrej Rozman. Danici Robič gre zahvala, da
je strokovno zapuščino pokojnega moža dala na razpolago njegovim naslednikom pri predmetu fitocenolo-gija. Gospe Ani Mariji Batič se iskreno zahvaljujeva za tehnično pomoč.
6. SUMMARY
The study A description of forest associations of the Kamniška Bistrica valley, with particular regard to silvi-cultural questions, or its vegetational part (pages 54 to 81) was obtained by chance from the legacy of Prof. Dušan Robič. The study was accompanied by a vegetation map. Unfortunately, the whole study is not available, or has been lost. The authors of the study or researchers of the local forest vegetation were G. Tomažič and S. Cvek, who carried out the main part of the vegetation research and is the author of this part of the study. The fieldwork was assisted by then students of forestry, currently forestry engineers, Dr. Ž. Košir, D. Jug and D. Robič, M.A.
The study attracted our attention due to being the first approach to silviculture based on phytocoenolog-
ical research, which was a novelty in the 1950s, or rather because it represented the start of a new silvicultural period in forestry, which flourished right up to the nineties. On the basis of this study, which took place at least from 1950 until 1955, a number of silvicultural studies were prepared on a vegetational basis. This study was probably the first of its kind, or was at least created simultaneously with a similar study for the Leskovo valley on the Snežnik massif led by Tregubov. In any case, the investigation of the Kamniška Bistrica area was more demanding than the Snežnik one in view of the local ecological conditions (geological, ground, climatic, vegetational).
Cvek (1955) described 21 syntaxa in the narrower region of Kamniška Bistrica, where there was then a
90 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
MITJA ZUPANČIČ & ANDREJ ROZMAN: PRVA FITOCENOLOŠKA RAZISKOVANJA V KAMNIŠKI BISTRICI
faculty estate of the Faculty of Agronomy and Forestry, of which 17 associations and 4 sub-associations are more important for forest management. In their inventories, or their research, which was reflected in the phytocoenological inventories, were included the forest associations of European ash (Fraxinetum s. lat.), European hornbeam (Carpinetum s. lat.), mountain pine (Pinetum mugo s. lat.), fir (Abietetum s. lat.), beech (Fagetum s. lat.), spruce (Piceetum s. lat.) and European hop-hornbeam (Ostryetum s. lat.). The description of the associations is at an enviable level of syntaxonom-ics of associations and ecological conditions (geologi-
cal, ground, climatic) for the time. Cvek sums up the results of the phytocenological research at the end in suitable silvicultural measures, which are harmonized with nature and enable the optimal development of vegetation associations. Particular emphasis is placed on associations of protective significance, although they are mostly small in terms of surface area but important for stabilization of the extreme terrain.
We believe that it is a correct decision to present the present study scientifically, which was among the first, or even the first, to be based on modern science principles.
Sl. 7: Druga fitocenološka karta za območje Kamniške Bistrice v merilu 1:10.000, izdelali sodelavci na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Ljubljani okrog leta 1955.
Fig. 7: Another phytocoenological map for the area of Kamniška Bistrica made in a scale 1:10.000, created by colleagues at the Agronomsko-gozdarska fakulteta in Ljubljana, around 1955.
91 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 60/1 - 2019
Today, after almost seventy years, knowledge of forest associations is richer and, in view of such knowledge, these are more suitably studied ecologically and phytogeographically. We have therefore supplemented Cvek's study with contemporary knowledge of the syntaxonomical classification of associations and their ecological conditions, and demonstrated the development of phytocoenological science, as it has taken place from the nineteen fifties until today. The scientific or professional value of the study is also evaluated according to today's criteria of awareness.
Unfortunately, we only had the vegetational part of the study, from pages 54 to 81, but this was sufficient for our comparison. In the literature we found that a study by Tomažič et al. was elaborated four years later, in 1959: Forest vegetation of Kamniška Bistrica for Ljubljana Forest Management Area (Marinček 1995). From the contents of the article it is evident that, in addition to Tomažič, Cvek and Robič were co-authors.
This study too is lost. Marinček was familiar with and used it in 1995, or perhaps a year earlier, because he cites it in the literature for his article.
The preserved phytocoenological map with its precision indicates the extensive field work performed in the elaborate study and the map preparation. It is a very demanding terrain in Kamniška Bistrica area, which at that time had to be made on foot during the mapping, because the devices we have available today (for example, high-resolution aerial imagery, GIS tools, etc.) were not available at that time. Therefore, also from this point of view, Stanko Cvek's work is very valuable.
We did not update the Latin names in Cvek's inventories; we left them in the original and in the form that was then used in forest management. We have made a special chapter, though, on the synonyms of taxa, in which older and more recent designations are shown comparatively.
7. LITERATURA
Aichinger, E. 1933: Vegetationskunde der Karawanken. Gustav Fischer, Jena 329 s.
Anonymus, 1957: Ing. Stanislav Cvek, asistent za predmet fitocenologija. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Univerza v Ljubljani (Ljubljana) 194-195.
Cvek, S., 1955: Opis gozdnih združb doline Kamniške Bisrice, s posebnim ozirom na gozdnogojitvneo problematiko. Popis iz kopije avtorjeve habilitacije na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Ljubljani (Ljubljana): 54-81.
Dakskobler, I. 2006: Asociacija Rhodothamno-Laricetum (Zukrigl 1973) Willner & Zukrigl 1999 v Julijskih Alpah. The Association Rhodothamno-Laricetum (Zukrigl 1973) Willner & Zukrigl 1999 in the Julian Alps. Razprave 4. Razreda SAZU (Ljubljana) 47-1: 117-192.
Dakskobler, I., A. Seliškar & A. Rozman, 2018: Phytosociological analysis of European larch forests in the Southeastern Alps. Hacquetia (Ljubljana)17 (2): 247-519.
Gams, H., 1957: Kleine Kryptogamenflora. Stuttgart.
KARTA PRIRODNE POTENCIALNE VEGETACIJE SFR, JUGOSLAVIJE 1 : 1 000 000. Naučno vece Vegetacijske karte Jugoslavije (Beograd) 1983.
Košir, P. & L. Marinček 1999: Predhodno poročilo o raziskavah javorjevih gozdov v Sloveniji. Acta Biologica Slo-venica 42 (3): 53-58, Ljubljana.
Košir, Ž. 1953: Gozdni tip črnega gabra in lipovca. Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 40 s.
Marinček, L., 1995: Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3-4): 87-99.
Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Türk & B. Vreš, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana.
Oberdorfer, E. , 1957: Süddeutsche Pflanzengesellschaften. Pflanzensoziologie 10. Jena.
Šilc, U., & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164.
Robič, D., 1988: Cvek Stanislav. Enciklopedija Slovenije (Ljubljana) 2: 86-87.
Trinaistic, I. 1972: Fitocenološka iztraživanja bukovih šuma Gorskog Kotora. Acta Botanica Croatica (Zagreb) 31: 173-180.
VEGETACIJSKA KARTA SLOVENIJE 1 : 50 000 Ljubljana - 2. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU (Ljubljana) 1982-86.
Wraber, M., 1958: Predalpski jelov gozd v Sloveniji (Bazzanio-Abietetum Wraber 1953 prealpinum subass. nova.). Biološki vestnik (Ljubljana) 6: 3-45.
Wraber, M., 1959: Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji (Galieto rotundifolii-Abietetum Wraber 1955. Prirod. društvo v Ljubljani. Posebna izdaja 1: 1-20.
Wraber, M., 1960: Fitocenološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Ad annum horti botanici Labacensis solemnem (Ljubljana): 49-96.
Wraber, M., 1964: Vegetacija slovenskega bukovega gozda v luči ekologije in palinologije. Biološki vestnik (Ljubljana) 12: 77-95.
Zupančič, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). Dela 4. raz. SAZU 36, Ljubljana, 212 s. + tabele.
Zupančič, M., V. Žagar & M. Culiberg, 2006: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji (Rhodot-hamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea) = Slovene Pinus mugo scrub in comparison with European Pinus mugo scrub (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za naravoslovne vede, Dela 40. Ljubljana. 112 pp. + dve fitocenološki tabeli.
Zupančič, M. 2013: New considerations on southeast-Alpine and Dinaric-central Balkan dwarf pine. Hrvatska misao 17 (1) / 13 (61) nova serija sv. 46: 156-172.
Zupančič, M., V. Žagar 2013: New association of small-leaved lime in eastern Slovenia (Viburno opuli-Tilietum cordatae ass. nova). Folia biologica et geologica 54 (2): 262-289.