Poštnina plačana v gotovini. Štev. 16. V Ljubljani, dne 18.šerifa 1929. Posamezna Stev. Din 1*-Leto XII. Upravaiitvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica S Uredalitvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3I2S Izhaja vsak četrtek fUrofflln« n tasenatrs: četrtletno t Olg, polleta« It Dli, celoletlo 31 DIi; a Ig*, lemstre ruti Aneriket četrtletna I! Din, polletu« 24 Dla, celeleta* M 01«. Imerika leta* I dolar. — Rtioa peštae hraallalce, poitraialce r L|iHI|ul, it M.TU. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Deželno sodišče v Ljubljani je vsled naredbe z dne 18,1. 1928, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 7. februarja 1928 pod predsedstvom v. d. s. sv. Mladiča, v navzočnosti d. s. »v. Kralja, ds. sv. dr. Gabra in sodnika dr. Juvanca kot sodnika in p. p. Ponebška kot zapisnikarja v prisotnosti- zasebnega obtožitelja Jakoba Pluta, njegovega zastopnika dr. Adlešiča, obtoženca Antona Severja in zagovornika dr. Koafitča o obtožbi, katero je dvignil zasebni obtožitelj Jakob Plut zoper Antona Levarja zaradi pregreška klevete po čl. 52 zakona o tisku in po predlogu, stavljenem po obtožite!ju, naj se obtoženec kaznuje v smislu obtožbe, dne 7. januarja 1928, razsodilo tako: Anton Sever rojen 16. I. 1888 v Selu pri Sv. Duhu, pristojen v Semič, rim. kat. vere, trgovec, samski, stanujoč v Semiču 13, nekaznovan, I. kriv, da je v ljubljanskem tedniku v četrtem odstavku napisal in objavil: c. . .... se je pobirala doklada pri železniških podjetnikih. Baje se je nabralo 35.000 kron. Pa tudi takrat je občinski oče ........ Med tem je prišla vojna. Mož je ... . . . posredoval, da se je ves za šolo nabrani denar dal za vojno posojilo. Tako danes ni ne šole, ne denarja. S tem o zasebnem obtožitelju iznesel in priobčil nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu, zakrivil pre-grešek klevete po čl. 52 zakona o tisku in se obsodi po čl. 56 istega zakona na 5 dni zapora in 500 Din denarne kazni, po čl. 62 v plačilo inaterijelne odškodnine zasebnemu obtožitelju v znesku 500 Din, po čl. 63 na objavo sodbe v izpisku v prihodnji številki tednika «Domovini>, ki izide po pravo-močnost. sodbe, in sicer na lastne stroške in na čelu lista, po § 389 k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni in po tar. postavki 193 laksnega zakoni na plačilo takse 50 Din. V smislu § 259/3 k. p. t. se pc II. o p r o š č a, da je v isti številki «Domovine> \ istem članku napisa' in objavil v četrtem odstavku: cisto velja glede šole, za katero se dela že od I. 1908. Takratni glavar g Parma sž je zelo zavzemal za gradbo šole, a žalvse ni dalo nič opraviti z očeti SLS, ki so ovirali to akcijo...... Pozneje se je ponovno delalo za zgradbo šole ........delal nato, da s*> šola ni zgradila Mož je agitirat za vojnr. posojila......Ko bi se šola zgradila pred vojno, bi stala malenkost.* in s tem iznesel o zasebnem obtožitelju nekaj neresničnega, kar utegne škodovali njegovi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu, ter zakrivil pregrešek klevete po čl. 52 zakon o tisku. Ozdravljenje našega kmetijstva je v umnem obdelovanju Slišijo se opravičene tožbe, da ni mogoče našemu kmetu vnovčiti njegovih s tolikim trudom pridelanih pridelkov. Če pa že najde blago kupca, se sklene kupčija le pri skrajni popustljivosti pridelovalca tako, da cene ne krijejo niti proizvajalnih stroškov. Tako propada že celo desetletje naše.kmetijstvo. Zdravnik, ki hoče ozdraviti bolnika, se najprej z vestno preiskavo prepriča o vzrokih bolezni. Če ne odpravi škodljivih vzrokov, je vsako zdravljenje nemogoče. Tako je tudi pri bolezni našega kmetijstva. Predvsem nam manjka tržišč, tujih tržišč, kjer bi razpečavali prebitke naših pridelkov. Doslej si, žal, nismo znali pridobiti zadosti odjemalcev. Pridobiti tuja tržišča je gotovo zelo težavno, ker so cene nekaterih naših pridelkov višje kakor na tujih tržiščih za enako dobro ^li celo boljše blago. Kako je pa mogoče, da so cene za kmetske proizvode drugod nižje, ko pa delamo kmetje s stalno izgubo, bo vprašal začudeni čitatelj. Najglavnejši vzrok, ki podražuje naše pridelke, je nespretno, starokopitno pridelovanje, ki da prenizke hektarske donose, tako da pride- lovalni stroški preveč obremenjujejo ceno pičlega pridelka. Pregled hektarskih donosov petdesetih kmetijskih držav na svetu nam kaže, da smo glede množine pridelkov na- vsakem hektarju čisto zadaj, in sicer na 38. mestu. Kako pa dosežejo druge države višje donose ovojih zemljišč? Tako, da uporabljajo v največji meri namesto drage človeške moči cenejšo strojno silo: da sejejo s stroji v vrste, okopavajo»vse s kul-tivatorji, mlatijo s stroji in tako naprej. Glavni pomočnik podvojenja, da celo potrojenja hektarskih donosov pa je zadostna in pravilna uporaba umetnih gnojil. S samim sicer dobrim hlevskim gnojem, ki ga nimamo dovolj, ne moremo nikoli doseči tega viška. Nad vse zanimivo je, da rase višina hektarskega donosa vzporedno z uporabljenimi količinami umetnega gnoja. Precejšen vzrok podraženja kmetijskih pridelkov so tudi mnogoštevilni posredniki, ki hočejo biti za svoje posrednišvo dobro plačani Kmetje, delajte za ustanovitev kmetskih zbornic in snujte vnovčevalne zadruge, kakor delajo drugod v svetu. Poglejte na Dansko, v Švico, v Nemčijo, pa boste videli, kako je že tam kmetijstvo napredovalo. Naše zadruge, njihov pomen in njihovi uspehi Zadnji čas, ko je utihnila visoka politika in so se duhovi umirili, se mnogo razpravlja o zadrugah ter njihovi potrebi in važnosti za kmeta. Pa tudi o nasprotnih glasovih, o neuspehih zadrug, se mnogo govori. Tu mislimo le zadruge na kmetih, predvsem mlekarske in živinorejske zadruge, hranilnice in posojilnice. Zadnje razmeroma še najbolje uspevajo, četudi nekatere le životarijo z zelo malim letnim prometom. Kaj pa je vzrok neuspehom? Preveč jih je, ker so se prečesto ustanavljale iz strankarske konkurence, ne pa iz resnične potrebe. Ko bi bil samo en tak denarni zavod v kraiu. bi najbrže prav dobro izhajal in bi od dobička še letno naklonjeval občinam, ki spadajo pod njihovo območje, večje ali manjše zneske v* dobrodelne, prosvetne in druge koristne namene. Velika napaka pri posojilnicah in hranilnicah je bila kcnčrio tudi v notranji organizaciji, ker se v odbore niso vedno volili možja z vidika gospodarske sposobnosti, pač pa po strankarski veljavnosti. Enostavno tudi ni vprašanje mlekarskih in živinorejskih zadrug. Mlekarske zadruge se lahko vzdržujejo tam. kjer kmetovalci stanujejo bolj skupno v večjih vaseh, to je v ravnini. Težje je to v gorskih krajih, kjer so kmetje daleč drug od drugega naseljeni. V takem kraju je zaradi velike oddaljenosti težavno spravljati dan na dan mleko skupaj, zlasti še ob slabem vremenu in hudi zimi Poskusilo se je že marsikje, a je kmalu vsi zaspalo. Najlaže bi uspevale živinorejske zadruge. Seveda, bi se morali posvetiti tem najboljši gospodarji, ki slove po lepi živini, vzornih hlevih in vzornih gospodarskih poslopjih. Ti bi morali na lep način ^rugim prigovarjati o potrebi napredka pri živinoreii. ki je mogoč baš potom živinorejskih zadrug.. Potrebno pa je pri takem de.u precej Požrtvovalnosti. Prav te je pa premalo kakor tudi vztrajnosti ni dovolj. Ako ni takoj prvo leto velikega dobička, stvar po mnenju večine ni dobra Ne pomisli se pa, da je vsak začetek težak' in da pride vsak uspeh navadno ;c polasroma. Sedanii rod se bo le težko otrese! vseh predsodkov. Treba je pričeti pri mladini v kmefiskih nadaljevalnih šolah. Mladini je treba razjasniti pomen zadrug in njihove koristi. Največji vzrok neuspehov pa je. kakor smo spočetka rekli, v tem. ker >0 še svoje-časno ustanavljale nenotrebne zadruge podoI-noma iz strankarskih namenov, ki so večinoma propadle. Če j® že pograbita njegovega stanovskega tovariša in soseda g. Frana Urbasa, po domače Klobučarja. Slednji je bil oče številne rodbine, iz katere izhaja tudi šef progovne sekcije v Novem mesto g. inž. Fran Urbas. — Bodi ohranjen pokojniku blag spomin! SEMIČ. Od vseb strani čitamo v o pozebi trt. Tudi prelepo semiško vinsko gorteo je letošnja huda zima skoro do polovice uničila. Kar po cele vozove posekanih irt vozijo vinogradniki domov. Ubogi kmet 6 strahom gleda t bodočnost in ga tare skrb, kje bi dobil kak dohodkov, da bi mogel plačevati davke in družino preživeti, zakaj glavni vir dohodkov mu Je bila vinska trta. Tudi semenski krompir je «rti ranil, tako da manj premožni niti krompirja nimajo za seme. Občina ga je sicer naroČila in stane 2 Din 75 p kilogram. A kje naj- viame kmet denar? Tu bi bilo potrebno, da bi mere-dajni faktorji poskrbeli, če it ne 7a brezplačen, pa vsaj za cenen semenski krompir. Isto velja tudi za umetna gnojila ter za modro gftlte*. Upamo, da 6« bo kaj ukrenilo *• tem oziru. — V nedeljo 14. t. m. je priredilo gasilno društvo igro pod vodstvom a' adeniika t. Drganca. Igralci so rešili svoje vtogfc "britz-hibno. Igra je vsekakor priporočljiva Ta podeželske odre. Uspeh prireditve je bil dober; k čemer je največ pripomogel g. župnik, ki je brez-placro prepustil dvorano v domu na razpolage* za kar mu najlepša hvala. Želeti bi bilo še več takih prireditev. Moči so dobre, samo, žal, ni prostora. Zato svetujemo vsem. k! imaj > smfeel za napredek in izobrazbo mladine, da se resno po-primejo dela za zgradbo društvenega doma. Osebnosti pa le na stran! Pregovor pravi;'Kjer se prepirata dva, tretji dobičelc ima '! HOTEDRŠICA. Letošnji redni letni občni zbor Čitalnice se je vršil v znamenju z&oljŠa- Soteščan: Grob ob zvoniku (Povest iz sedanjosti.) Konec. Stoparica je bila zadnja v Podgorju, ki je izvedela, kaj se je pripetilo. Tisti dan je bila nekaj bolehna. Zato jo Ivan in Francka nista pustila iz hiše. Prikrivala sta ji strašno novico, ker sta se bala, da bi resno ne zbolela. Vzlic njuni pazljivosti pa je starka opazila nemir in nenavadno beganje po vasi. Vprašala je zdaj Francko, zdaj Ivana, a vsak se ji je izmuznil, nobeden ji ni maral pravilno odgovoriti. Po njuni molčečnosti je sklepala, da se je moralo nekaj prigoditi. Pozno popoldne jo je obiskala soseda ter ji razodela, da je Gornik znorel na pokopališču ter da so ga odvedli v norišnico. Navedla ji je vse podrobnosti razkritega umora, začudena, da ji tega ni povedal Ivan, ki je zgrabil morilca v podobi nočne prikazni na očetovem grobu. ♦Jezusi Tone umorjen!® Stoparica je omedlela ter jo dolgo niso mogli spraviti k zavesti. X. V Podgorju je odcvetelo poletje, hladna burja je zapeia tužno iesensko pesem. Pri sv. Roku so ctožno brenkali zvonovi: v norišnici je umrl Gornik — peti mesec, odkar so ga odpeljali. Marku ni bilo treba kopati groba; izkopal ga je grobar na pokopališču umobolnice, kamor so ga pokopali. Zopet so oživele govorice o umorjencu. o senci pod kozolcem 5n o strahovih, ki so begali Podgorce, da so se iim skoro pri belem dnevu lasje težili. Šele zdaj se ie Klopova Jera upala povedati, da se ji 'e prikazal Sto-par ter ji prepovedal govoriti o tem. kar je videla pod kozolcem. Vsem je bilo jasno, da je prikazen vprizoril Gornik, da bi odvrnil sum, padajoč na njegovo osebo. Smešno se jim je zdelo njegovo početje, skrivaj pa so se jezili, ker iih je toliko časa imel za norca. Pogreba se ni udeležil nihče iz Podgorja razun Minke in Ivana. Srečal jo je na poti iz Župnišča ter io vprašal, kdaj ga bodo pokopali. Dekle mu je povedalo, ni pa pričakovalo. da pojde za pogrebom. Vsa iznenadena ga je zagledala med kapelico na pokopališču. Dolgo se ni mogla ločiti od očetovega groba. »Zakaj nl*em tudi jaz umrla? Najrajša bi bila pokor- tarnala in vzdihovala. Po- grebci s< odšli, ko je vstala in zrla zmedene obe. Zunaj ob izhodu je stal Ivan in čakal, da bi jo potolažil. «Minka, nikar ne jokaj!« jo ie nagovoril, ko je prispela mimo njega. »Skupaj pojdeva, da se bpva kaj pomenila.« ♦Jaz ne grem domov*, ga je bridko zavrnila. ♦Kam pa pojdeš?« je osupnil. ♦Kamorkoli. Sram me je pred ljudmi, z nikomer si ne upam govoriti.« ♦Čemu? Ti nisi vendar ničesar zakrivila.« ♦Vendar sem hči morilca. Strašen greh leži na naši hiši. Kje je pokora in odpuščanje.« ♦Minka, ne obupaj! Čas ga bo izbrisal.« Sočutno ic je prijel za roko ter ji zrl to-lažilno v objokano lice. Zakaj se mu ne studi hči morilca njegovega očeta? Ali se ji morda ne hlini, da se bo pozneje laže maščeval ter jo ponižal? Kdo ve, kakšno orožje si je izbral, da bo ranil njo namestu očeta? Upravičeno bi bilo njegovo maščevanje, nerazumljiva pa ji je njegova naklonjenost in prijaznost. Šiloma se mu je hotela Izviti i» bežati. ♦Pojdiva, MinkajI je skoro zapoveda?. ♦Najraje bi šla proč od tukaj, med ljudi, ki me ne poznajo.« ♦Bodi pametna. Kdo bo pa prevžei vašo kmetijo?« ♦Kdor hoče«, je dahnila komaj slišno. ♦Ali ne maraš gospodinjiti na svojem domu?« . ; ,,, ♦Sama se ne bom ukvarjala s kmeten vanjem.« ♦Hm, sama... Ali si že pozabila, kdo ti je obljubil oporo in pomoč v najtežjih ural' ?», Spomnila se je Ivanove ponudbe ter ie sramežljivo povesila glavo. Ni se mu upala pogledati v oči — njemu, ki bi jo moral preklinjati zaradi očetovega grozodejstva. ♦Minka, zakaj mi ne zaupaš?« io ie vprašal očitajoče. ♦Čemu dvomiš o moji odkritosrčnosti?« ♦Ker zaslužim sovraštvo in zaničevanje«, mu je odgovorila. ♦Torej odklanjaš mojo oporo?« ♦Hvaležna sem ti za tolažbo. Velika ie tvoja plemenitost in razsodnost v naihuišem trenutku mojega trpljenja. Namesto, da bi me zavrgel, odpuščaš in pozabljaš.« ♦Minka. vse sem pripravljen žrtvovati, ako mi zaupaš svojo bodočnost.« ♦Ali mi ne boš nikoli očital očetovega dejanja?« ♦Nikdar!« je slovesno dvignil desnico. Krepek izraz resnice je zvenel iz njegove besede. nja. Blagajna izkazuje razmeroma ugodne številke; tudi prostovoljnih prispevkov za zgradbo Doma se je precej nabralo. Žal, se del članov ni odzval vabilu k plačevanju prostovoljnega davka za bodoči Dom ter so se plačujoči člani pritožili. Sklenilo se je zaradi tega, da so v bodoče ti prispevki obvezni za vsakega člana, le glede višine mesečnega zneska se je pripustilo, da vsak član prostovoljno določi, koliko bo prispeval. Mislimo, da se je s tem vprašanje prispevkov najpravičneje rešilo in da letos ne bo člana med nami, ki ne bi položil svoj dar našemu Domu na oltar. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so bile izvoljene v odbor nove, mlade moči, ki bodo brezdvomno prinesle novega življenja v Čitalnico. Naznanjamo šc, da so v teku priprave za veliko tombolo, ki se bo vršila 2. ju-jiija t. i. Prosimo vsa sosednja društva, da upoštevajo našo prireditev. TRBOVLJE. Jutri zvečer (v soboto 20. t. m.) bo igralo tukajšnje sokolsko gledališče Nicco-demijevo komedijo, trodejanko «Učiteljica», ki je po vseh večjih odrih, kjer so jo do pedaj igrali, doživela velik uspeh. Režiser je g. Badalič; sodelujejo gdč. Urbančičeva v vlogi učiteljice Marije, gdč. Ramovževa v vlogi učiteljice Lize, gdč. Paradiževa v vlogi šolske ravnateljice ter g. Plavšak v vlogi šolskega sluge g. Klopčiča, g. Oblak v vlogi kmeta Grd^na ter gg. Tratar in Klančnik. Poleg omenjenih nas"opi pri igri tudi ženska deca sokolskega naraščaja. Ker uživa trboveljsko sokolsko gledališče velik sloves, je zanimanje za to predstavo izredno veliko. Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. Mirku Kosu, blagajniku Sokola. LAŠKO. Tu je nedavno končala gospodinjska Šola. Gostom pri zaključnem obedu so se .servirala jedila za kmetsko mizo ob praznikih. Pri učnem načrtu se je upoštevala snov, ki jo predvidevajo obstoječi programi za podeželske kmetijsko-gospodinjske nadaljevalne šole. Go>-jek je bilo 12, sama kmetska dekleta, deloma .iz širše laške okolice. HOČE PRI MARIBORU. Tudi mi hoški fantje rekruti se za slovo oglasimo v naši priljubljeni «Domovini». Odriniti smo moral od doma, da «Pojdiva*. se je odločila. «Ako bom prevarana. se bom pokorila za očeta...* Ivan ji je med potjo povedal svoje misli ter jo napolnil z upanjem v bodočnost. Minka ga je verno poslušala, pred njo so se zgrinjale trate novega življenja. Stoparica se ni mogla dovolj najeziti. ker se ie sin udeležil pogreba. «Samo radi nje je šel*, je srdito ugotovila. «Naj le nori — za hčerjo morilca.* Ves mesec ni dobil od nje prijaznega odgovora. Opažal pa je. da se ji ieza polagoma ohlaja, in res je nekega večera nenadoma spregovorila. »Radovedna sem. s kakšnimi občutki si prisostvoval pogrebu očetovega morilca?* je zbadljivo omenila. «Ob grobu se mora nehati sovraštvo«, jo ie zavrnil. «In morilčevo hčer si spremljal od pogreba!* ie udarila na drugo struno. «Ali te ni sram pred mrtvim očetom? Celo vrabci na strehi so se ti posmehovati.* «Mati, Minka je nedolžna. Verjemite, da prav tako bridko občuti očetovo dejanje, kakor ga občutimo mi, zato ji ne smemo delati krivice. Niei se moramo zahvaliti za pojasni-tev umora, ker ie mnogo pripomogla k odkritju.* «Kai nam pomaga, ko pa morilca ne moremo kaznovati* »Prejel je najhuišo kazen. Pet let ga je grizla nemirna vest, dokler ga ni popolnoma razdejala.* « Vidiš. Ivan. Bog je pravičen. Zapomni si. kaj je zapisano v četrti zapovedi: Spoštuj očeta in mater.* se oddolžimo domovini in izpolnimo svojo vojaško dolžnost. Vzeli smo slovo, kakor pravi pesem: c...ko se ozeleniš, mladim fantom žalost striš...* Pozdravljamo očete in mamice, sestre in brate ter prijatelje, vam, dekletom, se pa zahvaljujemo za šopke, ki ste nam jih podarile v pogum in spomin. — Pukl D., Rečnik F. I., Rečnik F. II., Strle L., Goričan F. in Puše-njak K. Na svidenje z veselimi obrazi! — Fant od fare. LJUTOMER. Glasbeno društvo (Mestna godba) prosi vsa domača in okoliška društva, naj se ozirajo na veliko tombolo, ki jo bo priredilo društvo na praznik Vnebohoda. t. j. 9. maja, na glavnem trgu popoldne ob treh. Glavni dobitki bodo pohištvo, kolo, vreča moke,.gramofon, razni instrumenti, blago za obleko ter 300 arugih lepih dobitkov. Karta po 3 Din. Cisti dohodek je namenjen v odplačilo za nove instrumente. Pri tomboli bo svirala društvena godba. — K obilni udeležbi vabi odbor. LJUTOMER. Dne 1. t. m. dopoldne je priredila tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva praktično demonstracijo o škropljenju sadnega drevja z novo samodelno Holderjevo škropilnico znamke «Original*. Demonstriral je bivši sreski ekonom Vekoslav Štampar. Omenjal je med drugim, da je že skrajni čas, da tudi v sadjarstvu pričenjamo delati z večjo vnemo in ljubeznijo do te preko-ristne kmetijske panoge. Danes so še bele vrane tisti, ki škrope svoje sadno drevje. Toda prišel bo čas, ko bo prav nasprotno, namreč, da bodo bele vrane tisti, ki ne bodo škropili. Prireditev je bila mnogoštevilno obiskana in je v vsakem oziru sijajno uspela. Mnogi sadjarji so se priglasili za uporabo Holderjeve škropilnice, kar gotovo ne bo ostalo brez ugodnega vpliva na naše sadjarstvo. Enaka demonstracija se je ponovila dne 3. aprila t 1. s šolsko mladino VI. razreda tukajšnje osnovne šole. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo bo proslavilo 51etnico otvoritve Društvenega doma v nedeljo 21. t. m. točno ob pol 4. popoldne. Pevske točke, godba, govor, ljudska igra «Vem, zato vas spoštujem.* «Pa me ne poslušaš. Kako sem te že prosila. da ne zahajaj k sosedu, pa ne odnehaš.* «Iskal sem resnico. Nekaj mi je reklo, da je Gornik morilec, česar vam nisem smel izdati. Moj namen je bil, zasačiti ga pri kakšni neprevidni besedi ali skrivnem dejanju, kar se mi je tudi posrečilo.* «In zdaj. ko si opravil, laziš za deklino.* »Dolgujem ji zahvalo. Smili se mi. sirota.* «Zato, ker je njen oče umoril tvojega očeta...» «Rekel sem že. da ni kriva, o čemer sem natanko prepričan. Sama me je opozorila, da v hiši ni nekaj v redu od tistega jutra, ko smo našli očeta na kozolcu. Prav njeni podatki so morilcu zaključili usodo.* «Ako ie vedela, zakaj ga ni izdala? To bi bilo pošteno.* «Skrbelo jo je očetovo obnašanje in jaz sem sklepal in razmišljal. Mojega namena ni poznala ter ni mogla vedeti, kako se bo izteklo.* «Hm», je trdovratno dvomila. Zamislila se je in dejala po kratkem preudarku: «Ali ne veš. da leži pregreha staršev na otrocih do četrtega pokolenja?* «Minka ne bo trpela posledic*, jo je branil pred materino obsodbo. «Cuval io bom kakor punčico svojega očesa, ker je zaslužila...* «Ti?» je strahoma kriknila. «Da se mi predrzneš...» «Jaz», je mirno potrdil. Podpiral io bom z besedami in z dejanji, delila bova žalost in trpljenje...» •Nesrečnik!* Prevzeta od bridkega presenečenja ni mogla dalje govoriti. Žalost in srd sta se borila v njeni duši. «Prisega ob polnoči*. Po igri prosta zabava s plesom. K obilni udeležbi vabi odbor. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk Z GNOJNICO NA SADNE VRTOVE! Za sadjarstvo se radi vnemamo. To se kaže pri raznih prilikah in prireditvah. Če pa pogledamo po naših sadnih vrtovih, ni o našem napredku kaj posebnega opaziti, niti glede obdelovanja niti glede oskrbovanja. Zlasti pogrešamo po teh prostorih potrebnega gnojenja, ker najbrž mislimo, da v tem pogledu ni razlike med sadnim in gozdnim drevjem. , Z dobrim gnojenjem bi se dohodki sadnih vrtov lahko povečali v vsakem pogledu. Lahko bi izboljšali dosedanje košnje in lahko bi dvignili rast in rodovitost drevja. Oboje skupaj bi nam toliko vrglo, da bi se naprava gnojnične jame v kratkem izplačala. Nekateri posestniki spuščajo gnojnico po kakem površno vrezanem jarku naravnost v sadni vrt in skušajo na ta način gnojiti sadnemu drevju in trati. Toda s takim gnojenjem ne dosežemo pravega uspeha, ampak nasprotno. Gnojnica se ob vrezanih jarkih zaceja v tla, ki so po takih mestih pregnojena, tako da je škoda za rušo in za drevje, ki se začne na tako zamočenih tleh tudi sušiti, ker mu korenine odgnijejo. Namesto dobre in žlahtne trave se pa prikazujejo po takih mestih razne nevščečne kobulnice, medvedje tace, krebulnice in. druga slaba zelišča, ki znižujejo vrednost košnje in krme. Sadno drevje je treba z gnojnico vsako leto in po vsem prostoru enakomerno zalivati, naj se to godi na rokah s pomočjo golide ali pa z gnoj-ničnimi sodi in škropilniki. Rušo je treba enakomerno pognojiti, da bo gnojenje prav zaleglo in da bo koristilo ruši in drevju. Vsaka kmteija imej svoj sadni vrt. imej pa tudi poleg gnojišča svojo gnojnično jamo, ki bo «Moj otrok mi napravlja toliko trpljenja!* je kriknila proti nebu. «Ali meniš, da boš dobil kmetijo? Nikoli — za tako nevesto!* «Kakor hočete. Francki jo dajte, naj si izbere boljšega gospodarja.* «Moj sin — naslednik morilca!* Krčevito je sklenila roke nad glavo, malo je manjkalo, da ni omedlela. «Mati. ali ne molimo v očenašu: odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom?* «Odpustila sem, r. pozabiti ne morem. Bog naj mi ne šteje tega greha.* «Kdor odpusti, mora tudi pozabiti...» «Dekline ne morem videti, ker ie njegova hči. Takega zakona ne bom nikoli blagoslovila. Ali boš mogel v njeni družbi mirno pogledati na očetov grob? Gornikova hiša je oškropljena z našo krvjo, na nji bo ležalo prekletstvo zločina.* Kakor nož so mu obtičale v srcu te besede. Izgovorila jih je mati. katere blagoslov otrokom hiše zida in kletev do tal podira. Kako nai bo srečen gospodar in oče brez njenega blagoslova? Trudil se ie na vse načine, kako bi pomiril in zadovolji1 mater. A zaman ie bilo njegovo prizadevanje: med njima se ie širila vedno večja razda'ja. ki ju ie odtujevala. Prepad je bil nepremostljiv, ker so sosedje odobravali materino početje. Nekai jih ie bilo sicer na njegovi strani, skrivoma pa so ščuvali mater, nai prepreči ženitev. Žitnik ie bil edini, ki ga ie odkrito zagovarjal. Ivan ga ie poprosil, naj posreduje pri materi, kar mu ie potrpežljivo ugodil. Nadejal se je dobrih uspehov, mož ie dosegel že marsikako spravo med scsedi. dajala potrebne snovi za življenje in rcdovftost travni ruši kakor tudi sainemu drevju. Dobro in pravilno gnojen sadni vrt bo lahko dajal poleg košnie tudi del zgodnje pomladne in pozne jesenske paše. če je dosti velik. RAZSTAVA PERUTNINE IN JAJC. Med malo živinorejo,stoji v ospredju reja perutnine, nc le zaradi tega. ker je splošno razširjena, ampak tudi z ozirom na dohodke, ki nam jih prinaša s svojimi jajci. Ta panoga našega gospodarstva se rada zapostavlja, toda po krivici, in če je ne bi naše gospodinje tako za»-vestno in krepko gojile bi začela povsod pešati. Srečna je bila zaradi toga misel, spraviti v življenje organizacijo, ki ima posvetit svoje delo napredku perutnirarstva. Imeli smo' sicer že pred vojno-tako organizacijo ki ie pa med vojno spričo nastalih težkoč prestala s svojim delom. Nova organizacija se je pred kratkim osnovala v okviru naše Kmetijske družbe kot odsek za perutninarstvo in rejo 'kuncev, ki ima nalogo, storiti vse potrebne korake za povzdigo ene in druge panoge. Prvi korak je že storjen s tem. da je odsek začel nabirati nove člane. Čirfi več bo članstva, tem več. veljave bo imel odsek in. njegovo delo in tem lažje bo dosegel potrebna sredstva za pospeševanje obeh panog. V številnem članstvu leži moč in zato je treba, da se vsi zavedni rejci vpišgjo v ta odsek. Drug važen korak je pa prireditev razstave, ki se ima za obe panogi vršiti ob času letošnjega Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 9. junija t. 1. Letošnja razstava se- bo vršila ob času. ki je za različno perutnino najugodnejši in je zato pričakovati, da bo v vsakem oziru uspela. Ta razstava bo bolj obsežna kakdr lanska in bo bo lahko pokazala, v kakem položaju se nahajamo z našim perutninarstvom, ki je največjega gospodarskega pomena, zlasti za razmere našega maloposestva. Ker je vrednost perutnine zazreti predvsem v vrednosti jajc in v nesnosti kokoši, se ima s to razstavo združiti tudi razstava jajc. Naj se pokaže, kakšna jajca neso različne domače in druge kokoši in koliko jih znese. Vsak razstav-Ijalec kokoši mora zaradi tega razstaviti obenem tudi po pet jajc dotičnih živali, da se bo videlo, kake lepa in težka so, in da se bo lažje sklepalo na vrednost kokoši za rejo in za užitek. Pcsebna presojevalna komisija bo pregledala živali in jajca in bo ocenila njih vrednost z ozirom na užitkanosnost in na naše gospodarske pri'red Minko in Stoparico, pobotali sta se na ženitovanm Zakon obeh ooročencev ie bi! obj'no blagoslovljen Tat\0 ori Stooariu kako*-' pri Gorniku je vladalo zadovoljstvo in oiaco-stanje. Ivan.m Love sta bila vzorna gospodarja, vezalo iu ie iskrno prijateljstvo na vseh potih njunega življenja. Tudi Klcoovi Jeri ie posiialo na starost solnce veselia. Ivan ii ie vrn:l njivico, katere se je bil polastil riiegov lakomni oredrCk. Za nameček ii ''o ie vsako leto zoral in ibse-al, pomagal ii ie tudi snraviti pridelke. Grobarju Marku pa ie napolnil vrečo vselej, kadar ;,e prišel oo biro. Stoparica ie uživala na stara leta zasluženi počitek. Vsak dan je obiskala gioo ob zvoniku, kamor ie vedla svoie male vnuke ter jim s solzami v očeh pripovedoval n egovo zgodbo. Otroci so se ie oklenili in iokali. ker je žalovala stara mamica, katero ^-o tako presrčno ljubili. Vsa njena pozna starost ie bila prepojena s hrepeneniem po niern, od katerega se ie tako nenadoma ločila. K?r medleia ie po njen in po deželi, kjer m ne bridkosti ne ločitve. Želia po svidenju se ii ''e kmalu izoolnMa. Pričela je boiehati; nekoč so ii nenadoma odpovedale vse moči, na kar ie ~.iirno izdihnila. Njena ljubeča duša je pohitela iz utrujenega telesa k nepozabnemu možu. oiazno-vat deseto obletmco njegove smrti. Ko je grobar Marko prekopal Stooariev grob ob zvoniku, je našel v trhli lobanii diig tesarski žebelj, ki je segal od vrha do sredine. Rana na trdem temenu ni mogla vidna krvaveti; pokrivali so jo lasje tako. da vi sosedje na mrliču niso zapazili. 24. aprila: Škofja Loka, Podšentjurij pri Zagorju, Planina (Notranjsko), Radovljica (živina). Črni vrh, Žužemberk, Hoče, Št. Jurij ob južni železnici, Št. Jurij pri Hrastovcu, Laško, Zcole, Mozirje. 25. aprila: Bučka, Grosuplje, Hotavlje, Mozelj, Št. Jurij pod Kumom, Rakitna. Kostrivnica, Št. Jurij ob Taboru (živina in blago), Oplot-nica, Dobova, Beltinci. 26. aprila: Semič, Kozje. 27. aprila: Št. Volbenk (Kranjsko), Lukovica, Vesela gora. Kratke vesti = Tedenski tržni pregled1. Cene na žitnem in živinskem tržišču brez znatnejših sprememb. Na Dunaju se je živina malo pocenila. Jajca se nakupujejo po 0'75 do 1 Din komad. Povprečne cene vinu v Sloveniji se gibljejo med 5'50 do 11 Din liter. = Vinski vzorčni sejem v Beli Krajini, ki je bil prestavljen zaradi velikega mraza v zadnji zimi. se bo vršil nepreklicno 24. t. m. (na Jur-jevo) pri Treh Farah (železniška postaja Ro-salnice pri Metliki). Otvoritev bo takoj po prihodu ljubljanskega vlaka ob 12. Vsi interesenti se vljudno vabijo na ta vinski sejem, ki jim bo nudil veliko izbiro belili in čunih vin. DOMAČE NOVOSTI * Občni zbor Zveze slovenskih zadrug se je vršil v nedelj v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Otvoril ga je predsednik g. inž. Fran Zupančič, na kar je zadružni inšpektor g. Miloš Štibler kot odposlanec kmetijskega ministrstva v glavnih potezah očrta] glavne smernice in naloge našega zadružništva. Poročila posameznih funkcionarjev so bila odobrena. Občni zbor je odobril poročilo ravnatelja g. Trčka glede načrta novega zadružnega za cona in sprejel več resolucij, med njimi tudi resolucijo g. Ivana Bukovca glede važnosti in potrebe ustanovitve Kmetijske zbornice. * Duhovniška vest. Župnik v Trebnjem Ivan Tomažič je imenovan za dekana trebanjske de-kanije ter za škofijskega duhovnega svetnika. * Novi stanovanjski zakon bo v glavnem podaljšanje dosedanjega stanovanjskega zakona s to spremembo, da bo krog zaščiteacev znatno omejen in bodo v bodoče,zaščiteni v glavnem le nižji državni uslužbenci, državni upokojenci, invalidi, vojne vdove in sirote ter do gotove meje delavski sioji. Tudi v razpilaganju z izpraznjenimi stanovanji bodo dovoljene večje svoboščine. * Prisrčen sprejem nemških avtomobilistov v Jugoslaviji. V nedeljo zjutraj je prispelo preko Avstrije v Jugoslavijo 400 članov Nemškega avtomobilskega kluba na 139 avtomobilih. V Mariboru so bili nemški gostje sprejet: zelo prisrčno. Enakega prijaznega sprejemi so bili deležni tudi na svojem nadaljnjem potovanju po Jugoslaviji. V Mariboru sta jin pozdravila podpredsednik I Avtomobilskega kluba, sekcije Maribor, g. Ferdo Pinter in dvorni svetnik g. dr. Stare s slovenskim in nemškim govorom. Nemške goste je občinstvo povsod prijazno pozdravljalo. Potovali bodo nemški avtomobilisti po Jugoslaviji 14 dni. * Anglikanski škof v Boki Kotorski. Visoki angleški cerkveni dostojanstvenik škof doktor Greig, ki se nahaja že dalje časa v Jugoslaviji, si je v zadnjem času ogledal našo jadransko rivijero ter je predvčerajšniim s svojimi spremljevalci prispel v Boko Kotorsko, kjer je bil slovesno sprejet. Ogledal si je v Kotoru rimskokatoliško katedralo in relikvije sv. Triumfa. Očaran po prirodnih zgodovinskih in umetniških lepotah Boke je škof dr. Greig obljubil, da se bo prihodnje leto za dalje časa povrnil v lepo Boko Kotorsko. * Naši delavci za Francijo. Brezposelni delavci, ki stanujejo v Mariboru in želijo zaposlite v Franciji, naj se prijavijo ob uradnih urah v mestnem socijalno-političnem uradu. Rotovški trg 9. V poštev prihajajo samo zdravi delavci od 16 do 40 let, ki so docela vešči svoje stroke. * Iščejo se nasledniki pokojnega Mihaela Strelca, rojenega 24. avgusta 1875., ki je umrl v Ameriki. Javijo naj se Izseljeniškemu uradu v Zagrebu. * Gasilci, pohitite z naročili za Hojanovo strokovno gasilsko knjigo. Naročila sprejema: Herman Zupan, Ljubljana, Gradišče 10. "■'•' Ptujski rod Združenja slovenskih taborni-kov. Gozdovniški rod v Ptuju bo imel redno vsako soboto ob 3. v Mladiki rodov sestanek. Za članstvo je obisk sestankov strogo obvezen. Vabim pa tudi ostale, ki se za taborništvo zanimajo. V nedeljo 21. t. m. je IV. rodov zbor, in sicer ob pol 10. v Mladiki. Opozarjam na točnost. — Samotni Volk, rodov glavar. * Transporti naših sezijskih delovnih moči v inozemstvo. Te dni je odšlo iz mariborske oblasti v Nemčijo in Francijo ponovno 300 delavcev, moških in žensk. * Rod severnih YVigwamov v Mariboru. Gozdovniški rod ima vsak petek v 5. v deški meščanski šoli (2.a) svoje sestanke. Vabljeni so tudi novinci Mir z Vami! * Zaradi zadnjega deževja so reke v Sloveniji precej narasle, a so se zopet znižale, ker je deževje prenehalo. * Nova javna telefonska govorilnica v Petrov-čah. Pred dnevi so bila dovršena poslednja dela pri instalaciji nove javne telefonske govorilnice v Petrovčah pri Celju. Nova govorilnica bo v kratkem izročena svojemu namenu. * Ameriške novice. V West AUisu v Zedinjenih državah je bila nedavno ustanovljena družba, katere člani so izključne Slovenci, m ki si je stavila nalogo, da zgradi gledališko in trgovsko poslopje, ki bo največje v tamkajšnjem okraju. Poslopje, ki bo stalo 500.000 dolarjev, bo obsegalo gledališče s 1500 sedeži, sedem trgovin in 17 uradov. Predsednik novoustanovljene družbe je Ivan Ocvirk. podpredsednik pa Franc Ermenc. — Kakor javlja «Jugoslovenski Obzor», ki je nedavno začel izhajati v Milvvaukee, je pr^d kratkim prispel tjakaj naš ameriški rujak slikar Pe-rušek. Art Institute ga je povabi'o, naj se udeleži tudi on s svojimi deli umetniške razstave, ki se bo meseca maja otvorila v milvvauškem umetniškem muzeju. Perušek bo razstavil trideset svojih slik. — V Miiwaukee se je na3tanil prvi slovenski zobozdravnik dr. Josip Komar. — V Cle-velandu je na posledicah padca po stopnicah Jos. Kostanievec: Iz nekdanjih dni (Dalje) , «Morda si spravil drugam, pog!ej». te dejal Ivan prestrašen in začel otipavati in preiskovati svaka to vsem životu. Zaman. Listnice ni bilo nikjer. Kako oc je to zgodilo? Prelec ni čutil, da bi mu bil kdo segel v žep ali nedrije. In vendar ni denuija nikjer. Kaj storiti? Tako naenkrat izgUioiti tako veliko vsoto, ni bila šala. Njemu je bil denar izročen, on je odgovoren zanj, on ga moia vrniti. Poiskali so orožnike in iim ovadili, kar se . je zgodiio. «Lopov ni sam, gotovo jih ie več», ie dejal starejši orožnik. «Priklatili so se čez mejo in težko jih bo izslediti, ker so podobni drug drugemu. Mi hočemo storiti vse, kar je mogoče, gospodje, toda mnogo spanja nimamo na uspeh.» Začeli so iskati po sejmišču, po gostilnah in celo po nekaterih privatnih hišah, pa vse zastonj. Prijeli so par sumljivih oseb, pa ori nobenem niso našli ničesar. Morali so jih izpustiti, pravi storilec je odnesel pete. «Bog varuj, da bi to povedali očetu», je dejal Ivan, ko so se popoldne vračali proti domu. «Tega ne bi tako lahko prenesel. Toda, kako vse zakriti? Denar moramo prinesti domov, oče ga nujno potrebuje. In tudi konja treba čimprej kupiti.» »Zaradi,tega bodi brez skrbi. Ivan». je dejal Prelec. «Kakor sem ti že prej povedal, je to sedaj moja zadeva. Takoj, ko pridemo domov, stopiš z menoj v sobe, da opraviva ta posel...» «Ali niste kupili konja?» ie vprašal Mavrič, ko mu je Ivan izročil denar, ki ga je dal Prelec. «Na vsem trgu ni bilo za nas primerne živali, oče. Pogledati hočem v Gorico, morda dobim tam kaj boljšega na "rihodnjem živinskem sejmu.» Mavrič je bil s to izjavo nadovoljen in ni vpraševal dalje. Ivanu, Prelcu in celo Lipetu pa ni bilo baš lahko ori srcu, ko so nocoi nekam pozno legli počivat. * Dogodek na sejmišču je močno vplival na medsebojno razmerje v Mavričevi hiši. Ivan je začel razmišijati. ali ie bilo res prav. da niso očetu povedali resnice, ali ie bilo rej prav, da je Prelec dal denar iz svojega in se s tem občutno oškodoval. Ali bi ne bilo mnogo pravičneje, ako bi trpeli polovico Mavričevi in polovico Prelčevi? Omenii ie to Prelcu. Toda ta ga 'e zavrnil izlepa, češ. da je zadeva popolnoma v redu in ni treba, da bi več mislil na neprijetnosti ki so iiii brez njih krivde doletele. Trgovina gre dobro, samo še nekoliko bolj bo treba gibati pa bo vse poravnano in nadomeščeno. Ivan se je zadovoljil z odgovorom, toda bkratu se :e začel Prelca nekako izogibati, šel rr.u ie s pota, ako sta se imela prevečkrat srečati. Bolelo ga je, iz Prelčevih oči je čital neko nesoglasje v njegovi notranjščini. Videlo se mu je. da to nesoglasje ceio od dne do dne raste in se poglablja. Med Prelca in njega samega se je nenadoma prikradlo nekaj temnega in nerazumljivega. To sta opazili tudi mati in Anka. bilo jima je nerazumljivo, a zastonj sta ugibali o vzroku. Med tem pa so se vršile priprave za poroko, hiteti je bilo treba, tisti predpust je bil zelo kratek. Vse ie bilo dogovorjeno, notarski pismi izgotovljeni. cerkveni oklici izvršeni. Mavrič ie medtem toliko okreval da 'e sam šel v Gorico, kjer je nakupil pfi znani pošteni tvrdki vso opravo za Ivana 'n po Repičevem naročilu tudi za Tilko in Andreja. Za Milko je med tem vse to opravil Muhič sam v Trstu. Poroki sta se imeli vršiti za Ivana in Tilko v domači župnijski cerkvi, za Andreja in Milko pa v Sežani, obe na isti dan. Tako se je tudi zgodilo. Gostija se ie vršila skupno pri Mavriču po starih šegah in navadah vso noč do belega dne. Ni manjkalo ne napitnic in ne petja, ni manikalo ženitovanj-ske razposajenosti, pa tudi ne skrivnih solz, ki sta si jih z belimi robci otirali srečni nevesti. Poleg matere Marije je torej zavladala Tilka, poleg matere Tereziie pa Milka. Navzlic temu se ni v obeh hišah nič posebno izpremenilo. Ohrani'e so se stare navade, ki sta jih bili uvedli oreišnji gospodinji, navade, ki so temeljile na dolgoletnih izkušnjah in doživetjih. Dela ie bilo dovoli n? vs^h koncih in krajih. Hitro so minevali dnevi in tedni, prišla 'e Velika noč in ž njo novo cvetie in ptičje petje. Ivan ie delal vsak dan od ranesa jutra do poznega večera. Ni poznal počitka. Z Andrejem sta se čestokrat shajala. razgovarja'a in posvetovala. Mavrič in Repič sta ostata stara stebra, ki sta z bistrimi očmi pazila na vse. kar se je godilo pri hiši. umrl naš rojak Matija Mihevc, star 51 let, rodom iz vasi Čevca pri Spodnjem Logatcu. V Ameriki je živel 21 let. — V Grays Lan d i na se je pri delu smrtno ponesrečil Josip Pestotnik, rodom iz vasi Konipale pri Krašnji. — V Eveletliu je preminul eden najstarejših slovenskih prispljenikov Franc Gazvoda, star 71 let. V Evelethu je bival 35 let. — V Clevelandu je umrla Neža Okička, stara 64 let, rodom od Sv. Križa na Dolenjskem. * Občni zbor Obrtniške samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani bo v nedeljo 28. t. m. ob 14. v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje, desno, Beethovnova ulica 10, z dnevnim redom: Poročilo načelstva računskih preglednikov, določitev višine podpore, določitev višine prispevkov, sprememba pravil, volitev nadzorovalnega odbora in razsodišča. Obrtniki, pridite na občni zbor in zanimajte se za svojo dobrodelno ustanovo. Lani jih je umrlo 37 in je organizacija izplačala podpor za 117.500 Din. Zanimajte se tudi za okrožnico, ki se nanaša na občni zbor, katero bodo dobile vse zadruge. Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro kesneje z istim dnevnim redom ne glede na število članov. * Odkritje kanala stare Emone v Ljubljani. Te dni so prišli delavci, ki kopljejo temelje za hišo mestnega inženjerja g. Klopčarja na oglu Aškerčeve in Gorupove ulice, na enega izmed glavnih kanalov, ki so jim Rimljani dali nalogo, da odvajajo nepotrebno vodo iz njihovega mesta Emone proti Ljubljanici. Kanal ima višino 150 cm, širine 75 cm, a je nad 50 cm visok, poln finega, trdega, mestoma razpokanega cestnega blata. Ves trup kanala je zidan izredno močno. V smeri proti tehniški srednji šoli je kanal danes zasut v daljavi 18 m, to je 1 m pred tamošnjim trotoarjem. nagnjen pa je v nasprotno smer, proti «Aškerčevi kleti®. Ker je bil tudi tu zasut, stoji v njem precej vode. Na eni in drugi strani kanala se je izlivalo v višji legi pet stranskih kanalov. * Črna plesalka obiskala Beograd In Zagreb. Te dni je obiskala črna plesalka Jožefina Ba-kerjeva iz Pariza Beograd in Zagreb, kjer je Nekega dne je ogovoril Ivan svojega svaka: «Dragi moj človek, danes ie prišel čas mojega obračuna s teboj. Stopiva v tvojo sobo!» Prelec ga je začudeno pogledal, toda odprl je vrata in vstopila sta. •Prosim te, vzemi nazaj vsoto, ki si jo založil na zadnji znani semanji dan. Veliko uslugo si mi stori! tistikrat. Tukaj je.» «Pusti *o, Ivan! Niti vinarja ne vzamem. Kdo je pomagal meni tistikrat. ko nisem vedel kam bi položil glavo, ko se ie zrušilo okoli mene vse, kar sem zidal mesece in leta? Ali nisi bil ti tisti, ki si mi brez slabe misli odprl vrata svoje domačije in me sprejel kakor rodnega brata?» «To je bila moia dolžnost. svak.» «In nI bila tudi moja dolžnost, da sem tistikrat dal. ko sem vendar imel in ko sem bil. dasi tudi posredno, jaz kriv temu. kar se je zgodilo. Pa ne govoriva več o tem. Hvala ti. Ivan!» Toda Ivan ni odnehal, silil je Prelca, da vzame. «Zastonj se trudiš, Ivan®, ie dejal Prelec. «Toda, ker vidim, da te ta stvar teži, bi na-svetoval nekai drugega. Glej. vse kaže, da n* bomo ostali dolgo sami pri hiši. Novo življenje bo vzklilo v njei. prišel bo naraščal. Za ta naraščaj bo treba skrbeti. Ali bi ne bilo prav. da naloživa ta denar v hranilnico, na polovico za vsakega najinega prvega novorojenčka?« Ivan je pritrdil. Ze takoj drugi dan ie zanesel Prelet vso vsoto v tfško hranilnico in imela več plesnih nastopov. Posebno navdušeno je bila Bakerjeva sprejeta v Zagrebu. Pred hotelom «Esplanade» v Zagrebu, kjer je stanovala, je bila ves dan zbrana tisočglava množica, ki se je obnašala, kakor da pričakuje najmanj kakega tujega kralja. Čim se je Črna plesalka pojavila na balkonu ali pri oknu svojega hotelskega stanovanja, jo je množica pozdravljala z blaznim navdušenjem. Radovednost Zagrebčanov in Zagrebčank je šla celo tako daleč, da so spremljali plesalko na vsakem koraku in drveli celo za njenim avtomobilom, ko se je opoldne peljala na sprehod. Vsekakor smešen je bil prizor, ko je plesalka po obedu vrgla med množico več sto svojih fotografij in uživala pri tem, ko so se gnetli in tepli za nje. Ko je odhajala iz Zagreba, so bile na kolodvoru, še večje komedije. * Avtomobilska nesreča v Petrovčah. V nedeljo popoldne se je pripetila na cestnem križišču v Petrovčah težja avtomobilska nezgoda, ki bi skoro zahtevala človeško žrtev. Neki osebni avtomobil, ki je vozil z veliko brzino, je podrl na omenjenem mestu s kolesom se vozečega posestnika Franca Ocvirka iz Migojnice pri Grižah. Ocvirk je padel pri karambolu s ko'jsa, katero je avtomobil popolnoma stri. Ocvirku je avtomobil zdrobi! desno nogo, zaradi česar so ga morali prepeljati v celjsko bolnico. * Smrtna kosa med rojaki v Franciji. Pišejo nam: V cvetu mladosti jc preminul 30. marca Ivan Ropotar, star šele 18 let. Vsem slovenskim prijateljem in prijateljicam, ki so spremljali na zadnji poti, lepa hvala! Prav tako se zahvaljujeva za !ep venec, ki ste ga podarili pokojniku v zadnji spomin. Bodi mu tuja žemljica lahka! Žalujoča mati in oče. * Prepovedana palica. V Celju je bil od stražnika ustavljen posestnik Valentin Ostrož-nik iz Jazbine pri Dramljah, ker je imel v rokah popolnoma železno palico. Taka palica je po policijski prijavi nevarno pretepaško orodje in so mu jo zato na policiji zaplenili. Ostrožnik je palico našel pred leti na cesti in jo uporabljal na svojih potih kot oporo, ne da bi mislil, da je to kaj protizakonitega. jo naložil za vsakeea na polovico. Tako ie bila ta zadeva častno rešena v zadovoljnost vseh. ki so o njej vedeli. Od tistega dne ie i.astalo med Prelcem in Ivanom zopet staro razmerje, ki je vso hišo nanovo poživilo in utrdilo. VII. Poletje, vroče in suho, je nastopilo. Bilo je na sv. Ane cian. Vipavci od blizu in daleč so ga praznovali v Logu kakor vsako leto. Visoki zvonik ;e blestel v pekočem solncu iz njegovih lin je mogočno odmeval glas težkega velikega zvona, pomešan z jasneišimi glasovi manjših tovarišev Daleč naokoli sc je razlegalo, po polju in travnikih, po njivah, z vinsko trto zasajenih, in vabilo v bližino, v veliki in prostorni božji hram, kjer so se opravljale božje službe že od ranega jutra. V ozadju cerkve sta črnela oba manjša zvonika, sezidana v starejših davnih časih. Okoli cerkve šotori, kjer se je prodajalo različno blago in novo že dozorelo sadie. Bolj v ozadju so se po stari navadi nahajali vinski beli šotori, kjer so točili pristno kapljico krčmani iz vseh okoliških krajev. Povsod se ie trle ljudstvo in se menjavalo, povsod pozdravljanje in izpraševanje znancev, ki se že dolg o niso videli. Tudi Mavrič in Repič sta bila tam. Bačič je prišel že na vse zgodaj, pomagal ie Dri cerkvenem petju. Po veliki maši so se vsi trije sešii in stopili skupai na štruklje in na čašo pristnega vrhooljca. Bili so dobre volje, ko so se takoj popoldne viačali domov, oeš seveda, ker v takšnem vrvenju bi bilo tež*'1 spraviti konje in vozove. Pa ie bila tudi pot med njivami In travniki prijetnejša. * Konj jo je poškodoval. Žena krojača In posestnika Pirca iz Razbora pri Loki pri Zidanem mostu je šla iz Radeč proti domu. V vasi Sv. Peter jo je došel voz, ki se je vračal v Rudo. Hotela je stopiti na voz in pri tem jo je konj s tako silo udaril z nogo na nsta. da ji je razbil Čeljust. Poškodovala si je tudi roko. Prepeljali so jo v bolnico v Brežice. * Nesreča ali samomor. Metliški selski pismo-noša Josip Vivoda se je te dni kakor običajno podal v službo, popoldne pa se ni več vrnil. Povozil ga je popoldanski vlak. ki odhaja iz Metlike v smeri proti Ljubljani. Kakor se zatrjuje, se je Vivoda pri tako zvani Pečini, kjer vlak naglo zavije v ovinek, v samomorilnem namenu vrgel pred lokomotivo, ki ga je v hipu strahovito razmesarila. Glava se je odkotalila preko škarpe k obrežju Kolpe, truplo pa je z zmečkanim prsnim košem obležalo na progi in je bilo proti večeru preneseno v metliško mrtvašnico. Pokojni Vivoda je bil star šele 30 let in zapušča mater in brata. Njegova tragična smrt je presenetila vse prebivalstvo. * Nesreča Slovenke v Beogradu. V Beogradu je povozil avto služkinjo Slovenko Angelo Orehkovo ter ji prizadel več težkih ran. Nevarno ranjeno ponesrečenko so z rešilnim vozom odpeljali v državno bolnico. * Strašna žaloigra Št. Rupertu. Dne 9. t. m. je prišel k posestniku Horjaku v Št. Rupertu Miha Zemljak, kmet iz Globokega pri Jurklo-štru, ogledovat puško, ki jo je prodajal Horjak. Našel je doma le ženo, 501etno Cecilijo Hor-jakovo ter jo poprosil, naj mu pokaže puško, žena je vzela puško iz zaklenjene omare in jo izročila Zemljaku, ne vedoča, da je nabasana z debelimi šibrami, nato pa je naprej likala perilo, obrnjena s hrbtom proti vratom, kjer je Zemljak ogledoval puško. Poleg matere se je nahajala niena 14!etna hčerka. Naenkrat je za-grmel strel in Cilka Horjakova se je zgrudila mrtva na tla v nepopisno grozo hčerke in Zem-ljaka. Le ta je pregledoval puško in napel ter sprožil petelina, ki je udaril na noln naboj. Strel je ženo zadel v tilnik in ji zdrobil lobanjo. Nemo je nekaj časa zrl Zemljak v mrtvo ženo, nato Solnce je silno pripekalo, nikjer ni bilo oblačka na nebu, pred očmi je mreoleto in jemalo vid. Sleči so morali jopiče in telovnike, odpeli srajce in razgalili prsi, od kater,h je curljal neprenehoma obilen pot, ki so si ga brisali z žepnimi robci. Vsi so težko sopli, najtežje Mavrič, ki ie moral večkrat ostati, ker so mu bile noge od piestane bolezni še vedno težke. Od blizu se je začulo šumenje bistre, kot led mrzle Vipave. Med vrbami in grmovjem je skakala, se svetlikala in prevračala. Hitela dalje in vabila. «Kopat se pojdem», je d^jal Batič. »Ohladiti se je treba, vročina ie že neznosna « «Midva sedeva ta čas pod kako d^evo v senco in vas počakava, kaj ne sosed R^oič?* «Bolje bi bilo, da se premislite datič», je dejal Repič. «Vipava ie nremrzla ves vroč ste, ne morete se tako hitro ohladiti, da bi brez skrbi skočili v tolmun.» «Vajen sem,» je odgovoril Batič. «kop!jeiti se vedno v njei. Močilnik mi je zaradi svoje mlačnosti priskuten.» Ko so prišli do vede. sta Mavrič in f?eo'č sedla pod široko vrbo, a Batič se 'e začel takoj razpravljati. «Potrpite malc.» ie vnovič svaril Repič, «sedite, da se bolj ohladite!® Toda Batič ni slišal ničesar več. Skočil le v tolmun, voda se je zapenila in pljuskrnla ob breg. Mavrič in Repič sta gledala za nilm, čakala, da se prikaže in priplava k bresu Vedela sta, da ne more dolgo ostati v tako mrzli vodi. (Dalje prih) pa je pobegnil. Poznal ga ni nihče in ljudje so ugibali na vse strani. V tem pa je že prišel Zem-Ijak na tukajšnje sodišče ter javil nesrečo. Že prileten mož je plakal kakor otrok. Sodišče ga je pustilo v prostosti. Pokojnica zapušča osem otrok, eden pa je bil na potu. Zato je nesreča tem groznejša. * Pod vlak. V gozdu, nedaleč od postaje Konjice se je vrgel pod vlak 251etni mizarski pomočnik Ivan Lesjak iz Ptuja, ki ga je lokomotiva vsega raztrgala. Čim je strojevodja opazil nesrečo, je vlak takoj ustavil in službujoče osebje je nesrečnika potegnilo izpod koles. Na glasne signale lokomotive je prispel na lice mesta šef postaje g. Stane Lajovic, ki je sesavil protokol in takoj o dogodku obvestil merodajna oblastva. Nesrečneža so prepeljali v konjiško mrtvašnico. Odkar obstoja konjiška železnica (to je od leta 1892.), ljudstvo ne pomni, da bi si kdo sam končal življenje pod ozkotirnim konjiškim vlakom. Edini smrtni primer, ki se je zgodil na tej progi, datira izpred vojne, ko se je ponesrečil sprevodnik Sovič. Vzrok Lesjakovega samomora ni popolnoma znan. Domneva se, da je mladenič šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni in pa zaradi bednega gmotnega stanja. Fant jc bil mirne narave in prav prikupnega značaja. Tudi delavec je bil priden. * Velik požar v Istri. V Doljni vasi v občini Jelšani v Istri je pogorelo te dni okoli 20 tamoš-njih hrvatskih kmetov. Ogenj je nastal v hiši kmeta Frana Udovičiča in se je silno hitro razširil na sosedne hiše, ki so bile naenkrat vse v plamenu. Pogorelo je 25 poslopij. * Samomor mladeniča. Te dni se je ustrelil v svojem stanovanju trgovski uslužbenec Milan Barbovič, star 22 let. Med igranjem na klavir si je pognal v glavo kroglo in kmalu izdihnil. Sodi se, da je izvršil samomor v zmedenosti. * Utopljenka v Pesnici. V strugi Pesnice so našli truplo slaboumne Terezije Neuwirthove od Sv. Marjete ob Pesnici, ki je meseca januarja izginila brez sledu. Domneva se, da je izvršila samomor. Obdukcija je ugotovila, da je truplo utopljenke ležalo v vodi najmanj 9 tednov. Pokopali so truplo na pokopališču pri Sv. Marjeti. * Iz Amerike izgnan. Te dni je bil odgon-skim potom priveden 401etni Jože fakin iz Amerike v svojo pristojno občino Kotredež. Faki-nov oče, Francc. se je pred 23 leti izselil s svojo družino v Nemčiljo. V Nemčiji pa njegov sin Jože ni bil zadovoljen ter je kmalu z neko družbo odpotoval v Ameriko. Pa tudi tam mu ni šlo vse po sreči. Prehodil je več držav ter končno ostal v Illinoisu. Ko pa je stopila tudi Amerika v svetovno vojno, je Fakin najbrže kaj rekel proti vojni in oblastva so ga internirala. Po vojni je bil kot intcrniranec zaposlen v invalidskem domu, kjer je pral perilo. Kotredežka občina je bila že pred leti po jugoslovenskem poslaništvu vprašana glede njegove pristojnosti. Sedaj pa so ga nepričakovano po 12 letih internacije ekspedirali do Trsta. V Trstu ga je prevzel naš konzulat, ki ga je v spremstvu neke uradnice odpravil v kotredeško občino. Fakin nima pri sebi nikakih uradnih listin. Vse, kar je njegovega, ima na sebi. Občino ta neprijetna zadeva vznemirja, kajti ako bo morala sama plačati stroške prevoza, ki znašajo okrog 16.000 dinarjev, bo to za njo velik udarec. Fakin, ki je bil 22 let v Ameriki, govori popolnoma pristno domačo slovenščino. * Truplo neznanke v Sori. Ko se je podal te dni neki posestnik iz vasi Stare Loke proti Re-tečam, je zagledal na produ poleg vasi v Sori truplo neznane utopljenke, oblečeno v volneno jopico z rjavimi progami in črno-rjavo gornje krilo s črnim predpasnikom. Na glavi je imela temno črtasto ruto. O najdbi trupla je bilo takoj obveščeno orožništvo v Škofji Loki, ki je dalo truplo dvigniti iz vode in prepeljati v mrtvašnico. Truplo je ležalo v vodi gotovo že kaka dva meseca. Na njem ni opaziti nikakih znakov nasilja. Utopljenka je bila stara okrog 30 do 35 let in 165 cm visoka. Bila je srednjemočne po-postave, okroglega, polnega obraza, rjavih oči in kostanjevih las. V levi gornji Čeljusti je imela zlat zob, dočim ji je na desni strani manjkal podočnik. Ime utopljenke je neznano. Ženska je bila najbrže tujka, kajti v tamkajšnji okolici ne pogrešajo nobene domačinke. V smrt je šla morda prostovoljno. * Zadnji iz Čarugove tolpe. Prejšnji teden so izsledili zadnjega člana zloglasne čarugove tolpe Joco Rebiča, ki je postal zločinec že leta 1920. in so ga vsa leta zaman zasledovali. Nedavno so namreč oblastva doznala, da se nahaja v Pančevu, in takoj so se tja podali agenti beograjske policije. V Pančevu so agenti zvedeli, da je Joco Rebič v Skoplju privatni uradnik. Beograjska policija je telefonirala v Skop-lje in tam so res izsledili Rebiča kot privatnega uradnika. Z močno eskorto so moža odpremili v Ošijek. • Skrajno drzen roparski napad. V ponedeljek je bil izvršen v Ljubljani skrajno drzen roparski napad. Ko sta prišli ob 14. uii prodajalki Cud-nove trgovine za zlatnino v Prešernavi ulici v trgovino, sta opazili zunaj pred lokalom mladega neznanca, ki je sumljivo pogledoval v trgovino. Nenadoma pa je neznanec odprl vrata ter brez besed krenil proti blagajni, kjer se je uptavil in začel grabiti denar. Prodajalki sta so šele takrat zavedli, za kaj gre. Skočili eta v urarsko delavnico za trgovino in pričeli klicati urarja g. Bazla na pomoč. Poklicani g. Bazel je hotel roparja prepoditi, toda neznanec je privlekel iz žepa dolg zakrivljen nož, s katerim je pričel groziti. Med tem se je eni prodajalk posrečilo zmuzniti se mimo roparja na cesto, kjer je poklicala stražnika. Tat se je pred stražnikom potuhnil in obstal popolnoma mirno. Ko pa je hip nato prispel i še drugi stražnik, se je tat vrgel na tla ter divje i brcal okrog sebe. Stražnikoma je priskočil na | pomoč tudi slučajno mimo idoči trgovec g. Ivo j Lassan. Po težkem trudu so roparja obvladali in gnali na policijo, kjer so ugotovili, da gre za i 271etnega Emila Čepelnika, rojenega v Trstu in j pristojnega v št. Vid nad Ljubljano. Nepridiprav je bil že osemkrat kaznovan zaradi raznih vlomov, tatvin in nasilnosti proti varnostnim organom. * Nov osumljenec v preiskavi umora Antona Jakopiča. Orožništvo je aretiralo nekega posest-nikovega sina iz Črnega potoka, ker obstoja sum, da je hotel ustreliti svojega očeta zaprav-ljivca, pa je po nesreči pogodil Antona Jakopiča s Poznikovega. Prvega osumljenca Jožeta Šukija so orožniki že izročili okrožnemu sodišču v Novem mestu. Drugi osumljenec, omenjeni posestnikov sin, se nahaja v sodnem zaporu v Velikih Laščah. • Z nožem v prsa. V Poljfanah je neznan pretepač ponoči napadel 281etnega posestniRovega sina Frana Lešnika ter mu zabodel nož v prsi. j Dve manjši rani mu je prizadejal tudi na hrbtu. Mariborski rešilni oddelek je ranjenca prepeljal v bolnico v Mariboru. * Drzen vlom po zastrupljenju hišnega čuvaja. V noči od nedelje na ponedeljek je bil izvršen vlom v trgovino g. Antona Bregarja v Rimskih toplicah. Tatovi so razdrli celoten okenski okvir, prešli vso hišo v njeni notranjosti in dospeli v trgovino, ne da bi jih kdo izmed domačih slišal. Kakor se zatrjuje, so bila vsa vrata, skozi katera so morali tatovi, le zaprta in nezaklenjena. Gosp. Bregar je imel dobrega psa-čuvaja, katerega so tatovi zastrupili, da je bil njihov opravek nemoten. Škoda, ki so jo povzročili, zna^a približno 20.000 Din, ki je za g. Bregarja kot trgovea-začetnika dovolj občutna. G. Bregar je vlom takoj zjutraj prijavil orožnikom, ki skrbno zasledujejo vlomilce. • Izložbe je razbijal. Nedeljska dopoldanska promenada v Kranju je doživela neobičajen dogodek. Po poslednji maši se je na Glavnem trgu razvilo živahno vrvenje, ki ga je nenadoma prekinil silen žvenk razbitih šip, ki se je še trikrat zaporedoma ponovil. Ljudje so sc ozrli proti hiši veletrgovca Ivana Savnika, odkoder je prihajal ropot. Bili so priča nenavadnemu prizoru: Neki kmečki fant s polenom v roki je hitel mimo lepih je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi Šchicht- Ikrpentms visokih izložb dvonadstropne trgovske hiše Ivana Savnika in s polenom udarjal po izložbenih šipah, ki so se sesule v tisoč koščkov. V tem ga je zar grabil neki moški in ga zadržal. Fanta so odvedli na policijsko stražnico, kamor je takoj pri-šel žandarmerijski narednik g. Javornik. Fant, v ; katerem so spoznali Janeza Juvana, 271etnega posestnikovega sina iz Vogelj pri Kranju, je postal povsem miren. Juvana so pridržali v poli-, cijskem zaporu. G. Ivan Savnik ima škode nad 12.000 Din, poleg tega so poškodovani nekateri predmeti, ki so bili v izložbi. * Vojaški begunec in tat. Od vojakov je pobegnil Jože Medved iz Tacna pri Ljubljani, pa se je v marcu z eskorto povrnil k pristojni komandi. Pri Slavonskem Brodu jo je zopet popihal. Vrnil se je k sorodnikom, kjer je ukradel razno obleko in nekaj denarja. Nato je priromal v Maribor, kjer se je izdajal za Ivana Novaka. Med iskanjem prenočišča te dni je porabil ugodno priliko in izmaknil neki dami zapestno uro ter jo hotel spraviti v denar pri nekem kroš-njarju za 100 Din. To mu pa ni uspelo. Policija ga je aretirala in ugotovila, da ima opraviti z vojaškim beguncem in nevarnim tatom. * Žeparji v vlakih. Pred nekaj dnevi je bil v potniškem vlaku med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom okraden Pavel Rancinger, učitelj iz Ljubljane. Neznani tat mu je odnesel rjavo aktovko, v kateri je imel več raznih osebnih listin in jestvin. * Mrtvo dete v kovčegu. Zagrebška policija je izdala tiralico za Zofijo Mlakarjevo, rodom Slovenko, bivšo natakarico v Zagrebu, ki je te dni zapustila svojo službo v Pavkovičevi gostilni v Vodnikovi ulici, kovčeg z obleko in drugimi svojimi stvarmi pa je spravila pri nekem Nikoliču. Ker se v napovedanem času ni vrnila in se je iz kovčega širil močan smrad, so Nikoli-čevi ob navzočnosti policije odprli kovčeg, v katerem so našli truplo novorojenčka. Policija je ugotovila, da je Mlakarjeva v bolnici porodila dete ter izjavila, da je dete prevzela njena mati. Zofija je po odhodu iz bolnice izginila brez sledu. * V prisilno delavnica Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil obsojen lani 21 letni brezposelni čevljarski pomočnik Alojz Anderlič iz Grobelnega zaradi tatvine na 6 mesecev težke ječe. Višje državno pravdništvo v Ljubljani je odredilo, da se odda Anderlič, ki je bil že šestkrat kaznovan zaradi tatvine, vlačugarstva in prestopka zakona o orožni, v prisilno delavnico v Stari Gradiški za dobo treh let. i Prijeta tatica. Pred kratkim so aretirali v Mariboru neko dekle, ki ie na Jožefovo izmaknilo v Oglenščaku pri Pragerskem svoji delodajalki razno obleko v vrednosti nad 1000 Din. Tatica bo imela sedaj opravka s sodiščem. * Zagonetna smrt dveletnega dečka. .Želar 'Jože Knupleš in njegova žena sta imela pri sebi pri Sv. Juriju ob Pesnici dveletnega nečaka Rudolfa, čigar starši žive v Mariboru. Kakor pripovedujejo, je stric Jože zelo grdo ravnal s svojim sorodnikom-rejenčkom. Te dni je mali Rudolf nenadoma izdihnil svojo nedolžno dušo. Mrtvaški oglednik je ugotovil riS trupelcu preminulega tako čudne poškodbe, da je javil svoj sum glede nenaravne smrti malčka oblastvu. Preden so fantka pokopali, se je pripeljala v torek popoldne iz Maribora sodna komisija, ki je pri raztelesenju Rudolfa Knupleša prišla na prav čudne ugotovitve. Malček je imel namreč po vser životu ne izvzemši glave, rok in nog vse polno raznih poškodb, povzročenih z udarci s topim predmetom, dalje vbodljajev z ostrim orodjem in celo opeklin. Zaenkrat še ni znano, kaj so počeli s svojim rejenčkom pri želarju Knuplešu, da so ga tako nečloveško mučili. Do-gnano je le. da je dečko umrl zaradi zastruplje-nja krvi. Sodni komisiji je stric Jože sam priznal, da je Rudolfa grel s skoro žgočo opeko. Na odredbo preiskovalnega sodnika je bil Knupleš aretiran in prepeljan v preiskovalni zapor v Mariboru. * Odhod v gledališče je kaj lahek, ako niste izmučeni. Pazite torej, da za pranje perila vzamete SCHICHTOV «RADION». Dobro seme — rodoviten vrt Mnogo, morda največ neuspeha in razočaranja doživijo naše vrtnarice s slabim ali starim. nekaljivim semenom. S semenom pa je težavna stvar, ker na zunaj je težko spoznati, ali je seme dobro ali slabo. Najbolje je kupiti seme odprto, t. j. na vago, ker v zaprtih pisanih vrečicah je često staro ne-•kaljivo seme. Lahko pa preizkusimo, ali je seme dobro, in sicer na ta način, da vsejetno malo semena v cvetlični lonček ali drugo primerno posodo, ki jo postavimo na gorko in na svetel prostor kje v hiši. Skoro vse zelenjavno seme vzkali v dvanajstih dneh, dočim razna dišavna zelišča, kakor korenček, majaron, črni koren, zelena in beluš potrebujejo za kalenje tri tedne. Če torej seme v tem času ni vzkalilo, potem je gotovo zanič, S tako preizkušnjo lahko preizkusimo tudi lansko seme. Seveda je tako preizkušnjo treba napraviti že zgodaj na pomlad, še preden je čas za sejati. Kar se dobe kaljivosti tiče, je to pri semenih različno. Do dveh let obdržijo kaljivost črni koren, beluš. maiaron; do treh let fižol, čebula, če-!šen, peteršil; do pet let grah, solata, zelena, paradižnik; do šest let kumare, mangold, endivja; od 4 do 5 let karfijola ali cvetača, pesa, redkvica, špinača. korenček. Priporočljivo je napisati na vrečice, v katerih hranimo seme lastnega pridelka, vrsto semena in pa letnico. Za malo vrtnarstvo se seveda vzgajanje domačega semena ne izplača. Vrtnarica mora tudi paziti, da ima različno seme tako za zgodnjo kot za pozno setev. Pri špinačinem semenu je razlika med pomladanskim in jesenskim semenom celo vidna: prvo je okroglo, drugo robato. Ni dobro sejati v enem letu več vrst semena ene rastline. Vsako leto preizkusimo eno seme in katero nam najbolj uspeva to uporabljajmo tudi nadalje. Da nam ptiči in razni mrčes ne poberejo semena, primešajmo mu, kadar sejemo, hude rdeče paprike. Za kuhinjo A;(?ovi cmoki. Tri zemlje razreži na kocke in jih na masti prepraži. K temu primešaj pol litra ajdove moke in polij s približno pol litra slanega vrelega kropa. Dobro zmešaj in napravi za pest velike cmoke, ki jih kuhaj v slani vodi četrt ure. Kuhane prereži čez pol in jih zabeli z ocvirki ali pa z mastjo, v kateri si zarumenila malo drobtin. Taki cmoki se zelo prilegajo h kislemu zelju. Ajdovi štruklji z orehi. Daj v skledo pol litra ajdove moke in žličko soli, polij s pet četrt litra vrele vode in gladko zmešaj, Ko se je to testo nekoliko ohladilo, ga stresi na prt, potresen z moko, in razvalaj za nožev hrbet na debelo. Nato zmešaj četrt litra drobno zrezanih ali zmletih orehov, eno jajce, par žlic smetane, malo stolčenih žbic (klinčkov), cimta in pest drobtin. S tem namaži razvaljeno testo in ga zavij kakor štrukelj, na kar ga rahlo zavij v majhen prtič, poveži z nitjo in kuhaj tako v slani | vodi pol ure. Kuhanega vzemi iz prtiča, ga raz-! reži na majhne kosce in zabeli s sirovim ma-Islom ali mastjo, v kateri si zarumenila malo drobtin. Sirasti zavitki. Naredi testo, kakor ga navadno narediš za bolj mehke rezance (nudlne), in sicer iz približno pol litra moke, dveh jajc in malo vode. Potem deni v kozo dve žlici sirovega masla, malo drobno zrezanega peteršilja, tri žlice drobtin, četrt kile zdrobljenega domačega sira, par žlic smetane, dva rumenjaka, pa malo osoli in dobro zmešaj. Testo razvaljaj kot za rezance. Iz tiste zmesi v kozi pa naredi za debel oreh velike cmočke in jih polagaj na testo, dva prsta od roba in prst vsaksebi. Nato zagrni testo od roba čez te cmočke in testo okrog vsakega dobro pritisni, da se sprime. j Nato razreži s koleščkom, da dobiš posamezne zavitke. Tako ponavljaj, da porabiš vse testo in ves nadev. Nato jih skuhaj v slani vodi. Ko soj kuhani, jih s penovko poberi v skledo in zabeli] z drobtinami, ki si jih zarumenila na maslu ali masti. Bržole na angleški način. Stolci bržole vsako posebej, da so prav tanke, nasoli jih in malo po-popraj. V kozi razgrej mast, na katero deni nekoliko zrezane čebule. Ko je čebula rumena, položi v kozo bržole, posamezno drugo poleg druge, in jih naglo zarumeni na obeh plateh. Potem jih daj na mizo s krompirjem in solato. Gumijaste gobe osnažimo, če jih položimo za en dan v vodo, ki ostane, če smo delali sirovo maslo (puter), ali pa jih denemo v vodo z malo kisa. Nato jih dobro iztisnemo in izperemo v čisti vodi. Še boljše se da taka goba očistiti, če jo denemo za en dan v vodo, v kateri smo raztopili žličko boraksa ali pa ii dodali žličko salmi-jaka. Nato je treba gobo dobro ožeti in jo dat/ posušit. Proti mravljam, ki nadlegujejo naše domove, je preizkušeno uspešno sredstvo tudi lug, kakor se dobi v drogerijah. Daj malo luga v posodo, ga zmešaj z razredčenim medom in postavi na kraj, kjer so se pojavile mravlje, ali pa če na-mažemo njih zbirališče s katranom. Seveda za notranje prostore katran ni prijeten, ker smrdi. Mariborska porota Umor pred devetimi leti. Kot zadnji se je pred mariborsko poroto zagovarjal cigan Anton Horvat iz Medmurja, ki je obtožen, da je pred devetimi leti umoril v Lipi pri Murski Soboti svojo nevesto mlado delavko Uršulo Vincetičevo iz Zebancev pri Čakovcu. Morilec je svojo žrtev slekel in privezal mrtvo truplo z vrvjo k nekemu drevesu. Storilca tega zverinskega zločina dolgo niso mogli odkriti. Končno je bil aretiran Anton Horvat kot osumljenec. Razprava je bila preložena, ker je Horvat navedel v svojo obrambo celo vrsto novih momentov. Praktični nasveti Ako se v emajliranem loncu nabere belo-rjavkasta skorja, je to znamenje, da je voda, ki jo vporabljamo, zelo apnena. Te skorje pa ne smeš ostrgati z lonca s kakim orodjem, nožem; ali drugim, ker posodo s tem lahko pokvariš,! ampak,ooskusi jo odpraviti z razredčeno solno * kislino, ki jo pusti nekaj časa v loncu, na kar je: treba lonec dobro izprati z navadno vodo in še j čez noč pustiti vodo v njem. Odpraviti pa se da taka apnena skorja, če ni že predebela, tudi z' navadnim močnim kisom (jesihom). I Ako se prične oljnata barva luščiti z zidu, je vzrok ta, da je bila barva namazana na zid, ko ni bil še dosti suh. Da to preprečimo, moramo tako steno, preden jo prebarvamo, namazati z raztopino, obstoječo iz enega dela saliciline kisline in 4 delov močnega vinskega cveta. (To dobiš v drogeriji.) Šele ko se je to dobro posušilo na zidu, ga lahko prebarvamo z oljnato barvo, ki bo potem dobro držala. S prihodnjo številko bo pričel izhajati nov lep roman. Opozorite nanj vse. ki še niso naročniki! X Povzročitelj škrlatinke odkrit. Profesor Zdravomyslov na permski univerzi je skupno z dr. Nikolskim po 4letnem študiju odkril povzročitelja škrlatinke. To odkritje bo izpremenil vsa dosedanja mnenja o škrlatinki ter bo omogočalo uspešnejše lečenje te bolezni. X Operacija z žepnim nožem. O opcraciji z žepnim nožem poročajo iz Budimpešte. Izvršil jo je špecijalist za bolezni v grlu, vreučiliški profesor dr. Elemer Polaček, na svojem tovarišu dr. Rudolfu Balantu. Dr. Balant je šef prve vseučiliške klinike za notranje bolezni v Budimpešti in špecijalist za sladkorno bolezen. Sam pa je že dalje časa bolehal za zavratno boleznijo v grlu. Zdravil se je nekaj časa v inozemstvu, te dni pa se je vrnil v Budimpešto in splošno so smatrali, da je okreval. V nedeljo pa ga je bolezen doma v stanovanju napadla s podvojeno silo. Profesorju je zmanjkalo sape in bilo se je bati, da se zaduši. Njegovi svojci so po vsem mestu iskali primernega zdravnika, kakor nalašč pa ni bilo nobenega doma. Položaj je bil obupen, profesorjevo stanje kritično. V trenutku največje nevarnosti je pa naključje privedlo v hišo slovitega Specialista dr. Polačka. Videč, da je tovariš v nevarnosti, se je zdravnik odločil na mestu za smelo operacijo. Iz žepa je potegnil nož in prerezal Balantu vrat. S tem mu je rešil življenje. Po operaciji, ki je nedvomno edina v zgodovini zdravništva, so profesorja Balant^i prepeljali na kliniko, kjer so ga še enkrat pravilno operirali. Bolnik se počuti dobro in je upati, da bo okreval. X Daljnogled, s katerim naj bi se videlo do nebes. Ameriški milijonar Mac Donald je zapustil vseučilišču v Teksasu 25 milijonov dolarjev (1 miiijardo 600 miljonov dinarjev) v namen, da sestavijo daljnogled, s katerim se bo moglo videti čez nebeška vrata. Milijonar je bil zelo pobožen mož in velik prijatelj zvezdoslovja. Profesorji so nekaj časa ugibali, kako naj ustre-žejo Mac Donaldu in so presodili, da mož ni mislil vse tako dobesedno. Neki duhovnik, dober pokojnikov prijatelj, pa jim je razložil, da je milijonar za gotovo smatral možnost, da bodo z ogromnim daljnogledom videli Boga. Profesorji so sprejeli zapuščino in izgotovljen bo daljnogled najogromnejše dalekosežnosti. Ne jamčijo pa za to, da se bo izpolnila Mac Do-naldova želja. Hrana, s katero dovajamo telesu potrebnih snovi, mora vsebovati v glavnem te-le snovi: vodo. beljakovine, ogljikove vodane, tolščo, rudninske snovi in Vitamine. Ker potrebuje telo vse navedene sestavine, in sicer v nekem določenem razmerju, je potrebno, da uživamo jedi, ki imajo dovoljno množino vseh teh snovi. Da se nekoliko bliže seznanimo s temi snovmi. jih hočemo tu na kratko opisati z ozirom na njihovo važnost za telo. Voda vsebuje raztopljene redilne snovi in je glavna sestavina krvi. Vodo uživamo z vsako hrano, posebno veliko pa z zelenjavo, solato in mlekom. Manj, a vendar še vedno dve tretjini je vode v mesu, kruhu in krompirju. Tako dobiva telo že s hrano potrebno množino vode, le včasih nam je primanjkuje; tedaj občutimo žejo, ki si jo ugasimo s pitno vodo. Zato ni potrebno, je naravnost škodljivo, če se navadimo na nepotrebno pitje in si napravljamo žejo z napačno prehrano. Žejni pa smo, če uživamo preveč so-ljene in premočno začinjene jedi ali če uživamo opojne pijače. Čim več opojnih pijač uživaš, tem bolj si žejen. O vzroku tega pojava bomo še govorili na tem mestu. Mnogo je nespametnih ljudi, ki pijejo brez žeje in čez mero. Tega človeško telo ne prenese, sčasoma zboli in shira. Neverjetno je, koliko popijejo nekateri dnevno, dva, tri litre juhe, kave, čaja in drugih pijač. To sc jim zdi malenkost, dasi bi že polovica popolnoma zadostovala. Kdor preveč pije, razredčuje kri in vodena kri ne nudi telesu dovolj žilavosti in odpornosti. Poljedelci in težaki, ki delajo v vetru in burji, se le redkokdaj prehlade, ker se Varuje perilo! pri delu močno pote in tako odstranjujejo odvisno vodo iz telesa. Potenje je tako važen či-nitelj našega zdravja. Zato so ljudje, ki se mnogo pote pri delu. navadno zdravi. V tem tiči tudi važnost športa, telovadbe, kolesarenja, hri-bolazenja za ljudi, ki morajo v svojem poklicu sedeti. Druga važna sestavina naše hrane so beljakovine, ki so sestavni del vseh telesnih stanic. Mišičevje sestoji po večini iz beljakovin, pa tudi drugi deli telesa jih rabijo za svojo rast in krepitev. Zato moramo v zadostni meri uživati beljakovine, sicer začne telo pešati in sc sušiti. Če telo ne dobiva s hrano dovolj beljakovin, jih začne zajemati iz lastne zaloge'; posledica tega je, da se začne sušiti. Telo prenese tudi za kratko dobo stradanje, ker zajema beljakovine iz lastne zaloge. Največ beljakovin imajo jajca, sir, stročje in orehi. Meso vsebuje 21 odstotkov beljakovin, sir 27, jajca 12, posušen fižol, grah, leča po 20 do 24 in orehi 27 odstotkov. Kruh in močnate jedi imajo približno 10 odstotkov beljakovin. Dasi so beljakovine človeškemu telesu neobhodno potrebne, vendar ne moremo misliti, da so najvažnejše hranilo in da so torej jajca in meso nenadomestljiva hrana. Izkušnja je poka« zala, da ne potrebuje človek toliko beljakovin, kot so nekdaj mislili, in da se početi veliko bolje, če uživa hrano, k ni tako bogata z beljakovinami, kakor so jajca in meso. Učenjaki so mnenja, da zadostuje človeku 40 do 50 gramov beljakovin na dan. Otroci, ki se hranijo preveč z mesom in z jajci, se ne razvijajo dobro. O tem nam dovolj jasno govori statistika vojaške sposobnosti. Nadaljnji bistveni sestavni del človeške hrane so ogljikovi vodani. Ime imajo po sestavinah: ogljikih in vodi. Prebavni organi jih spreminjajo* v sladkor. Največ ogljkovih vodanov dobimo vi žitu, krompirju, rižu, koruzi, sadju, zelenjavi in medu. Beli sladkor je čsti ogljikov vodan. Zaradi tega jih imenujemo tudi močnine in slad-kornine. Tolšča se nahaja v mesu, jajcih, mleku, v orehih in v nekaterih ribah. Maslo, olje, slanina so skoraj čista tolšča. Ogljikovi vodani in tolšča so za telo nekako kurivo in se lahko medsebojno nadomestujejo. Brez njih bi človek ne mogel živeti Severni na- LJUDSKO VSEUČILIŠČE GFavn sestavni nase pravi mlada gospa Mi ca. „Tudi takrai ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam." hrasie X V letu 2000. bo letal človek po zraku kakor ptič. Na vprašanje nekega dunajskega lista, kako bo zrakoplovstvo razvito v letu 2000., se je odzvalo več ljuai. ki pravijo med drugim naslednje: Po zraku bodo vozili veliki zrakoplovi, v katerih bo prostora za sto oseb." Motorji ne bodo potrebovali ne bencina ne olja". Eterski valovi bodo dvigali zrakoplove z zemlje, jim dali smer in iih dovajali nepoškodovane do cilja. Letala se bodo dvigala do višin, doslej Še ne doseženih, in bodo vozila s hitrostjo tisočih kilometrov na uro, tako da bo zračna pot z Dunaja v Ameriko ali Azijo prijetna, razmeroma kratka vožnja. Ljudje se bodo za kratke izlete posluževali lahko n^Ja naprave z motorjem, da bo človek letel kot ptič s'perutmi. Pa še nekaj! Strehe hifš bodo morale biti ravne, da bodo služile za pristajališče aeroplanov. X 300 let.stara želvr. V Mehiškem zalivu je ujel neki ribič ogromno želvo, ki je tehtala 700 kilogramov. Žival, katere starost so cenili na 300 let, je obnpno branija svojo "prostost,, končna pa jo je ribič s pomočjo konjev spravil na breg in jo ubil. ' > .X Pfčfe gnezda • v tepo-vih. Najlepši svrhi služijo stari topovi, ki so razstavljeni pri Gettvs-burgu v Pennsi'lvaniji (Amerika). Dppisnik nekega lista poroča, da je preiskal Vseli 92 topov, ki spominjaio tu obiskovalce na stare boje. Od 58 topov iz medi so 55 rekvirirali ptiči za svoja gnezda, a med 34 železnimi je 32 takšnih topov. Mali kri'nti prebivalci pripadajo kaj razl;čnim vrstam. Ko se ie omenjeni, dopisnik približal nekemu topu. ie zletel iz niega muhar, čigar gnezdo s štirimi jajčki je ležalo,čisto blizu žrela, dočim so bila ostala gnezda tako daleč, da ni segel z roko do njih. V velikem topu je našel ostanke gnezda, "ki so kazali, da je tu nekoč prebivala sova. Kra'jiček se je nastanil prav udobno v majhnem topu. Posebno številno pa so bili zastopani škorci. Nekie je našel čebele, drugje ose, tretjo cev si ie spremenila veverica v shrambo svoiih živil. Navzlic tisočim obiskovalcev se počutijo živalice v svojih nenavadnih stanovanjih prav dobro. li cr:.€ma feSi/ vsj^" £ iiUj' - - -- rodi uživajo mnogo tolšče; zato lahko pogrešajo zelenjavo; južnjaki pa ljubijo bolj sadje, zelenjavo in močnate jedi. Ogljikovi vodani proizvajajo v telesu toploto in delovno silo mišic, beljakovina pa je delo-tvorna snov ali gradivo telesu, ker obnavlja porabljene snovi. Poleg navedenih sestavin pa mora vsebovati naša hrana tudi nekatere rudninske snovi, kakor železo, fosfor, apnenec, natron itd. Ne smemo misliti, da so to manj važne snovi, nasprotno, telo jih neobhodno potrebuje. Rudninske snovi se nahajajo v vseh hranilih, zlasti v sadju, zelenjavi in v sočivju; zaradi tega so ta živila tako .važna za našo prehrano. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Vojaško pismo Med svetovno vojno je služil pri jickcm polku čudaški vojak, ki ni imel nikogar na tem revnem svetu. Staršev ni poznal, priroda mu ni dala ne sestre ne brata, usoda mu je zameglila mladost ter mu odgnala prjatelje. Drugi vojaki so dobivali ob božiču raznovrstna darila, on pa si mogel ničesar pričakovati. Svojo zapuščenost je potožil ljubemu Bogu, na katerega se je obrnil z zaupno prošnjo. »Najvišjemu gospodu in vladarju nebes in zemlje!» se je glasilo njegovo pismo, pisano z globokimi občutki zapuščene duše. »Letošnji božič je že tretji v svetovni vojni. Moji tovariši prejemajo darila, samo mojega imena ni v seznamku za pošiljke in denarna nakazila. Zemlja mi je odrekla vsako dobroto; pričakujeni pa, da me ni pozabilo nebo, ki mi bo za praznike gotovo naklonilo kaj posebnega. Ako bi prejel vsaj 100 kron. bi mi bilo za vse leto olajšano bedno stanje. Z odličnim spoštovanjem. Janez Potreben, 17. regiment, 3. bataljon, 2. stotnija.« Pismo je vrgel v nabiralnik vojaške pisarne, ker je moralo biti cenzurirano in žigosano. Brez cenzure in žiga pristojne komande pošta vojaških pisem sploh ni sprejemala. Vojak je odšel v zavesti, da se je obrnil na pravo mesto, odkoder bo prispelo božično ali novoletno darilo. Pismo je izzvalo v vojaški pisarni mnogo smeha in zabave. Končno je prišlo v roke komandantu, ki je bil znan kot dober poveljnik svojih podložnikov. Zasmilil se mu je ubogi vojak, ukazal mu je pisati kratko pismo, kateremu je priložil 10 kron s pripombo, da je nebo uslišalo njegovo prošnjo. Vojak je od veselja poskočil in poljubil 10-kronski bankovec. Vzbudila se mu je hvaležnost, sedel je in napisal Bogu pokorno zahvalo: «Pro-sil sem sicer za 100 kron in verujem, da mi je bil stotak tudi pos!an», je navedel spodaj v opombi. «Ako pa gre denar skozi druge roke, se jih rado kaj prime; zato mi drugič pošlji denar naravnost, ne pa po vojaški pisarni.® S o t e š č a n. Arhangel Mihael in vrag (Pripovedka.) Nekoč sta se pričkala arhange; Mihael in vrag pred rajskimi vratmi, kdo ima v vaški; cerkvi' na Golovju več svojih privržencev. Mihael je trdil, da je več ljudi godnih za raj, vrag pa, da jih ima on več za pekel. Podala sta se torej v to cerkvico pod pogojem, da vrag ne sme zapeljevati ljudi, temveč mora pustiti vsakega, da se odloči po lastni volji. V V cerkvici je bilo zbranih ptlno ljudi. Vrag se je stisnil v kotiček nad oltarjem, odkoder je lahko videl vsem ljudem v oči. skozi oči v dušo ter skozi usta v dno srca. Nato je razprostrl oslovsko kožo ter pričel zapisovati svoje duše. Za njim se je pa postavil arhangel Mihael. Vrag je zapisal lenuha, ki je prosli Boga za denar, da bi mu ne bilo treba delati, lahkoinisel-nika, ki je molil za zdravje, katero je izgubil zaradi pijančevanja in nerednega življenja, neko Doživetja kralja Debeluha in sinka Debelinka ijiga $ 120 zanimivimi risbami. Naj-prijetnejše kratkočasenje za naše malčke, a tudi za odrasle. Kmfea stane 12 Din. po pošti 13 Din. Dobi se v Oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4, ter pri podružnicah »Tnfra« y Mariboru n Cplju In zdaj sta videla, zakaj fe bila štorklja v takih straheh, zakaj iz vode se je prikazala glava z lokavimi, prežečimi očmi; sedela sta na krokodilu! — »Dober dan!« je rekel krokodil. » Ali bo žena vesela, ko ji prinesem tak slasten priboljšek!« In brzo je odplaval dalje. Jej, joj, kako sta trepetala malčka! ženo, ki je prosila Boga, naj zaseje razdor med mladeničem in njegovo nevesto zato, da bi ta mladenič poročil njeno hčer. Tako je vrag zapisal drugega za drugim in naposled še duhovnika in neko dekle. ... Tega pa Mihael ni hotel dopustiti in tako sta se začela prepirati za duhovnika in deklico. «Poglej,» je rekel vrag, «kako ta duhovnik služi Bogu, a misli na odprt predal, v katerem ima nekaj denarja.» «Zakaj pa misli nanj?* je vprašal angel. «Zato, ker mu je težko, da ga je pustil odprtega.* Vrag je pogledal duhovniku v srce in videl, kako ta pobožno moli, da ne bi denar zapeljal njegovih ljudi v tatvino. «One deklice ti pa ne dam», je protestiral vrag ogorčeno. «Tudi ona ni tvoja* je odgovoril angel. «Moja je. Prosi Boga, da sosedov sin najde ovce, ki jih je izgubil, potikajoč se vso noč okoli.* «Da, res je to, a poglej v njeno srce*, je ugovarjal angel. Vrag je pogledal v dekličino srce in videl, kako trpi: Ta fant je bil njen zaročenec. Vso noč se je klatil okoli v slabi družbi. Dekle j3 plakalo, ker je dolžil njegov oče njo, da je prebil sin vso noč z njo in da so mu zaradi tega ušle ovce. Sedaj prosi dekle Boga, da bi se ovce našle in da bi se tako vse pomirilo, da ne bi nihče zvedel, kje je njen fant prebil noč. Prosi Boga za moč, s katero bi ga v bodoče obvarovala pred tako družbo in pred grehom. ..Ko je vrag vse to videl v dekletovem srcu, je besno popadel konec kože, na katerem sta bili napisani imeni duhovnika in deklice ter ga je hotel odtrgati z zobmi. Koža pa je bila zelo močna; ko je potegnil, je butnil z glavo ob cerkveni zid, da se je stresla cerkev. Vse je planilo iz svetišča in vpilo v strahu, da se bo cerkev zrušila zaradi potresa, a nikomur ni prišel na um Bog in nihče se ni brigal za svojega bližnjega. Vsak je suval brezobzirno okrog sebe, samo da bi prej prišel na prosto. Edino duhovnik je začel miriti in tolažiti ljudi, naj vendar zaupajo v Boga, ker on ne bo dopustil, da bi potres pogubil dobre duše. Nihče ga ni poslušal, samo ona deklica je bila mirna. Jedva je izvlekla izpod nog močnih mož malo dete ter se stisnila z njim eb cerkveni zid, da bi ga ne pohodilo preplašeno ljudstvo. V dobi športa. Profesor: »Povejte mi, Slakovec, kakšno ravno črto v prirodi!« Slakovec: »Ravno črto? Ravna črta je od šole do nogometnega igrišča.* Profesor; «No, dobra. Povejte mi še primer za krivo črto v prirodi!* Slakovc: «Od nogometnega igrišča do šole...» Iz minule vojne. Pravijo, da se je šele sedaj dognalo, zakaj Avstro-ogrska leta 1916. ni mogla skleniti posebnega miru z Rusijo. Rusija je namreč stavila naslednje zahteve: Avstro-ogrska mora poslati v Petrograd Žida, ki bi ves dan brez prekinjenja bil na fronti, potem administrativnega oficirja, ki bi ničesar ne ukral, ter bolničarko, ki bi bila poštena. Ker teh pogojev Avstro-ogrska ni mogla izpolniti, se je vojna nadaljevala. Ustvarjenje človeka. Katehet: «Ko je Bog ustvaril zemljo, kaj je potem napravil, Zorica?* Zorica: »Potem je rekel, da bo treba ustvariti človeka...» Katehet: «Komu je rekel to?» Zorica: «To je rekel — rekel — štorkli...» Neumno vprašanje. Šolski nadzornik nadzoruje ljudsko šolo in sam stavlja vprašanja otrokom. Ker neki učenec nikakor ne zna odgovoriti na nadzornikova vprašanja, zakliče učitelj ves besen: «Bedak, ali ne znaš odgovoriti niti na neumna vprašanja gospoda nadzornika?* Zdravnik v hiši. Zdravnik (možu. katerega žena je bolna): «Predvsem je potrebno milostivo soprogo zelo štediti in ji izpolniti vsako željo ...» Mož: «A kaj naj napravim, gospod doktor, ako ona želi, da je ne štedim?» Profesorska. Profesor je moral potovati iz Maribora v Ljubljano ter je baš v zadnjem trenotku, ko je krenil vlak s postaje, stopil v voz. «Gospod sprevodnik, ali imate kak prostor za mene?» je zaklical ves spehan. »Kateri razred?« je vprašal sprevodnik. «Sedmi gimnazijski...» je menil nadebudni profesor. f lub beseda SO par. NaJmanJS mesek T Dla. 2en(tnf oglasi dopisovanja la trgovski oglasi vsaka beseda J Dla. Za poSRlanje ponudb In dajanje naslovov le posebej 2 Din. Znesek Je priložiti naročila. Oglasni oddelek .DOMOVINE«. Ljubljana. Prešernova ulica iti. Telefon št3493. Mizarji! Lepa delavnica za več delavcev, na prometnem kraju, križišče cest, 20 minut od železniške postaje, se odda v najem po primerni ceni, eventualno tudi gostilna in trafika. — Informacije daje g. I. Sumperer, nadučitelj, Adlešiči, p. Črnomelj. Uradnik z 90.000 Dia premoženja Seli znanja s starejšo (jospico ali vdovo s sličnim premoženjem. Resne ponudbe na inseratni oddelek »Domovine« pod »Pomlad je tu«. J00 Pozor, trgovci ia gostilničarji! Dne 25. t. m. ob 10. uri bo v pi-arni dr. Dušana Sen-čarja, notarja v Prevaljah, prostovoljna Javna dražba prav lepe trinatistropne hiše z gostilno in trgovino, z lepim gozdom In 9 orali sveta. Vse Je prav pripravno Ka kakega lesnega trgovca. Posestvo je par minut od kolodvora Preval je ln farn? cerkve. Na obilno udeležbo dražbe se vabijo Interesenti. t88 Se proda. Koncesija za fijakarijo Izve se v upravi »Domovine«. 196 POZOR! Šiviljo ali mizarja z 20.000 Din iščem kot družabnika (-co) za otvoritev trgovine mešanega blaga na prometnem kraju dežele. — Cenj. ponudbe na upravo ♦Domovine« pod značko »Lepa, dobičkanosna prilož nost 29*. 193 15 let staro deklico pridno In zanesljivo, vzame dobrosrčna gospodinja, ki bna lepo posestvo, za svojo. — Več pove Oton Arzen-štk, Šv. Rok, Šmarje pri Jelšah. (Stroške za poštnino Je poslati.) 194 Yeč sto tesarjev ln eozdnih delavcev po izvrstni plači, sprejme za vse leto takoj Ivan Ver še c, Bistra kraj Zagreba. Pozor t Nogavice kupite najceneje v tovarniški zalogi A. Hofler Ljubljana, Miklošičeva cesta št 14 nasproti hotela Unkm. t® Pozor, čebelarji! A. 2nideršičeve panje, dunajske vablenke In 30 kg čistega voska prodam. Za odgovor naj se priloži zn?mka za 2 Din. — Tomaž Novak, Strigova. 178 Priporoča se tvrdka l®8 Ceskatl & Zale modna In manufakturna trgovina »Pod velbom« Ljubljana, Stari trg št. 3. Hlode, hrastove 166 od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V.Scagnetti, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom. 2eIeznato vino 867 kkarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. Pozor! Pozor! Krznarstvo A. Larapič, Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2. izdeluje po nainižjih cenah vsakovrstne čepice. IZJAVA. Podpisani obžalujem in preklicujem vse obdolžitve, izrečene napram Francu Zinkovlču, županu v Bora-čovi. 189 Matej Klobasa. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! Umi trpina z mMm igi v UBbliiot, li &tn cesta 31 (nspntt tntltni pri Butali). Za blrmance, botre in botrice imam najboljše in trpežno blago za obleke v zalogi. Nadalje imam bogato izbiro vsakovrstnih rut za ženske, od najfinejših svilenih pa do navadnih kambrikastih po čudovito nizkih cenah. Pri meni se dobivajo tudi nogavice, žepni robci, kravate; vsakovrstno blago za moške Srajce, potrebščine z? krojače, šivilje itd. Cenjenemu občinstvu se za obilen obisk najtopleje priporoča Adalbert Ivanufi trgovec s mannfaktnrnim blagom 195 v LJubljani, Sv. Petra cesta 38. CTetje, zelišča, korenine in Inkje vse vrste, t suhem stanja, kupuje v vsaki mnoiiai LJUBLJANA, Mestni trg 15 NA MALO Ustanovljeno '830 NA VEtIKO u Telefon 2282 Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni. Najnovejši "iodeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deti ln pnevmatika. - Ceniki franko. - Prodaja na obroke. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov Ljubljana, KarlovSka cesta Štev. 4. Izredna ponudba Za deževni letni fes priporočano, da si nabavit« kožno pelerino za dež C. 0. V. ttkto sum 110 gruMv, iaiUeijs ribi« fcoie tata. Odlične se is ta pelerina iskauUa, ker ss prepssčn ■okreten j« keaodso »leži ji vs, kakor majhas žepna ležaien, n n ji nosi veda« lahke s sebe, ter ie nadvs« trpežna. Zel« priporočljiva ca dna« in gospsde (Udi s» »trsk«) v dežja ia snegi, u islsts in šport Beklnaas esns s pasehss kapnee in stiiiea mm Din 70-— tranko, saearinjena, poslana ps pe*ttea pevsetin. Raspeiilja A. Kafik, eaport, Praga XII., Uiki^aska »?. (Če se U agajaia, laariino snaese). Naslev natančno napisati Nova knjiga! Založba Luč v Ljubljani, poštni predal V, je izdala izvirno povest iz kmetskega življenja MARTIN BRBEK Spisal Ivan Podriaj. * Povest vsebuje „eno najbolj skritih ljubezenskih dram naSe vasi. . Knjiga stane 20 Din ter se dobi v vseh knjigarnah. Kdor jo naroči in polije istočasno denar direktno založbi Lnč, poštni predal V, dobi knjigo poštnine prosto. D Lepota—zdravje! ' Oboje potrebuje prave aege, tod« uma s idravstvene ■a učljivimi sredstvi, kot Fellerjeva EIsa pomada ta obr«s ter uiiito kot« (tndi proti solinim pegam:, »»-dalje Elia-pomad« u ponri las. a lonfka xa vnaprej poslanih 40 Din. FeUtrjeva El»a-mils. zdravja ia lepote, vacbajejo dobro delujete »starina (6 vrst: liU-jiao, ramenjakovo, flieerinovo, boraksovo, katranovo ter mtto sa brit j«). Od teb »a poiskat $ komadov p« fabfai aa vnaprej poslanih 5* Din. potlje lekarnar FSU.EK, Stabioa DonJa. Elsntrg 800, Hrvatska. Za r>ranie g:ive " 'h m po« Din 3'3o. Ljubljana, Ahaoljeva cesta št. 10. Zahteva)te brezplačno ceniki 183 PpI m a gonilna jermena ia vse mlinsko-tehnične potrebščine ledno v salogi pri tvrdh CADEZ 4 BRCAR, Ljubljana, Kolodvarska ulici 3t A & E SKABERNE, Ljubljana. Furmani so furali je zoprn. Zobie slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobiio krasen siiai slonovine. posebno pri uporabi zobčaste ščetke ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust. se s tem temeliito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. ki stane 8 t>in. ChlorOdont-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modrozelenctn omotu z napisom Chloro-dont. Dobiva se povsod.' — Pošljite nam ta glas kot tiskovino (omot tte zalepiti) in dobili boste brezplačno poskusno tubo za večkratno uporabo Tvornica Zlato-rog. oddelek <.hlorodont, Maribor 55. priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: ^^^^^^^^^^^^^^^^^ o^a^ pri?uj^ preA metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte) Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali brezdvomno FURMAN LUKA: <0 ti nesrečni Jaka, že spet 60 se Ti strgale št tange. Vidiš, meni se pa kaj tacega ne more zgoditi.:* JAKA: «Zakaj pa ne?» LUKA; cZato, ker jaz kupujem samo najboljše štrange.» JAKA: «Ali bi mi hctel povedati, kako poznaš, katere štrange so najboljše?* LUKA: