----- 328 ----- Novice. Občni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda se je letos vršil v ijubljani. Že v ponedeljek je doslo v Ljubljano mnogo rodoljubov iz zelene Štajerske, tužne Koroške in kršne Primorske. Priredil se je prijateljski sestanek pri Fer-lincu, kjer se je najpiej predsednik družbe zahvalil, da so rodoljubi iz vseh slovenskih krajev se zbrali na občni zbor pre-pomenljive družbe. Potem se je začela najprijetnejša zabava, pri kateri se je pelo in napivalo. Marljive narodne dame šen-peterske podružnice so pa prodajale lepo izdelane kovinske svetinje v spomin jednajstega družbinega shoda. V torek je pa bila maša v frančiškanski cerkvi, katero je imel o. čadež, po maši so se pa zbrali gostje v veliki dvorani „Narod. Doma". Predsednik g. Tomo Zupan je pozdravil shod s primernim govorom. Omenjal je, da sta se vršili prvi dve veliki skupščini v prostorih stare Čitalnice, XI. pa se vrši v domu, ka- 329 teri si je postavil narod sam, v „Narodnem domu", za kateri so prispevali vsi stanovi in kjer bode odslej pribežališče rojakom iz vseh krajev Bodi to dobro znamenje, da so se združili skupŠčinarji v „Narodnem domu", da zboruje prva v njem družba, ki deluje na jedinost vseh Slovencev, „Viribus units" je tudi naš slovenski rek Naj bi vendar že jenjal prepir mej brati Ce velika dvorana v „Narodneui domu" še nima svojega imena, naj se imenuje „Concordia". (Dobro klici) Go vornik je potem pozdravil sku(.š6inarje, povdarjajoč, da se bodo danes prepričali, kako nerazdružljiva jedinost je vladala mej člani odbora, in izrazujoČ upanje, da ohranijo slogo vsi, prišli iz raznih krajev slovenskega ozemlja, je zaklical: Slovenskemu narodu .,Concordia" — „Sloga" (Živio klici.) Za predsednikom je zborovalce pozdravil Župan ljubljanski gosp Ivan Hribar s sledečimi besedami: Velecenjene dame! Častita gospoda! Kot župan bele Ljubljane pozdravljam Vas vse prav prisrčne. Ponosen sem, da me je takoj prvo leto mojega županjevanja dotela velika čast, pozdraviti v imenu mesta Vas premile sestre in predragi bratje, ki ste prihiteli z vseh stranij, koder prebiva naš rod, da v njega prvostolnici darujete srca svoja na altarju domovinske ljubezni. Zares, redkodaj vidi bela Ljubljana družbo, katero bi isti plemeniti nagibi bili pri veli skupaj, katero bi isto srčna čutila tako tesno družila, kakor Vas, slavna in častita gospoda; a Če jo kdai vidi, tedaj ta družba nikdar ni tako številna, tedaj se nikdar ne odlikuje po taki — rekel bi sveti — harmoniji, kakor velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, na kateri sta zastopana oba spola in vsi stanovi In take harmonije je potreba. Čuvajte torej, gospoda slavna ! da se ohrani ; čuvajte to zlasti Vi, katere je zaupanje sosester in sobratov postavilo družbi na čelo Ohranila se pa bode, ako „družba sv. Cirila in Metoda" ostane vedno zvesta načelom, katerim ima zahvaliti svoj postanek in se skrbno izogiba vsega, kar bi količkaj v stanu bilo vzbujati domnevanje, da se je od teh načel oddaljevati začela. Kjer gre za veliko, kjer gre za sveto stvar, ostani naše uho vedno gluho za tajna prišepetavanja, in naj prihajajo od katere strani koli In velika, sveta stvar jp, za katero ima delovati družoa sv Cirila in Metoda Vsaj se ima v bran postavljati proti onim pogubnim nakanam potujčevanja, s katerimi nemški in laški naši sosedje upajo krčiti število naše ter tako odvzemati nam teritorij lno last; last one prekrasne zemlje, na katero smo privezani po spominih mladosti s srčnimi vezmi. In kako se to dela gospoda slavna? Nežno mladino, katero najslajša vez govorice spaj t z ljubečo materijo, hočejo oropati te vezi ter tako izruvati jej ono najlepšo cvetko, ki klije v otroških srcih, čut ljubezni in spoštovanja do bitja, katero je življenje svoje postavljalo v nevarnost za dete svoje, katero je negovalo in odgajalo ta najdražji si zaklad Gospoda slavna! Zgražamo se, kadar čitamo v zgodovini, kako so dkje turške čete trgale materam od prsi nedolžno dete ter jo morile. Barbarstvo nazivljamo to po vsej pravici. A kaj naj predragi moji ! rečemo o tem, kako se dandanes odtujujejo deca materam ? Ne more sicer otroci; a trgajo se jim srca iz živih teles. Gospoda moja! To je moderno barbarstvo. Proti takemu modernemu barbarstvu delovati je dolžnost nas vseh, zato pa nam je k srcu prirastla družba sv. Cirila in Metoda, katera si je delovanje v tem smislu postavila za nalogo. Da bi nje delovanje bilo uspešno, to je moja želja in to bodi, gospoda slavna! vaša skrb V to ime Bog pomozi! Županu se je za pozdrav zahvalil predsednik, in poudarjal, da bodi Ljubljana vzgled drugim občinam, kajti Ljubljana jako veliko žrtvuje za družbo Zatorej „Bog živi Ljubljano in njenega župana!" Tajnik g Žlogar je poročal o družbinem delovanju v m. 1.: Naša družba je v zadnji poslovni dobi stopila v drugo desetletje svojega obstanka. Pred jednajstimi leti sklicala je vrle domorodce v središče slovenskih dežela, da se posvetujejo, kaj storiti v obrambo one naše mladeži ob slovenskih mejah, ka- teri preti nevarnost potujčenja. V tedanji čitalnici so utemeljili našo družbo, ki naj bo sredotočje oni požrtvovalnosti, brez katere je nemogoče oteti kaj mladeži iz neprijateljevih rok. Za danes Vas je, čč skupŠčinarji, družbino vodstvo zopet sklicalo v prvostolnico slovensko in sicer v tisti dom, v katerem bo družba imela svojo stalno pisarno in posvetovalnico, kateri je zgradila skupna požrtvovalnost slovenska, da se tu zopet posvetujete in navdušujete za slovensko šolstvo Kako tolažilno bi bilo, ko bi po preteku prvega desetletja vodstvo moglo stopiti pred Vas in zaklicati veselo vest* Po vsem ozemlji, kjer prebiva naš rod, je že upeljana slovenska šola za slovensko mladež! Naši nasprotniki so se spametovali, so opustili pogu-bonosni svoj lov na slovensko deco. „Schulverein", „Siidmarku, „Lega nazionale" so odložili bojno kopje ter v miru zaspali. Natornim in ustavnim pravicam je zadoščeno tuli na Slovenskem, kajti vsi poklicani faktorji delujejo za vzgojo naše mladeži v slovenskem duhu . . . zdaj se torej lahko mirnim srcem razidemo in svoje delovanje raztegnemo na drugo polje kulturnega razvitka za naš narod. A to je le pium desiderium — pobožna želja — ne v razhod, nego le še v tesnejše združenje Vas kliče vodstvo, kajti ni še prišel čas, da bi opustili „usi-ljeno nam samoobrambo" Prav zdaj je naša družba nastopila novo pot, položivši temelj šolskovzgojevalnim zahodom, kateri bodo — trdno se nadejamo — njeno slavo oznanjevali še poznim rodovom A, da boste, čč skupŠčinarji, te splošne uvodne besede bolje umevali, treba kar poseči v posamezne stroke družbiuega delovanja ter je naslikati vsaj j glavnih obrisih, iz Česar se boste prepričali, da sme vodstvo s ponosom kazati na uspehe, katere je dosegla naša družba. (Dalje sledi.) ----- 339 ----- Novice. Občni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda (Dalje.) Pri X. skupčini v Kranju, — kjer je bila naša dražba od njeni desetletnici sijajno vsprejela in počaščena, — so bili v družbino vodstvo poklicani vsi istopivši člani. Kar so razni udje človeškemu telesu, to so družbi njene podružnice. Od lanske skupčine jej je prirastla čila nova mladika z zaporedno št. 132. To je ženska podružnica v Velikih LašiČah. Gotovo je še dokaj krajev, ki bi lahko pristopili v naš društveni krog. Srečneji kot v prirastku podružuic pa smo bili v pomnožitvi pokroviteljev, katerih je od lanske skupščine pri-rastlo 20. Do 1. avgusta šteje družba 104 moške podružnice z 8200 člani in 28 ženskih podružnic s 3000 družbenicami, skupaj toraj 11 200 društvenikov. In s sično hvaležnostjo tu zopet beležimo to okolnost, da so ženske podružnice tudi v pretekli dobi obdržale svoje prvenstvo, da so od njih prihajali družbi najizdatnejši darovi. Za tako vzgledno požrtvovalnost, kateri ni najti primera v slovenski povestnici. Vam izreka danes, čč. družbenice, družbino vodstvo najtoplejšo pohvalo in zahvalo ter si usoja še pristaviti preiskreno prošnjo, da blagovolite vstrajati v tem domorodnem delovanju in pridobivati vedno več somišljenih za pravično slovensko stvar. Družbina pravila odkazujejo podružnicam širen delokrog v dobavo denarnih sredstev. Kot najprikladnejše so se skazale one veselice, ki nudijo društvenikom pouk in zabavo. Posebno živahno so se gibale naše koroške podružnice, ki so večinoma zborovale po večkrat. Njih shodi so obče najbolje obiskani; tu se zbere na stotine naroda, ki željno posluša koristne nauke ter se vnema v ljubezni do svojega roda in jezika. Zato je družbino vodstvo rado pospeševalo take shode ter zanje pošiljalo tudi tudi posebne govornike, častite rojake opozarjamo, da osobito v takih krajih, kjer ni društev, sklicujejo podružnične shode, na katerih se narodu poleg zabave s primernimi govori iz raznih strok narodnogospodarskega življenja nudi koristnega pouka. ------ 340 ___ Obiščim v duhu društvene šolske zavode! Najstarejše je: 1 Zabavišče in otroški vrtec v Celji pod vodstvem šolskih sester. Upisanih je bilo 95 otrok, ki so z malimi izjemami kaj redno zahajali s vrtec, kateri je bil nastanjen v hiši g. Pashiaffe, v bodočem šolskem letu pa se preselil v hišo gosp. Sorglechnerja. To zabavišče daje zanesljiv naraščaj ondotni izvrstni dekliški šoli šolskih sester. 2. Vkljub velikim oviram vender srečno ustanovljeni otroški vrtec v Mariboru pod vodstvom šolskih sester je presegel vsa naša pričakovanja in je jasno osvedočil, kako potreben je bil tak zavod za slovenski živelj v Mariboru, ki je številneji, nego hočejo našineprijatelji priznati. Število obiskujočih otrok je letos poskočilo na 70. V njem je dosti naraščaja za bodočo slovensko ljudsko šolo v mestu samem. 3. Ker se je zadnje leto v šolskih zavodih pri sv. Jakoba v Trstu izvršila bistvena sprememba, moralo se je radi pomankanja prostorov opustiti zabavišče pri sv. Jakobu. Osnovna šola se je morala razdeliti. Ko so je začetkom šolskega leta oglasilo za I. in II. razred toliko dečkov in deklic, da tudi dva razreda nista mogla mešana ostati, ločile so se deklice popolnoma od dečkov ter se je ustanovila samostojna dekliška šola To spremembo je vodstvo naznanilo c. kr. namestništvu v Trstu kot deželnemu šolskemu oblastvu, katero jo je vzelo na znanje. Tako ima naša družba zdaj: Petraz-redno deško šolo pri sv. Jakobu Upisanih je bilo 241 dečkov. Da je učiteljstvo na tem zavodu vsaj deloma preskrbljeno za starost ter tudi za stalnost, bilo je v tekočem letu pri banki „Slaviji" zazarovano za slučaj doživetja in smrti. Zavarovalnine y8 plačujejo učne moči, 2/3 po naša družba. 4. Dvoraz-redna dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu je nastala vsled ločitve učencev po spolu Dne 30. septembra so njeno vodstvo prevzele čč šolske sestre in matice Mariborske. Upisanih je bilo 124 učenk R^di pomankanja učnih sob je bil na deški šoli v I. in II. razn-du poludneven pouk. Ker je treba dekliško šolo čim prej razširiti v štirirazrednico in šolskim sestram oskrbeti v smislu njihovih redovnih pravil primerno stanovanje, morala bo družba še dokaj žrtvovati, da ustreže higijeničnim in pedagogičnim zahtevam. 5. V otroški vrtec v Eojanu se je prijavilo 65 otrok. 6. V otroški vrt na Belvederju pa 42 otrok, ki je stopil na mesto onega koncem julija 1895 na Greti opuščenega zabavišča. 7. Ako prestopimo na Goriško, imamo ondi otroški vrt v Pevmi pri Gorici, ki je vzgajal 51 otrok. 8 Otroški vrt v Ločniku pa žal vsled laške agitacije zgublja otroke, tako da jih je letos vstrajalo samo 15. Vsled svojih obljub naša družba izdatno podpira. 9. Otroški vrt v Podgori pri Gorici, ki vzgaja vsa leta največje število otrok. Letos jih je ondi zahajalo 84. Ako bi se društvo „Slogau ne pobrinilo za slovensko mladež, pogrešali bi goriški SloveDci svojih učnih zavodov. Sama „SlogaM bi tudi ne zmagovala ogromnih stroškov, če bi jej naša družba ne preskočila na pomoč. Le tako se vzdižuje. 10 Otroški vrt društva „ Sloge" v Gorici v ulici sv. Klare z 72 otroci. 11. Otroški v ulici Barzellini z 83 gojenci. 12. Najvažniša pa je slovenska ljudska petrazrednica v Gorici z 8mi oddelki in 505 učenci. Tega bremena bi se bila že rada znebila „ Sloga1* in ž njo naša družba; a vkljub razsodbi državnega sodišča, da je mestni magistrat v Gorici dolžan osnovati slovensko šolo, izmislijo se je še zmiraj toliko zaprek, da javna šola, še ni ustanovljena in da morajo borni Slovenci še zmiraj žrtvovati tisočake za svojo šolo, ko bi jih drugod krvavo potrebovali. 13. Otroški pod Kostanjevico pri Gorici je zbiral v svojih prostorih 61 otrok. 14. A zdaj pridemo do tebe, ti tužni Gorotan! Najbolj si potreben, a najzadnji dobiš to, po čemur hrepeni tvoje srce, dolgih deset let si čakal, da dobiš svojo slovensko ljudsko šolo v Velikovcu. Volja je bila pri vseh rodoljubih pač dobra, a okoliščine so bile močnejše, da ni bilo mogoče prej izvršiti te plemenite nakane. Krasno poslopje mej Velikovcem in Št. Eupertom -r lastnica naša družba — stoji že dodelano in čaka le še trenutka, ko bla- goslovljujoča roka odpre vrata Bogu posvečenim redovnican in mladeži slovenski, kateri se ne privošči, da bi se vzgajal v duhu svoje ljubeče matere, po naravi svojega naroda, i] tudi v duhu svoje cerkve katoliške! Želeti je, da se pri blagoslovjenju Velikovške družbim šole snidejo društveni zastopniki iz vseh naših dežela, kajt oni šolski dom zopet spričuje vsemu svetu da tudi mal naroc z zjedinjenimi močmi veliko stori in vse neprijatelske nakane osramoti. Kolikor se sedaj soditi more, izvrši se to blagoslov ljenje v nedeljo, dne 6. septembra t. 1. Vsi ti zavodi, kaj pa da stanejo veliko denarja. A c tem Vas obvesti blagajništvo, ki tajništveno navdušenost navadno skuša ohladiti s tresnimi številkami. Ozrite se zdaj še jedenkrat po teh naštetih zavodih, oglejte si teh blizu 1500 otrok, ki se vzgajajo v njih in vprašajte se potem: čegava bi bila ta mladež, ako bi zanjo ne skrbela naša družba? Ali bi teh otrok — in ž njimi tudi njih roditeljev — ne omila laška Sirena in nemška Lorelei ter jih zvabila v svoj tolmun, da jih za vselej zagrnejo ita-lijanstva in germanstva valovi. Častiti! vsem vam ljubezen do rodne zemlje narekava> da se te dopustiti ne sme. In uprev naša družba kaže v dejanji, kako je treba preprečevati sovražne nakane. Ona ne govori samo, ampak deluje za Boga, za cesarja, za narod. Kakor mladež v šoli, tako vzgaja priprosti ljudih pri shodih in zbo rovanjih v svestobi do Boga in vladarja, v ljubezni do cerkve in domovine, kličoč mu v spomin dolžaosti, ki jih ima do teh in do samega sebe. Tako je v nekem pomenu naša družba prava vzgojevalnica za naše ljudstvo. Temu priča so razne cerkvene, dinastične, patrijotične, narodne slavnosti v šolskih zavodih, kakor pri družbinih shodih, kar so itak opisavali naši častniki v posamnih slučajih in nam danes ni treba ponavljati. (Dalje sledi.) ----- 349 ----- Novice. Občni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda (Dalje.) Ker se je to leto družbino delovanje osobito koncentro-valo pri velikih šolskih zavodih v Trstu in v Velikovcu, zato vodstvo razen »Vestnika" IX, ni izdalo literarnega proizvoda ter je nadaljevanje »knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" odložilo za financijelno ugodnejo dobo. Podpirala pa je naša družba slična podjetja s tem, da je nakupila od »knjižice za mladino" in »Pomladnih glasov" primerno število ter darovala tja, od koder je bila naprošena. Tako je razposlala zopet letos v ----- 350 ----- razne kraje: 1757 knjig, 5000 Vestnikov in mnogo pisalnega orodja. Eazširjanje družbenih zavodov zahteva zmiraj večje žrtve ; misliti je torej o načinih, kako povišati prispevke. Lansko leto je rodoljuben stotnik oskrbel za družbo „nabiralnike", ki so po javnih lokalih in v domoljubnih hišah privabili lepih prispevkov za družbine namene. Sličnih nabiralnikov si je letos naročila zopet 200 komadov, ti novi imajo v medenčno vtisnjen napis in ključavnico za zapreti. Po zahtevi se razpošljejo sirom domovine. Kakor prejšnja leta bila so i zadnje slovenska društva po vseh pokrajinah naklonjena naši družbi, bodisi, da so sama darovala, bodisi, da so sodelovala pri veselicah in zabavah, prirejeni v korist naši družbi. — Tržaški rodoljubi so i letos priporočavali „Ciril-Metodov daru, ki je dobro podprl blagajno. Dohajali so božični, novoletni, velikonočni, godovni . . . darovi, kakor tudi pri veselih in žalostnih dogodkih, n. pr. o botrinjah, svatovšČinah, novih mašah, po-grebščinah namesto vencev. Marljive ženske podružnice v Trstu in Gorici so za božičniee in razne šolske slavnosti nabrale toliko darov, da so skazale pravo delo krščanskega usmiljena ondotnim otrokom pa tudi njih starišev. Ker pa ima naša družba dobrotnikov in prijateljev na tisoče mej Častitim ženstvom in moštvom po vseh pokrajinah, zato jih slavni skupščini ne moremo imenoma navajati, kar se tem ložje opusti, ker so slovenski časniki sproti beležili njih ceneje darove. Umljivo je, da bi naša družba, ako bi je naše čas-ništvo vedno toplo ne podpiralo, ne mogla prospevati in bi se ne bila povzpela na toliko višino ugleda in priljubljenosti. „Narod", „Edinost", „Soča" imajo stalne predele za družbine darove in vrli „Mir" izkazuje v vsaki številki „kronske darove za velikovško šolo". Pa tudi drugi časniki objavljajo sproti darove za našo družbo, dasi v relativno manjši meri. Običajna vodstvena okrožnica do posojilnic in hranilnic tudi letos ni zgrešila svojega namena, kajti večina se je odzvala z večjim ali manjšim darom. Družbino vodstvo, motreč to tekmovanje v družbine namene, zajemlje iz tega bodrilo za svoje delovanje. Občudujoč toliko požrtvovalnost ginjenim srcem izreka danes vsem dobrotnikom, podružničnim načelništvom, narodnim časnikom, dičnemu ženstvu, ki v istini prednjači v nabiranju društvenih darov, vsem našim prijateljem zasluženo priznanje in globo-čutno zahvalo A pozabiti ne smemo onih, katerih ni več v naši sredi, ker nam jih je pograbila nemila smrt. In večinoma smrt naj-rajše odtrga najbolj delavne o^ebe. Bodi vsem blag spomin, v večnosti pa obilno plačilo. Slavna skupščina! Že iz teh črtic ste ponesli, da si je vodstvo resno prizadevalo našo družbo obdržati na dosedanji stopinji ugleda in preljubljenosti mej narodom slovenskim, kakor v preteklem desetletji. — Prvo desetletje bilo je od-menjeno v to, da smo sploh osnovali kaj zavodov in učilišč ter tako dokazali merodajnim faktorjem in vsemu svetu, da je v obmejnih krajih dokaj slovenske mladeži, kateri se krati naturna pravica vzgoje v materinem jeziku. — In tu s ponosom beležimo uspeh — kajti število 15 društvenih zavodov (dasi dva začasno prenehata) je gotovo častno za naše borne razmere. To doseči je bilo mogoče le z združenimi močmi, kakor so se v istini osredotočile prav za naši družbi; kajti vodstvu so šli na roke, kar beležimo s posebno hvaležnostjo, možje in dostojanstveniki, ki so s svetom in dejanjem vodstvo napotili, da je odločilo za najpripravniši način v dosego druž-binih smotrov. V drugem desetletju bo družbino vodstvo brez dvoma moralo svojo pozornost obračati osobito v to, da se konsoli-dujeta dva glavna šolska zavoda v Trstu in Velikovcu, za kar bo treba še veliko denarnih žrtev, katere bo naš narod donašal, vedoč, da se tu gre za njegov naraščaj, za njegova bodočnost. Piedno sklenemo, še jedno pojasnilo! Najdejo se tudi mej Slovenci neverni Tomaži, ki nočejo umevati čistih namenov naše družbe in jo mečejo v jeden koš z „Lega nazionala", „Deutscher Schuiverein", „Katolischer Schuiverein" A ni