v v Ksenja GEISTER PRVI MATURI IZ GRSCINE NA ROB Anahronizem ali pogum? V Sloveniji je bilo šolsko leto 1998/99 tudi leto, ko so se štirje dijaki udele- žili mature iz stare grščine. Statistično zanemarljiva številka, a vendar ne- skončno velika. Razlika med nič in enaje namreč bistvena. Neopaženo, skromno in pravzaprav sramežljivo je bilo ponovno rojstvo grške mature. Po štirih desetletjih se je rešila iz groba sistema, ki jo je ne samo pokopal, ampak tudi ustvaril prepričanje, da je zgolj okostenel privid in nadležen prah, ki si ga je potrebno na poti v razvitost otresti z ramen. Plodnejših tal, kakor so s pesticidi pognojena tla današnje pridobitniške družbe, si za tak- šne ideje skorajda ne moremo predstavljati. Ponovna zavest, da je poligon duhovnega bogastva in abstraktnega mišljenja, ki ga ponuja antika, dobra odskočna deska za humanistično izo- braženo inteligenco, ki naj bi dobila čim širšo splošno izobrazbo za svoje nadaljnje izobraževanje in delovanje bodisi na področju humanističnih strok bodisi in še zlasti na področju naravoslovnih znanosti, naj bi imela za svoj rezultat plodno zvezo duha in razuma, ki se bo morda znala uspešno spopasti z zahtevami sodobnega človeka. Uveljavljanje takšne vizije pa še vedno predstavlja svojevrsten problem. Če ne pristanemo zgolj na logiko ponudbe in povpraševanja, zahteva za- gotavljanje mesta nekemu predmetu v šolskem sistemu stalno angažiranje v smislu dokazovanja njegove upravičenosti. Kako pri tem uspeti v času, kot je naš, v času, ki tekmuje sam s sabo? Rezultati uvajanja predmeta grščina v Škofijsko klasično gimnazijo ka- žejo, da to ni zgolj utopija, kraj, ki ga ni. Predmet se poučuje kot obvezni predmet v enem izmed petih oddelkov (zamenjava s kemijo) v posamez- nem letniku. Prvotna organizacija pouka grščine od 2. letnika naprej je omogočala dovolj kvalitetno in objektivno seznanjanje dijakov prvih letni- kov z vsebinami, koristjo in težavnostjo predmeta ter z razlogi za ajegovo učenje. Rezultat so bili grški oddelki nadpovprečno nadarjenih dijakov, ki so na maturi praviloma dosegali najboljše rezultate in se v veliki meri odlo- čali za študij naravoslovnih predmetov in medicine, kar je bilo tudi zažele- no. Novo organiziranje grščine z razpisanim razredom že v prvem letniku sicer prinaša v končni fazi večje število ur, vendar zahteva povsem druga- čen, vnaprejšnji pristop informiranja, pri katerem predstavlja največji pro- Keria II - 1 • 2000, 109-11 O 110 Keria II - 1 • 2000 blem, ne kako pritegniti dijake, ki imajo za učenje grščine poseben inte- res, ampak kako pridobiti tiste dovolj nadarjene dijake, ki jim bo učenje grščine širilo obzorja, ne da bijih tudi prehudo obremenjevalo. Zato se že soočamo z izzivom oblikovanja informacije, ki jo bo dobil bodoči dijak na informativnem dnevu, saj prav njena vloga postaja odločujoča. In kaj konkretno je tisto, kar dijaki dobijo zavito v ime grščina? Prva lekcija O bistvu sveta, prva beseda b a6o<;, prvo domače branje Dnevnik cesarja Marka Avrelija. Zrelostni izpitje zato samo krona in družbeno priznanje grščini kot jeziku, kije doživel svojo restitucijo in ponovno rojstvo na ozemlju možne predvojne tradicije, kije bila del evropske. In zaradi štiridesetletne preki- nitve je previdnost in skromnost njenega uveljavljanja razumljiva in po- trebna, čeprav ne preveč logična. Z evropskim prostorom je namreč ne- ločljivo povezana, kajti v njem je navzoča takorekoč od začetka kot njegova zibelka, rojenica in muza. Jezik, v katerem so filozofi lahko izlili na svet začudenje nad božjim in človeškim, otroški jezik takrat še kobacajočega se naravoslovja, govorica lepote, ki se ozira po popolnosti,jezik, kije upesnil velike dileme človeškega hotenja, dejanja in nehanja, kije raziskoval člo veka in našel njegovo človeškost, beseda, katere usta niso bila samo v službi človeške, ampak tudi božje resnice. Grščina ni dala Evropi samo imena, ampak tudi razum, ki si ga je ta privzela za svoj zaščitni znak in je postal njeno najbolj prefinjeno orodje. V dobrem in slabem. Morda biji danes morali prisluhniti tudi mi, kajti malo je verjetno, da nam ne bi imela ničesar več povedati. Njen zaklad ima de- setkrat več besed kakor latinščina. Howard Barker v svoji drami Evropejci pravi: »Mraz je, to je Evropa."· Alijo lahko ogrejejo brezčasni helenski og- nji?