v neki celjski Lovini (morda (di v več trgovi- gh) je nenadoma nanjkalo olja in asti. Potrošnik t je na glas za- idil: »Ja, kako je I kaj takega }loh mogoče?« Cot vidite, je či- 0 mogoče, sicer B poglejte, če do- te olje in mast lorda drugje,« mu je zabelila proda- ^Ika. In potrošni- |(U je ta zabela verjetno kar zado- stovala! NAŠA REPUBLIKA BO V SOBOTO SLAVILA SVOJ ŠESTINDVAJSETI ROJSTNI DAN. KAJ REPUBLIKA KOMU POMENI, KAJ JI KDO ŽELI, O TEM SMO SPRAŠEVALI LJUDI KAR BREZ NAČRTA, KJER SMO PAČ NA KOGA NALETELI. • Kadar voščimo komu za rojstni dan, nismo v zadregi za tople besede, če nam je slavljenec pri srcu. Puhlice in skonstruirane parole žalijo... • Bili so ljudje, ki so ob vprašanju onemeli, potem pa se opravičevali, da bi morali le raz- misliti, da o tako veliki zadevi ni mogoče stre- sati stavkov kar iz rokava. • Srečali smo jih, ki besede republika niso mogli oddvojiti od Titovega imena. Saj tudi nista ločljivi ti besedi. Prav je tako. • Toda bili so ljudje, ki so dobrim željam pristavili tudi kakšno grajo, kot imamo otrokom navado ob prazniku zaželeti, da bi se poboljšali. Prav! Saj republika smo mi vsi, skupnost ljudi, ki so si izbrali tako obliko družbeno-politične in ekonomske ureditve. • Toda ni ga bilo med vprašanimi, ki bi se mu oči zlovešče zapoblisknile, ki bi bruhnil so- vraštvo. v roki je nosil škatlo z rezalno veri.ço za motorno ročno žai;o. Star precej čez šestdeseto, vendar vzravnan in ob koncu novembra še vedno brez površnika. — Oče. Lahko vprašam? Pojîledal me .je začudeno od glave do peta: — V Celju se ne spoznam veliko. Za nekaj trgovin in za bolnišnico vem. Najbrž se sami bolje spoznate ... — — Ne to. Nekaj drugega bi vas vprašal. Republika bo imela čez dni 26. rojstni dan. Кнј vam pomeni repu- blika? — Hm, republika. Jah. Mi slite država? Država kot je bila prej kraljevina in še prej cesarstvo? — — Ne čisto tako, oče. Dr žava že, toda ta naša, kakršno vodi prtnisednik Tito ... — (Dalje na 6. strani) Celje, 26. novembra 1969 Številka 47 — Leto XXIII — Cena 60 par OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM BRALCEM, POSLUŠALCEM, SODELAVCEM IN POSLOVNIM PRIJA- TELJEM TER JIM ŽELIMO VELIKO OSEBNE SREČE IN ZADOVOLJSTVA Uredništvo in uprava Novega tednika epp in Radio Celje FRANCEK FRAKELJ »Hm, kaj se ti, Fîfi, razumeš na politiko, öe bi se, bi ti povedal, da bo tale najin odhod na praznični vikend točno merilo našega raz- voja, ko imava sicer potrebe, nimava pa zaslug.« JOŽE STRUPEH, študent prava iz Celja, je bil rojen isti dan kot nova Jugoslavija. Ko je bil še majhen si dolgo ni zapomnil rojstnega datuma, ker je vedno dejal, da je rojen isti dan kot Jugoslavija. Pa so bili ljudje, ki si s tem podatkom niso mogli pomagati. Jože, ki mu je oče padel kot partizan 1. ma- ja 1945, pravi, da mu iDeseda republika pomeni več kot samo obliko državne ureditve. Je pa tudi mnenja, da bi se morali polagoma zresniti in ne toliko in neprestano eksperimentirati. »Morda sem preveč kritičen, kajti stare Jugo- slavije nisem poznal, da bi lahko primerjal.« Iskrene čestitke obema, Jožetu in Republiki! (Foto: J. Krašovec) OD 27. NOVEMBIIA DO 7. DECEMBRA Dnevno izboljšanje se pričakuje okrog 1. in 4. decembra, v ostalem oblačno s pogostimi pa- davinami, sneg včasih do nižin. Dr. V.M. VOZNIK POBEGNIL - Zelo težka prometna ne sreča se je zgodila v četr. fcek zvečer na cesti III. reda Brestanica—Blanca v Dolenjem Leskovcu, ko je neznani voznik tovornjaka vzvratno peljal na stran- sko cesto v trenutku, ko je pripeljal po njem mo- pedist MARTIN STOPAR, 29, s sopotoiico MILENO VIDOVIČ, oba iz Presla- dola 45. Prišla sta pod zad- nje kolo tovornjaka in podlegla na kraju nesreče. Voznik tovornjaka je pobegnil v neznano. DVA MRTVA TRIJE POŠKODOVANI Voznik osebnega avto- mobila ALBERT SALO- BIR, 32, iz Celja je vozil proti Žalcu in v Levcu za- vil na desno preko parkir- nega prostora, podrl lese- no ograjo in zadel v ja- blano. Kot je izjavil, je njegov aapoitnik JANEZ TRATNIK, 26, iz Žalca po tegnii volan na desno in pritisnil na plin. Pri ne. sreči sta bila hudo p>oško- dovana Tratnik in drugi sopotnik FRANC ŽUGIĆ iz Griž, voznik pa je dobil lažje poškodbe. Na avto- mobilu je škode za 5000 dinarjev. POTEGNILI SO GA IZPOD TRAKTORJA JANKO GUZEJ, 35. iz Trmovca je vozil s trak- torjem po cesti Šentjur— Straža na Gori. Priključen je imel »gumi voz« vendar brez pravilnega priključka in 25avor. Pri vožnji na- vzdol je zaviral, vendar je traktor zaradi pritiska vo- za zaneslo, da se je pre- vrnil in pokopal traktori- sta. Očividci so mu takoj priskočili na pomoč. Dobil je močne opekline po ro- kah zaradi segrete izpuš- ne cevi. ZAPELJAL JE NA LEVO Vo2aiik dostavnega avto- mobila MARTIN MEDVE DEC, 24, iz Ljubljane je VOZÜ proti Laškemu, ko je pripeljal nasproti kolesar ALOJZ KENDA, 68, iz Ce. Ija in pri gostilni Logar zavil na levo. Pri trčenju je dobil kol^ar lažje po- škodbe na glavi. NESREČA PRI PREHITEVANJU Voznik osebnega avto- mobila IVO TONČIČ, 77, iz Ljubljane je vozil proti domu in tesno prehiteval SUZANO SAJOVIC, 18, iz Ločice ob Savinji, ki je šla peš Po desni strani ceste. Avtomobil jo je zadel. Do- bila je poškodbe na roki in glavi. ZADEL JE V BLATNIK Voznik tovornega avto- mobila JOŽE PINTER iz Lahoonna nad Laškim je vozil proti domu in zape- ljal nekoliko v levo, ker je nameraval zaviti v de- sno. V tem trenutku ga je po desni strani prehite- val mopedist FRANC PRIVŠEK, 17, iz Male bre- ze s sopotnikom SLAV- KOM VIDCEM. Videč je z nogo zadel v blatnik tovornjaka. Oba na mope- du sta padla. Sopotnik si je poškodoval levo nogo. ZASPAL ZA KRMILOM Po cesti Mestinje — Pristava, ki zaradi grad- nje ni bila odprta za pro- met, je peljal z osebnimi avtomobilom ALOJZ HER- NAUS, 46, iz Šentjurja ter med vožnjo zaspal. Za- vozil je na bankino, trčil v drog telefonske napelja- ve, nato pa se je vozilo prevrnilo na stcc'io. Na r.v- toonobilu je škode za 5000 dinarjev. DVAKRAT TRČfL Voznik osebnega avto- mobila ALBIN TKALEC, 34, iz Dobrove je v kolo- ni vozil iz Ljubljane pro- ti Celju ter v Levcu pri- čel prehitevati osebni av- tomobil, ki ga je upravljal ANTON BITENC, 37, iz Nazarij. Med prehiteva- njem je Tkalec zadel v Bitenčev avtomobil, da ga je odbilo na levo polovico ceste, kjer je trčil v to- vorni avtomobil FRANCA IVŠKA, 33, iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah. Tež- je telesne ix)škodbe je do- bil vomik Tkalec, škodo na avtomobilih pa so oce- nili na 13.000 dinarjev. PODLEGEL V CELJSKI BOLNIŠNICI Zaradi težkih poškodb je v celjski bolnišnici ркм!- legel JANEZ TRATNIK iz Žalca, ki se je poškodoval v nesreči 20. novembra ▼ Levcu. , VOZNIKA IZSLEDILI Ob zaključku redakcije smo prejeli obvestilo, da so organi javne varnosti izsledili pK)beglega vozni- ka tovornega avtomobUa, pod katerega kolesi sta u- mrla v Dolenjem I.«skov- ou Martin Stopar in Mile- na Vidovič. Kot kaže je to LUDVIK GANTAR, 32, iz Borovnice, ki sicer zanika, da bi občutil nesrečo. To je bil nekoč osebni avtomobil KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTA- JE PROMETNE VlILICE CELJE FRANC ŠTIHERL ZASENČEVANJE LOČi Za vamo vožnjo od somra- ka do zdanitve ali v času neugodnih vremenskih raz- mer ko je vidljivost manjša, morajo imeti vozniki med vožnjo prižgane in pravilno nameščene luči za osvetljeva- nje ceste ter luči, ki označu- jejo motamo vozilo. Svetlob- ni snop zasenčene (kratke) luči ne sme biti daljši kot 30 m, svetlobni snop blešče- če (dolge) luči pa ne sme bi- ta krajši od 100 metrov. Ce so na vozilu nameščene luči za meglo, ne sme biti njihov svetlobni snop daljši do 15 metrov. Svetlobne naprave na vozilu morajo biti poveza- ne tako, da se luči za osvet- ljevanje ceste in luči za oz- načevale vozila prižgejo hkrati, luči 2ja meglo pa ta- iko_ da se meglen'^e vklopijo le, ' kadar so vklopljene tudi zasenčene luči. Dolgo luč se Iflihiko uipO'rablja le takrat, l^da,r z njo voznik ne slepi ostalih prometTjih uporabni- kov, zasenčeno luč pa je dolžan uporabiti preden se sreča z drugim vozilom, v ravnini najmanj na 200 m, v zavojih, nadvozih itd. ko vozi mimo skupine pešcev in ko na krartki razdalji vo- zi za drugim vozilom. Veliko prometnih nesreč se pripeti zaradi prepoznega ali nezasenčevanja luči ob srečavanju in ker vozniki ne prilagodijo hitrosti vožr^e vidljivosti 30 m pri zasen- čenih lučeh. Vozniki motor- nih vozil dobesedno drve v slepo, ko imajo ob srečava- nju zasenčene luči. Zato mo- rajo hitrosti prilagoditi vid- ljivosti, posebno na cestah, kjer je mešani promet (peš- ci, kolesarj^i itd.). 17. novembra se je voz- nik osebnega avtomobila U 488—84 Marjan ing. Vese- njak, 53, iz Ljubljane v Ka- pli vasi na cesti I. reda sre- čava! z avtobusom, neznane registTstie številke, kateri pa ni zasenčil l^jči. Voznik ing. Vesenjak_ ki je po lastni iz- javi, vozil s hitrostjo okoli 90 km/h, je pričel na mo- stu čez potok Bolsko 2avira- ti, ker m pred seboj" videl vozišča. Pri tem ga je zane- slo v levo stran čez cesto na travnik, kjer se je z vozilom prevrnil. Pri nesreči sta bila voznik in sopotnik laže tele- sno poškodovana, šiiiode pa je za oikoJi 8.000 din. Vozni- ku so odvzeli tudi kri za preiskavo. Vsekakor je hitrost 90 km na uro za nočni čas, ko je zaradi številnih srečavanj treba voziti z zasenčenimi lučmi, neprimerna. Voznik pri taki hitrosti ne. more pravxDčasno zmanjšati hitro- sti, kar pa je nujno, če je zaslepljen od nasproti voze- čega nediscipliniranega voz- nika_ kateri pa največkrat ni ¿nan in se taLto izogne za- služeni kazni. JOŽEFA DEMITROVIC, 31, Celje, pri delu si je poško- dovala desno roko; TEREZI- JA GLUHAK, 34, Celje, pri delu si je poškodovala levo kračo; ANTON SLATINSEK, 31, Vitanje, v rudniku si je poškodoval levi kolk; KA- REL KRAJNIK, 33, Velenje, poškodoval si je desni pa- lec; FERDO POTOČNIK, 27, Polzela, v rudniku si je po- škodoval levo roko; IVAN CtOIíOBINJEK, 24, Šoštanj, premog mu je poškodoval desno roko; JOŽE ARTIC, 37, Log pri Rogatcu, poško- doval si je levo koleno; IVAN STOPAR, 36, Gotovlje, po- škodoval si je levo stopalo; MIHA ZAJC, 51, Gaberke, na rezkalnem stroju si je poškodoval prste leve roke; VIKTORIJA CEPIN, 28, Ža. lec, poškodovala si je levo stopalo; Z AIM HAS ANO VIC, 23, Velenje, premog mu Je v jami poškodoval levo kra- čo; SREČKO FEIJDIN, 56, Zabukovica, pri delu si je poškodoval desno stopalo; DRAGO ŠPILJAR, 37, Celje, dvignil je težki predmet in si poškodoval levo stran prs- nega koša; FRANC JENOV. ŠEK, 21, Stranice, poškodo- val si je desno roko; KON- RAD PIRANT, 52, Kalobje, železo mu je poškodovalo le- vo kračo; IVAN VERDEV, 22, Topolšica, padel je in si poškodoval levo koleno; FRANC KOLAR, 44, Laško, poškodoval si je prst desne roke; DRAGOTIN VUZEM, 21, Proseniško, z žico se je zbodel v levo koleno; FADIL HASANOVIC, 21, Celje, na stroju si je poškodoval hrbet; FRANC LESKOVEC, 36, Velenje, z nožem si je poškodoval levo nogo; AN- TON PODGORŠEK, 25, Bod- riša vas, poškodoval si je desno zapestje; JANEZ BA- LAŽIC, 45, Celje, hlod mu je padel na levo ramo; ANA ŠTRUKELJ, 42, Kokarje, po- škodovan desni gleženj; FA- NI ŠTIGLIC, 43, Celje, po- škodovala si je levi komo- lec; FRANC SOBOCAN, 20, Kasaze, pri delu si je po- škodoval desno zapestje. CELJE Poročilo se je 11 parov, od teh: Mihael >Iali, Celj'e in Friderika Prislan, Zg. Zreče; Rihard Conradi in Romana Majerič, oba iz Celja; Milan Verk in Ivanka Naglic, oba iz Celja; Vladimir Mervič in ЛЧ1та Ručman, oba iz Radeč ter Zdravko Jermol, Grobel- no in Nada Kuder, Celje. HRASTNIK Branko Pfeifer, teh. risar in Milena Šketako, kmetijski tehnik, oba iz Hrastnika. SLOVENSKE KONJICE Peter Požlep, 21, Podpeč ob Dravinji in Erna Pašnik, 18, Zgornje Laže; Stanko Fal- noga, 30, Bukovlje in Marija Iršič, 23, Dobrova pri Konji- cah;Vladimir Delovič, 23 in Majda Jurač, 17, oba iz Slov. Konjic; Martin Führer, 25, Dolga gora pri Šentjurju in Milica Hribernik, 19, Zbelo- vo;Jože Jamnikar, 20, Тера^. nje tn Terezija Klokočovnik, 23, Draža vas; Anton Erjavec, 23, Trbovlje in Doroteja Gol- čcr, 21, Blato; Alojz Košir,23 in Dragica Anderlič, 18, oba iz SI. Konjic ter Ivan Konec, 25, Lipoglav in Ana Potočnik, 19, SI. Konjice. .ŠENTJUR PRI CEIJLI Bruno Jug, 27, delavec. Krivica in Anica Vivóla, 19, delavka, Dobrina ter Ltopold Ilrovat, 23, ključavničar in Marija Sivka, 17, poljedelka, oba iz Vodruža. ŽALEC; Jožef Bajde, 22 in Nevenka Potisek, 18, oba iz Velenja; Ivan Križnik, 24, Kapla in in Marija šlander, 19, Graj- ska vas; Miha Kroflič, 18 in ■Marija Turnšek, 22, oba iz Brega pri Polzeli ter Ivan Va- sle, 24 in Mari,ja Terglav, 18, oba iz Brega pri Polzeli. CELJE Rojenih je bilo 28 dečkov in 27 deklic. RADEČE 2. dečka in 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 2 deklici ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 deklica CEIJE Jožef Adamič, 72, Ivenca; Frančiška Pust, 78, Zabuko- vica; Viktor Pasarič, 48, Ce- lje; Štefka Golub-Krušič, 76, Dimaj; Franc Lužnik, 75, Ce- lje; Marko Skočir, 80, Celje; Lucija Novak, 62, Babna go- ra; Marija Tlaker, 67, Tehar- je; Leopoldina Fon, 85, Ce- lje; Anton Kuder, 71, Žalec; Anton Glažar, 33, SI. Konji- ce; Janez Turnšek, 40, Lipo- glav; Frančiška Krajne, 70, Laško; Mari,ia Knez, 71, Ce- lje; Emilija Malee, 75, Celje; Pavla Koštomaj, 82, Polže in Maksimiljan Fils, 64, Arclin. GORNJI GRAD Jakob Zavološek, 66, upoko jenec, Gornji grad. HRASTNIK Ivan Umek, 60, upokojenec, Podkraj in Neža Zupan, 89, posestnica. Dol pri Hrastni- ku. RADEČE Ana Brekan, 73, šent Janž in Peter Deželak, 65, Kompo- Ija. SLOVENSKE KONJICE Anton Korenjak, 28, Zbe- lovska gora; Marija Furman, 69, Jernej pri Ločah; Franc Kovše, 73, Prevrat; Franc Kvas, 79, Stranice. ŠENTJUR PRI CELJU Franc Klanjšek, 66, upoko- jenec, Šentjur. ŠMARJJE PRI JELŠAH ' Ivan Pevec, 72, Strtenica; Neža Mlinaric, 81, Zibika in Antonija Flegar, roj. Stuh- ne, 69, Tuncovec. ŽALEC Justina Rössner, roj, Pirto- šek, 87, gospodinja, Braslov- če; Jakob Razdevšek, 64. upo. ko j enee, Ponikva; Marija Br- ložnik, 71, delavka, Podvrh; Adam Senegačnik, 65, upoko- jenec, Prelska; Terezija Ob- riskalj, roj. Kos, 58, gospo- dinja, Kapla; Jožef Vreš, 68, upokojenec, Rog. Slatina; Štefan Žafran, 72, kmet. Do- briša vas; Ernest Žerjal, 65, upokojenec, Celje; Jurij Hri- bar, 67, upokojenec, Marija Reka; Jožef Beve, 56, upoko- jenec, Log; Marija ЦгЦ). nik, 70 soc. podpiranka, tevž. Terezija Zagožeti ^ upokojenca Dolenja vas;' O rija Plausteiner, roj. 67, preužibka.rica, Šibeni^^' Anton Travner, 55_ SOspo^îJ ski pomočnik, Dobrovlje. PROSLAVE ZA DAN REmUKE v teh dneh ne bo delovj organizacije ali šole, kjer t bi na svečan način proslavi 29. november. Osrednje pj, slave so pripravili tudi vseh občinskih središčih, n zen v Celju, ker bo centralu proslava odpadla zaradi b( lezni ansambla SLG Celje. V Laškem bo osrednja prt slava 28. novembra ob 2( uri v domu Dušana Poženelj Program pripravlja osnovu šola s pomočjo kultuni prosvetnih organizacij. Proslava v Mozirju bo 27, novembra ob 19. uri v kina! dvorani. Medtem ko bo , Šentjurju 28. novembra öb 18. uri v veliki dvorani za družnega doma, praznovali pa bodo tudi 200-letnico šol. stva v Šentjurju, ter 100-let nico šentjurske osemletke. V Šmarju bo centralna pra slava 28. novembra ob 18. uri v kino dvorani, v Slovenskih Konjicali pa 27. novembra oli 18. uri, ko bodo odprli tudi razstavo kovinskih plastilt Rudija Stoparja. žalčani bodo imeli osred njo proslavo 27. novembra kinodvorani isti dan ob 8. uri ob 17. uri na Vranskem y zjutraj pa bo svečana seja skupščine občine, na kateri bodo seznanili odbornike s problemi Vranskega. PIONSRSKO SREČA- NJE V HRASTNIKU Prejšnji teden so imeli Hrastničani mnogo gostov. IZ( vse Slover.dje so se zbra-t li najboljši namiznotenišii' igralci na finalnem delu pr- venstva osnovnih šol. Prvi med ekipami fan- tov so. bili iz Oš Jože Kra- mar iz Lendave, za katero so igrali Kramberger in brata Zajtla. Lendavčani so v fina- lu premagali Oš France Pre- šern iz Kranja s 5:4. Pri deklicah je zmagal» ekipa Oš Dane šumenjak iz Murske Sobote, za katero so igrale sestri Bavčar, šeb> nič in Orešnik nad Oš Fran- ce Prešern iz Kranja v fina- lu s 5:1. Prvenstvo SRS v namizneni tenisu je dopolnjevalo tudi prijateljsko srečanje pionir- jev iz Petrinje, ki so vrniÄ lanskoletnii obisk. Ogledali so si zanimivosti Hrastnika soboto zvečer pa so se udele- žili tovariškega srečanja, ki je bilo namenj'eno tudi tefcl movalcem. F. MOLJK V januarju 1919 je mar- sikaterega Celjana priza- del naslednji razglas: »Ra- di neredov in pijančeva- nja, ki So se pojavila zad- nje dni v gostilnah in ka- varnah se zaukaže slede- če: Vse restavracije ingo- stikie smejo biti odprte Dd danes do preMica le Dd 11. ure dopoldan do 2, ure popoldan in od 6. ure do 8. ure zrvečer. Kaivamarjem in gostil- ničarjem je tudi strogo prepovedano dati gostu toiko pijače, da se opije- jo, ter se bode vsako raz- grajanje v lokalih ali pa I lokala na ulice dotične- ga obrtnika strogo kazno- valo.« RAZSTAVA PRIKAZUJE ZRELEGA UMETNIKA v POSEBNEM INTERVJU- I ZA NOVI TEDNIK (K)- )BI CLANICA SVETA FE- ERACIJE LIDIJA ŠENT- JRC O SPOMINIH NA RE- OLUCIONAUJA IN UMET- IKA MOSA PIJADEJA 2a tretjo razstavo v letoš- j sezoni so člard Мшеја ijoliicije in Likovnega sa- ca pripravili dela veliLce- I revolucionarja in umetni- I Moša Piijadeja. S prika- m njegovih del so hoteli Branom tudi po umetniški Isti predstaviibi velikega mo- 1, ki se ga bomo vedno spo- iiHi'ali s Dosebnim spošto- njeni in istočasno čim slo- Boejše prosùaviti 50. oblet- k» ZKJ. Mirno lahko zapi- sno, da je razstava v vseh jgledih med. najpomembnej- mi kulturnimi dogodki v le- Biijem letu v Celju. 0 slikarskem delu in raž- nju Moša Pijadeja Je govo- la dr. Štefka Cobljeva, ku- hinja muzeja Lz Beograda, revolucionarjevem delu in ominu nanj pa članica sve- federacije Lidija šentj'urc. ; V Likovnem salonu smo |) zaprosili za krajši raizgo- Br. Prijazna in vljudm Ltot ипо je rada povedala ne- bj več o sami razstavi, nje- fe pomenu in o spominih, Џ jo vežejo na Moša. [v čem vidite, tovarižica ^tjurčeva, glavni pomen testave? [»Piredvsem v tem da kom- feksno predstavimo tudi po- om razstave delo enega na- največjih revolucionarjev 1 umetnikov Moša Pijade- 1.« Je slikarstvo podredil osta kn dolžnostim? »Ze v mlađih letih.« Raj prikazuje razstava? »Sama razstava prikazuje №iega ume+ndka. Lahko bi lavorili o popolnem umetni- ci, če ga pri u-stvarj'an j.u ne t oviralo ostalo delo.« Vas veže na Moša kakšen l*>5eben doživljaj? »Doživljajev je veliko. Ko •m danes med ogledom ra?;- feve o tem ponovno razmd- l^la sem prišla do za/.djuč- \ da verjetno ne bomo ni- ■^И uspeli prav ovrednotiti ^ovega prevoda Kapitala, ^bpo se spomnirrv, kako in "Oliko je vedno o tem raz- ■^išlj'al.« Zadnje srečanje z njim? »Takrat, ko Je odšel v An- ^jo in potem v Francijo, Ч^г je tudi umrl. Takrat ^^ mu v pogovoru omeni- ^ naj se sam toliko ne tru- ^da mu bomo tudi drugi ^ат-пИ. Очгпиппо je delal, ^mno naredil in to ga j'e ''drpalo.« Kako bi orisali Moša? »Ob koncu se,ì so vedno ^iodšli. On pa je ostal, na- glavo na roko in raz- "^ii^ljal. To je bil Moša.« T VRABL V hotelih Celeia v Celju in Paka v Velenju imajo vsak dan razen nedelje oziroma ponedeljka ples z bogatim mednarodnim barskim pro- gramom. V Rogaški Slatini je ples v hotelu Pošta, ob sobotah in nedeljah v hoteiLu Triglav na Dobrni in vsaLc dan v hotelu Kaj'uhov dom v Šoštanju. V Celju so plessi ob pet- kih _ sobotah in nedeljah v ho- telii EJviropa ter ob sobotah v domu JNA in restavraciiji Kiaddivar. Za 29. november bo. v vseh omenjenih hote- lih ples, priporočajo rezerva- cije, dnigih turistično-gostin- gkih prireditev pa v praznič- nih dneh ne bo. LIKOVNI SALON v celjskem Likovnem sa- lonu bo od 13. decembra od prta razstava likovnih del Mo- se Pijade. (Razstava je tudi v prostiorih Muzeja revolucije). Posvečena je 50-letnici ZKJ, sindikatov in SKOJ-a. RAZSTAVE Likovni salon in Muzej re- volucije v Celju: razstava slikarskih del Moša Pijade- ja v počastitev 50. obletnice KPJ. Pokrovitelj razstave ve- leblagovnica Tkanina, odprta bo tri tedne. Napotnikova galerija v Šo- štanju: razstava članov li- kovne sekcije z Jesenic, pri- rejena v počastitev 29. no- vembra. Delavski klub v Velenju: 26 olj in teimper razstavlja slikar samouk Liza Podpe- čan-Kuharjeva iz Rečice ob Savinji. PLANINSKI DOMO- VI, IZLETIŠČA Odprti so planinski domo- vi v Logarski dolini, bife slap Rinka, ra gori Oljki, Celjski koči, Svetini in Mo- zirsiki 'iioči. Nova velika žičnica na Gol- te obratuje vsa,ko soboto in nedelj'o. Izletišče Stari grad je od- prto vsak dan od 9. do 20. ure, Friderikov razgledni stolp pa bo do marca pri- hodnjega leta zaprt. Za na- povedane skupine ima ključ Friderikovega stolpa Rudolf Kumer, cesta na grad št. 40. PROSTE HOTELSKE KAPACITETE Na celjSLcem turističnem področju je dovolj prostih mest v zdraviliščih^ gosti- ščih in pri zasebnikih. V Ro- gaški Slatini je na voljo 12 prostih ležišč. Vsem, ki želijb praznike ob koncu meseca preživeti v enem izmed turističnih krajev na celjskem območju priporočamo, da si prostor predhodno rezervirajo. Rezer- vacije sprejemajo tudi že za Novo leto. KOPALNI BAZENI VsaiÄ dan sta odiprta pla- valna bazena na Dobmi in v Laškem. DRSALIŠČE Umetno drsališče v Mest- nem parku v Celju je odpr- to vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. Ob petkih je drsališče na voljo rekrea- ciji sitarejših drsalcev. UNION: 26. do 30. novembra ameri- ški barvni film »Pancho Vil- la« 1. do 4. decembra franco- ski barvni film »Manon 70« METROPOL: 26. ameriški barvni film »Kleveta« 27. do 30. novembra ame- riški barvni film »V zname- nju revolverja« 1. do 10. december zahod- no nemški barvni film »Hel- ga« DOM: 26. in 27. francoski barvni film »Praznili brez veselja« 28. novembra do 2. decem- bra italijanski barvni film »Smrt tolpe Rogerja Protta« ob 18. in 20. uri. Ob 16. uri pa bodo v tem času vrteli ameriški barvni otroški film »Hitri Gonzales« DOBRNA: 29. in 30. novembra angle- ški barvni film »Vroči pesek otoka Sylta« V celjskem gledališču do nadaljnjega ne bo predstav zaradi obolelosti članov an- sambla. IZLETI V DECEMBRU Kompas Celje sprejema prijave Za obisk drsalne re- vije »Holiday on ice«, ki bo v Ljubljani v času od 23. do 29. decembra 1969. Cena prevoza je 20 din po osebi iz Celja. Sprejemamo prijave za sil- vestrovanje ob Gardskem jezeru — cena 450 din in sil- vestrovanje v Siofoku ob Blatnem jezeru — cena 410 din in za hotel Paka v Ve- lenju za 90 din po osebi. Mesta so še prosta. Poleg teh izletov organizi- ra Kompas Celje enodnevne izlete ob sobotah v Trst in Trbiž. Cena potovanja znaša po osebi 49 din oziroma 47 din. Na izlet vas ï>opelje modemi turistični avtobus mercedes. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Elektronski račuuar u up. ravljanju. Beograd 1967. S 33104/6. Schurz J.: Vom Bilsenkraut zum LSD. Stuttgart 1969. S. 33136. Conte A.: Jalta. Delitev sve- ta. V Ljubljani 1969. S. 33141. Rotar J.: Socialna in poli- tična misel Podlimbarskega. V Ljubljani 1969. S. 22604/14. Kalan F.: Odmevi z ekrana. Maribor 1969. S. 23519/16. Westendorf W.: Stari Egipt, Ljubljana 1969. S. 32020/4. Leandrov I.: Masovno ko- municiranje kao naučna di- sciplina. Beograd 1968. S. 28985/1. Remek dela Ermitaža. Sli- karstvo XIV—XVI veka. Beo- grad 1968. S. II 4294. Prilozi za ekonomsku po- vijest Hrvatske. Zagreb 1967, S. II 4306. VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU Z ŽELJO, DA BI GA PRIJETNO PRAZNOVALI. Občinska konferenca SZDL Celje Občinska skupščina Celje Občinska konferenca ZKS Celje Občinska konferenca ZM Celje Združenje ZB občine Celje Občinski sindikalni svet Celje KAKO JE V DOMU POČITKA NA IMPOLCI PRI SEVNICI Podpisani sem čital po- ročilo o tem domu in ob- javo slike v Delu dne 31. oktobra, kjer piše, kako skrbijo za prijetnejšo je sen življenja oskrbovan- cem in da se le-ti dobro počutijo in so zadovoljni. Res je dom sedaj lepo urejen in snažen tako, da je bivanje v njem pri- jetno. Toda le za stare ljudi in bolnike. V tem domu imajo namreč tu- di oskrbovancee, ki so razmeroma še mladi. Ti pa le niso povsem zado- voljni; vsaki dan imajo oblečene pidžame (takšna je bila tudi slika v Delu) in tako ne morejo nika- mor, kar pa je tudi pre- povedano. Izjema so le nekateri, tisti, ki imajo pokojnine. V domu je 185 oskrbovancev najrazličnej- ših poklicev in starosti, nekaj je tudi umobolnih, kar marsikaterega zdra- vega moti. V domu imamo tudi bi- fe, kjer točijo vino in prodajajo kokto. Vina ni mogoče dobiti več kot dva decilitra, kar pa je za en dan odločno premalo, predvsem za tiste, ki so vina navajeni in kokte ne marajo, tako da trpijo ves dan žejo. Ali ne bi bilo bolje, da bi točili po en liter vina dnevno, saj to vendar ni veliko in da bi se oskrbovanci vsaj tri ure dnevno sprehajali po prostem in da bi slabo- umni ne imeli stikov z zdravimi oskrbovanci? Le na ta način bi se dobro počutili, tako pa je za ne- katere denar v domu brez vrednosti, saj ven ne smejo, v domu pa za nje- ga ne dobijo nič. Tako je v tem domu. J02E LIPOVŠEK, Impolca, Sevnica, p. p. 15 ZAKAJ NE OBJAVLJATE VEČ CEN S TRŽNICE Pred meseci ste redno objavljali na tretji strani cene na celjski tržnici. Zanima me zakaj jih v zadnjem času ne objav- ljate več. Prosim vas, da bi jih v bodoče ponovno objavljali, saj nam boste tako veliko pomagali. In še želja: 23 let sem že vaša naročnica in ze- lo bi bila vesela, če bi mi F>oslali Stoletno pratiko. A. ROZMAN, Migojnice 51, p. Griže ODGOVOR Cene na celjski tržnici bomo ponovno objavijiii, Stoletno pratiko pa boste dobili takoj, ko jo bodo natisnili. POLZELSKA PRETEPAČA Zaposleni mesarski moj- ster Anton Cimperman iz Polzele 129 in Amalija Cimperman, tudi iz Pol.';e- le, sta na krajevnem ura- du v Polzeli dne 22. 10. pretepla invalida Plorija- na Sveta. V letih 1964. do 1968 sem pomagal delati na njunem posestvu, kakor sta me prosila. Ker ni bilo za stoi'jeno delo pra- vega plačila, sem ju kli- cal na krajevni urad v Polzeli, da bi se tam po- govorili, kjer pa sem za plačilo dobil klofute in brce s pripombo »izgini prašiča«. FLORIJAN SVET, Polzela 92 CELJSKI MLADÌNCj NAJBOLJŠI Pred dnevi so bončaJi pa-venstvo taidi mla- dinci Celja. Sodelovali so v šta.jerski rokometni ligi in premočno zma^i. Premagali so vse svoje nasprotnike, toda zaradi zvezne rokomet- ne lige so srečanje Celje—Branik v Celju pred- časno 25aključili za deset minut, kar je povzro- čilo, da so za zeleno mizo to srečanje izgubili. NA TURNIR V SPLIT — Rokometaši Celja so sprejeli vabilo Rokometnega kluba iz Splita., da bi sodelovali na turnirju v počastitev 29. no- vembra. Poleg Celjanov in domačinov bosta nastopila še" člana z'/ezne lige Zagreb in Crvena Zvezda Tokrat bodo Celjani na-stopili oslab- ljeni, saj Telič in Presinger nastopata v državni B-reprezentanci. BRONASTA PLAKETA ZA URBANČIČEVO v pet^ek so v Litiji p«>delili prizmanja naj- boljšim siovensikim športnikom v letošnjem letu. Osmič zaporedoma je najboljši športnik postal Miro Cerar, srebrno plateto »Bo^risa Ziherla« je dobil Ivo Daneu, bronasto pa članica AD Kla- divar Nataša Urbančič. Posebno рпгапапје za letošnje dosežke je dobil tudi drugi član AD Kla- divar Drago Žuntar. CELJSKA DEKLETA V BRNU v petek odpotujejo z vlakom v Brno na kra- tko turnejo po češkoslovaški celjske odbojkarice I^artizana. S tem gostovanjem bodo vrnile obisik Diniunu iz Brna, ki je bil poleti v Celju in zmagal 3:0 Mimo Celjank bodo na tem tur- nirju sodelovale tudi predstavnice Maribora. TESNA ZMAGA NAD FU2INARJEM — V zadnji trening tekmi, pred odhodom v Bmo je celjska vršita odigrala prijateljsko srečanje proti mladi ekipi BHižinarja. Nastopile so vse celjske tekmo- valke in temu primeren je bil tudi boj, kajti čim so domačinke vstavile v ekipo mlade igral- ke, so gostje odločile set v svojo korist. PRVENSTVO CINKAR- NE LAZIČU Šahovski klub Cinkarna Celje je ob ^-letnici obstoja organiziral več tekmovanj. V najbolj 23animivem turnirju za prvenstvo Cinkarne je v I. skupini osvojil naslov prvaka Lazič, zaradi boljšeiga rezultate proti zmagovalcu, iKrtem ko je zbral skupaj z inž. Zelenovičem 5 točk. Sle- dijo: Pcčivalšek in inž. Pipuš 4,5, Dečko 3,5, šnajder 2,5, Čeh in Mežnar 1,5 ' točke. ODLCČ[Li Ž[VCI !N SEDMERCI Celjski hokejisti na travi so zaključili svoje pokalno tekmovanje na tretjom oziroona četr- tem mestu, potem ko so imeli veliko priložnost, da v nedeljo premagajo Subo^tičanko iz Subo- tice. Začeli so odlično. Lanskoletni prvak ni mo- gel proti domači ekipi, katero je ojačal tudi Nikolič, doseči nič. Sledilo je streljanje sedmercev. Gostje so iz- koristili samo dva iz prve serije in številni gle dalci že pozdravljajo zmago domače ekipe. Ro- van in Bon sta zadela v 6mo, medtem ko so ostali zgrešili. V nadaljevanju so gostje imeli boljše živce in pri stanju 4-5 za Subotičanko je r^nik slabo streljal in zmaga je odšla v Sr- bijo. Ostala d\"a gola sta ponovno dosegla Bon in Rovan. Končni rezultat 5:4. J. Kusma CELJANI NA TURNIRJU PRIJATELJSTVA Od 17. do 21. novembra je moštvo celjskih hoikejistov sodelovalo v Bmu na mednarodnem turnirju prijateljstva, ki ga je pripravila tamoš- nja gimnazija v počastitev 50-letnice obstoja in 1'5-letnice, odkar imajo hokej na ledu kot ob- vezen učni predmet. Zmagala je študentska re- prezentanca Brna pred gimnazijo, Plissenom iz zvezne epublike Nemčije in Celjani. Celjani s oigali takole: Elgatova: Celje 8:1, Bno : Celje 11:1 in Füssen : Celje 4:0. Duga sečanja pa so se kocičala z nasldnjimi rezultati: Bmo : Füssn 4:2, Elgartova : Füssen :3 in Bmo : Elgartova 6:1. Uvrstitev okrnjene celjske ekipe je büa pri- čakovana, saj so na turnirju sodelo-vali »velika- ni« hokejske Igre, kar zOasti velja za repretzen- tsnoo Brna. Odbojkarji TVD Partizana iz Šempetra, ki so letos tekmovali v II. republiški odbojkarski ligi so po končaj^ prvenstvu na lestvici zasedli odlično drugo mesto, kar je velik uspeh. Foto: T. ТатЉ „PAKET SISTEM" TUDI NA CEUSKI KOČI ZA 29. NOVEMBER IN NOVO LETO VSA MESTA V HOTELU CELEIA IN NA CELJ- SKI KOČI TER SVETINI ZASEDENA Ф Prevoz z avtobusom, neomejeno število vo- ženj z vlečnico in kosilo samo 35 din! Ф Letos skozi vso zimo na Celjski koči turisti z Madžarskega, ki bodo k nam prišli preko Kvarner ja z Reke! Ф Preskrbljeno bo za montiranje smiiči, smu- čarske učitelje in vaditelje, prevoz in varnost! • Zaradi Golt ne mislijo zanemarjati Celjske koče! Ф Že prihodnje leto osvetljena proga tudi na smučiščih pri Celjski koči? Pred dnevi se predstavni- ki hotela Celeia, turističnega društva Izletnik in smučar- skega društva sklicali tisiko- vno konferenco, kjer so vse navzoče seznanili s progra- mom dela v letošnji zimi in ob praznikih na smučiščih pri Celjski koči in Svetini. Predvsem je razveseljivo, da so se tudi tu odločili za »paket sistem«, ki bo za prevoz z avtobusom v oibe smeri, neomejeno število vo- ženj z vlečnico in kosilo ve- ljal samo 35 din! S tem že- lij'o privabiti čimvečje števi- lo ljubiteljev smučanja na terene pri Celj'ski '-coči in pomagati, da ne bi le-teh osiromašili zaradi Golt, kjer bo kar 12 hektarov urejenih smučarskih površin. Na Celj- ski koči bosta delovali dve vlečnici, ena pa na Svetini, rudi letoe zagotavljajo, da bodo skozi vso zimsko se- zono redno vzdrževali cesto iz Celja do Celjske koče. Začetnikom bo vedno na razpolago smučarski učitelj. Ob večjih tekmovanjih pa bo ob koči delovala tudi popravljalnim smuči. Avto- busi bodo letos pogosteje vozili in taf..Ztlovc sem, MARTIN ZIK)VC.« Stopil sem še za njim, da bi zvedel od kod, pa je zamahnil z roko, češ, je to sploh važno. »Republika, to smo mi vsi v Jugoslaviji, torej ni nič takega, kar bi bilo nad nami. Ce torej gre za republiko v tem smislu, potem pravim, da smo v danih razmerah liitro napredovali. Ljudstvo je vediko naredilo in to z velikimi napori ter žrtva- mi. Kaj bi zlasii rad? Rad bi, da bi našim občanom družba omogočila čim večjo izobrazbo. V odmaknjenili naseljih in va- seh je izobrazba za današnjo rabo še tabu ...« Tako je po- vedal VINKO JAGODIC, pod- predsednik skupščine občine Šentjur. XXX JOŽE MALOVRH je bil dolgo čevljar in nato železničar, zdaj pa je trenutno brez zaposlitve: »Veliko nam je prinesla do- brega. Poglavitno .se mi zdi to, da imajo otroci več možnosti, da bodo na boljšem, kot smo mi. Ni prav, da kmetom ne mo- remo zagotoviti normalnega do- hodka za njegov trud.« XXX MARTIN MOČNIK, mizar v »Alposu«: »Miatl sem še. Ne vem kako je bilo, ko še ni bila republika, toda že po tem, kolikor sem sam lahko spreml.}al, je naš ra- жлој zelo hiter. Mladi ljudje ima- mo danes veliko možnosti, zla- sti za šolanje in stroko\Tio na- predovanje. No, standard bi bil gotovo lahko večji, vendar ver- jamem, da kmalu tudi bo«. XXX »Naša socialistična republika je kot sad osvobodilnega boja in napredne miselnosti ter pre- bujene narodne in razredne za- vesti hiti-o napredovala, dasirav- no iz dneva v dan tarnamo in ugotavljamo, kaj vse še manj- ka. Toda če pomislimo, koliko smo povečali zmog^ljivosti učnih ustanov, da smo odprli vrata do izobrazbe slehernemu državlja- nu, potem moremo biti ponosni na prehojeno pot na tem kot na vseh ostalih področjih. Pro- blemi? Se velike stvari rojevajo brez težav?« To bi bil povzetek iz razgovo- ra z ravnateljem celjske gimna- zije Ivanom Grobelnikom. XXX »Že nekaj let si v rudniku, v občini in kot pravijo tudi v re- publiki, belimo glave, kaj bo, ko bomo morali zapreti rudnik. Morda res nekoliko »one.gavimo« in se ne odločimo dovolj ko- rajžno .. . Toda če pomislim, da bi v kakšni drugačni državi kot je naša, lastniki naredili konec čisto drugače, hitro in čez noč, potem veste, koliko mi naša re- publika pomeni.« Tako je rekel laški rudar in ni povedal imena in namesto tega pristavil, da tako kot on, misli večina knapov v Hudi ja- mi. Kaj pomeni naša republika mnogim, ki so ostali na tujem, pa pridejo, da se nadihajo do- mačega zraka. Ni samo domo- tožje vse, zaradi česa težkih src odhajajo spet na tuje. Tone KU- nar, ki je bil nedavno na obi- sku doma prvič po vojni, .je povedal, da bi lastnemu bratu ne verjel, če bi mu v daljnem Peruju pripovedoval o spremem- bah v Jugoslaviji. Tako pa je videl na lastne oči, da republi- ka naša, svojim otrokom ni ma- čeha: »Videl sem Velenje, Ljublja- no, Celje in domače Laško. Saj je vse novo. Nikjer več ne sve- tijo s petrolejem, v vseh hišah skoraj vodovod ... Tam, kjer jaz živim, v Peruju, smo sto let za vami. Do sedaj me .je vleklo domov doniotožje, poslej me ho še marsikaj drugega.« • Izbrali smo, kot vidite, nekaj na.ibolj preprostih misli in sodb. Takih, ki niso nakinčani z gesli zvenečimi tujkami, niti niso fi- lozofske ter abstraktne. Ce na ta način prisluhnemo našim ljudem, potem spoznamo res- nično ceno naše republike. JURE KRAŠOVEC Prihodnjič teačenja na II. strani izha.jati novela izpod peresa FRANJA PUNCERJA, ki ima tako vabljiv naslov kot je tudi njena vsebina: PREGNANI IZ RAJA. Zgodba zelo dramatično opisuje usodo ljudi po atomski katastro- fi. Na zgodbo opozarjamo predvsem mlade ljudi, za- nimala pa bo tudi vse starejše, ki živijo s časom in morda nekoličkanj za bodočnost. Torej v prihodnji šte- vilki zgodba PREGNANI IZ RAJA izpod peresa FRANJA PUNCERJA. ki jo našim bralcem pokla- nja AVTO Celje. Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestita ob dnevu republike 29. novembru kolelitiv APNENIK - Pečovnik Celje VLADO HI Počakal sem, da se je umil gol do pasu. Zaradi mene je pustil še približno tono pre- moga na dvorišču. Zadnje pri- prave za zimo. Nato sva šla v pisarno. Dve mizi, omare z mapami o tem, kdo je kdo in kaj med borci Gornje Sa- vinjske doline, kup časopi- sPLAČE BREZ PRINCIPOV«, ki je bil pred tedni objavljen v No- vem tedniku, doslej še nihče ni oglasil. Tak sestavek, oziroma problematika, ki jo je obravna- val v nobenem primeru ne bi smela ostati brez polemike. Prav gotovo so v gospodarstvu celj- ske občine strokovnjaki, ki ne bi smeli stati »križem rok«, ob po- sameznih »ugotovitvah«, ki jih je omenjeni članek obelodanil. Morda pa ne bi škodilo, ko bi se oglasili tudi predstavniki podje- tij, ki so bila v članku omenjena. Bodi že tako ali drugače, ostalo je pri tem, da nihče ni pobral rokavice, ki je izzvala ... Izhajajoč iz objektivnih raz- mer v našem družbenoekonom- skem razvoju in ob upoštevanju konkretnih prilik sedanjega časa na področju gospodarstva v celj- ski občini, se s piscem omenje- nega članka nikakor ne morem strinjati v posameznih ugotovit- vah, ki jih je postavil pred jav- nost. Strinjam pa se s piscem članka v tem, da so osebni do- hodki vodilnih delavcev in stro- kovnjaki res problem, ki ga je potrebno odgovorno načeti, — toda žal na drugem koncu kot to nakazuje članek »PLAČE BREZ PRINCIPOV«. Ker je bil članek pisan na osnovi analize oziroma »Prikaza nekaterih elementov politike osebnih dohodkov in strokovne izobrazbe vodilnih ljudi« ter na- kazal ugotovitve omenjene štu- dije, smatram za potrebno, da spregovorim predvsem o njej, kajti s tem bo v zadostni meri, upam vsaj, pokazano na netoč- nost posameznih ugotovitev. V mislih imam predvsem metodo- logijo analize, oziroma obravna- vane kriterije, ki jih analiza po- stavlja kot dejavnike, ki naj bi po mnenju avtorja analize, vpli- vali na osebne dohodke vodilnih delavcev. Smatram namreč, da so ti dejavniki nebistveni, da so taki, da jih kot kriterije ne mo- remo uporabiti za posploševanje na nivoju 25 delovnih organiza- cij najrazličnejših dejavnosti, če bi hoteli po tej plati - priti do ustreznih ugotovitev o proble- mih nagrajevanja vodilnih delav- cev, potem bi bilo nujno potreb- no obstoječe kriterije nedvomno razširiti, ter precizno opredeliti njih moč in vplivnost. Poglejmo si vsakega posebej! IZOBRAZBA JE POMEMBNA - NI PA ODLOČUJOČA Izobrazba vodilnih delavcev v naših delovnih organizacijah je nedvomno izredno pomemben, vendar ne edini in odločujoči de- javnik, torej tudi kriterij ne! Po- znam ljudi s fakultetno izobraz- bo, z diplomo v žepu, kot temu radi pravimo, pa žal kot vodilni delavci niso in ne bodo dali veli- ko od sebe, ker pač nimajo ustreznih dispozicij. Nasprotno pa poznam precej vodilnih de- lavcev (tudi avtor spornega se- stavka jih pozna) v celjskih pod- jetjih, ki zasedajo najbolj odgo- BERNI STRMIČNIK voma delovna mesta, pa nimajo »ustrezne« izobrazbe in vendar zelo uspešno vodijo svoje delov- ne organizacije. Da lahko neka oseba uspešno vOdi delovno orga- nizacijo mora imeti ob določeni izobrazbi (dejanski ne formalni) še prenekatere dispozicije, ki pa so plod delovnih in življenjskih izkušenj. Da ne bo nesporazuma —plediram za čim višjo izobraz- bo vodilnih delavcev, vendar pri tem ne izključujem možnosti, da zavzamejo vodilna mesta tudi delavci-, ki formalne izobrazbe nimajo. Naj ob problemu iz- obrazbe uporabim še skromno primerjavo, če se že v vseh po- gledih tako radi zgledujemo po zahodnih deželah in se z njimi primerjamo ter ugotavljamo na- šo relativnost »zaostalost«, po- tem naj to napravim še jaz. Ve- lika Britanija ima nedvomno močno nacionalno ekonomijo, pa vendarle ima »samo« 40 odstot-' kov direktorjev njihovih podje- tij fakultetno izobrazbo. Nič na boljšem ni Holandija, kjer ima 55 odstotkov vseh direktorjev fakultetno izobrazbo in še med temi jüi je 31 odstotkov s prav- no fakulteto! Ni kaj reči! (Glej EKONOMSKA POLITIKA, 918, november 1969). KATERO PODJETJE JE VELIKO? Pn razporejanju vodilnih de- lavcev po višini osebnih dohod- kov v posamezne kategorije je bil upoštevan tudi kriterij »veli- kost delovne organizacije«. Ne- dvomivo iipoštevanja vreden kri- terij, saj na koncu koncev men- da res ni vseeno v kako velikem podjetju delujejo posamezni .vo- dilni delavci. Toda žal, ta krite- rij kaj hitro izgubi svojo realno vrednost, če ga soočimo z dru- gim pomembnejšim, ki bolj kaže na »veličino«, oziroma velikost delovne organizacije. Ta kriterij je dohodek podjetja. Kaj koristi velika delovna organizacija z vi- sokim številom zaposlenih, če ustvarja relativno nizek doho- dek. Upoštevati bi bilo potrebno dohodek na člana delovne orga- nizacije, potem bi dobili realnej- šo sliko. Pa še ta kriterij bi bilo potrebno upoštevati v kombina- ciji z vrednostjo kapitala na za- poslenega člana, kajti le tako bi lahko dobili dokaj trden odgovor na to, katero podjetje je veliko in katero ne. živimo v času avto- matizacije, v času, ko sodobno organizirana proizvodnja s po- močjo elektronike bistveno spre- minja organsko sestavo kapitala — pomeni to, da bi moral direk- tor takšnega podjetja imeti' po tem kriteriju majhen osebni do- hodek? Prav gotovo ne! (Nadaljevanje na 8. strani) OPLEMENITITI VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI PROCES »Glede na to, da je materialni položaj srednjih šol, čeprav ne dosledno in v celoti, zadovoljivo rešen, sodimo, da so v tem tre- nutku osrednja vprašanja iz- obraževanja in vzgoje na sred- njih šolah vsebinska preobrazba vzgojno izobraževalnega dela, prizadevanja za nadaljno krepi- tev ter bogatitev delovnih in sa- moupravnih odnosov na šolah ter prizadevanja za doslednejše vključevanje šol v osrednje druž- bene tokove«, je v referatu na republiški konferenci ZMS v Ce- lju o položaju dijakov v samo- upravljanju na srednjih šolah dejal Peter Bekeš ter s tem iz- razil bistvo obravnave republiške konference. Vsa razprava na konferenci in tudi celotna priprava materialov ter zaključkov je v bistvu pred- vsem in samo želja po spremi- njanju oziroma plemenitenju vzgojno izobraževalnega procesa na šolah. Mladinska organizaci- ja je o tem že večkrat razprav- ljala ter sprejemala najrazličnej- še zaključke, katerih bistvo pa je še vedno ostalo, namreč, da je samoupravni položaj dijaka predvsem odvisen od njegovega osnovnega dela, na katerem gra- di vse ostalo — od učenja. Oči- tek, da je na naših šolah vse pre- več izobraževanja in mnogo pre- malo vzgoje, nedvomno drži in zato je še bolj razumljiva želja po oplemenitvi vzgojno izobraže- valnega procesa. V številnih razpravah mladih na republiški konferenci je bila povsod prisotna misel posodob- Ijanja učno vzgojnega procesa, spremembe starega in ter zago- tovitve, da se bodo tako delo kot odnosi na šolah razvijali na osnovah družbene in ekonomske refonne. Podčrtali so pomemb- nost Zveze mladine in Zveze ko- munistov ter samih dijakov in učiteljev, profesorjev ter ravna- teljev, ki jo bodo v tem nadalj- nem procesu spreminjanja mo- rali izpolniti. Za vse to bodo potrebni tudi izredni napori republiške konfe- rence, občinskih konferenc in nedvomno tudi samih aktivov Zveze mladine. Ti zadnji se bodo morali v praksi zavzemati za do- sledno in pogumnejše uveljavlja- nje samoupravnih odnosov v svobodnih aktivnostih učencev. Prav zato, ker samoupravna ak- tivnost w'encev ne bo učinkovi- ta, če bo izražena le v razrednih in šolskih skupnostih je potreb- no zagotoviti, da bodo dijaki so- delovali v svetih šol, na redoval- nih in ostalih konferencah peda- gogov, v izobraževalnih skupno- stih ter ustreznih organih druž- beno političnih skupnosti. Zmotno je mišljenje, ki se je izredno razvilo v zadnjem času med nekaterimi pedagogi, nam- reč, da hočejo učenci le nekate- re pravice s katerimi bi se laže opravičevali ali sodelovali pri ocenjevanju. Zato je precejšnja škoda, da na republiški konfe- renci v Celju ni sodelovalo več- je število pedagogov, saj bi tako lahko spoznali, da gre mladim za nekaj mnogo večjega in po- membnejšega za celotno družbe- no vzgojo kot so bili prepričani. Učencem bi morale biti zago- tovljene predvsem pravica in dolžnost sodelovanja pri celotni pripravi in izvedbi pouka ter ocenjevanju rezultatov pouka; pri oblikovanju učnih programov in predmetnikov; pravica in tudi odgovornost pri urejanju medse- bojnih delovnih, moralnih, druž- benih in političnih odnosov na soli; pravica in odgovornost pri izbiri predavatelja; v odnosu do delovnih sredstev, šolske imovi- ne; delitvi skupnega dohodka šo- le in ne navsezadnje pravica in dolžnost dijaka pri razširjanju ugleda njegove šole. MILAN SENICAR Z našim »princem« (pogospo- dili smo se, kajne? Sicer pa av- tomobilov z imenom »tovariš« še ni!) smo hitro prevalili tistih ne- kaj kilometrov do meje. Moder- no urejen mejni prehod, ki je eden izmed naših najlepših pie- hodov v Jugoslaviji, je bil po- polnoma prazen. Cariniki so se zaspani ix)t.ikali okoli c^lov, po- sedali na stolih- in še volno mi slili na noč. Potem se je nekdo spomnil, da se je nekdo pripeljal. PrisCt)- pil je in povprašal po denarju, slivovki, cigaretah in da je treba prijaviti fotoaparate ali filmske kamere, deponirati denar itd. Roman, ki je kot odlični atlet prepotoval veliko sveta in ima carinike dobro preštudirane, je -takoj povei-Jal, da smo športniki in da gremo v Atene na evrop- sko prvenstvo. Mož je v trenut- ku postal boljše volje, zaželel je srečno pot, veliko uspehov in — pozabil je pobrati odgovo- re na vprašanja, ki nam jih je postavil ob prihodu. ' , »Začetek je dober,« si misli- mo, ko se pred nami dvigne za- pornica in takoj zopet spusti. »Konec Jugoslavija adijo, vidi- mo Se čez dober teden.« V tre- nutku sem postal otožen, jesen- sko melanholičen To le ni kar tako zapustiti Jugoslavijo in od- potovati drugam pa čeprav sa- mo turistično. V tem je nekaj več. Kaj, to pa še danes, ko sem bil že v sedmih državah Evrope, ne vem. Ne znam in ne morem najti ustrezne komponente med deželami, ki sem jih videl, po- skušal sp>oznati in doživeti nji- hov način življenja. Prijaznost in zadržanost čehoslovakov se ne da primerjati s temperamen- tom Italijanov ali še bolj medi- teranskih Grkov oziroma že rah- lo azijsko krojenih Turkov. Bol- garska narava je podobna sivi barvi, Madžari pa imajo prime- šanih nekaj več svetlejših tonov in v grobem so — ne vem kako, uvozili verjetno niso! — po pri- jaznosti podobni Cehoslovakom. Meid vsemi temi so mi še naij- bolj ugajali Grki. Preprostim ljudem, ki jih lahko srečaš v pristanišču, ko prenašajo težke vreče ali ob obaJi, ko jo čistijo ali sredi avenije, kjer vsak dan po več ur zalivajo travo, da je mediteransko sonce ne bi zažga- lo ali gostilničarjem, trgovčičem in drugim se pozna, da je v nji hovem odnosu zgodovina zapu- stila močne sledove. Povedali smo že, da je v Grčiji nastajala kultura. Grki so vseskozi bili omikan narod. Vse to je pustilo pri večini ljudi, ki jih ocenjuje- mo z »nižji sloj« velikanske pozi- tivne posledice Njim vljudnost, prijaznost in skrb za gosta niso neznane stvari. Njim pomeni delo drahmo več, pomeni jim boljše življenjske p>ogoje in s tem neposredno napredovanje v očeh bogatejših. Aristokratski ljudje se never- jetno ločijo od »nižjega sloja«. Telesno so bolj zavaljeni, brez pravilnega zdravega izgleda in bledi. Pravo nasprotje so" drugi, ki so skoraj izklesani le- potci, ki j ill poznamo iz grške zgodovine in so postali pojem lepvote in zdravega duha za vse poznejše rodove. To je seveda samo zunanja različica, da no- tranjih sploh ne omenjamo. Ni jih potrebno omenjati, ker so predobro poznane vsem. Slabo vreme je kmalu ostalo za nami. V nas je začelo lesti tisto pravo sredozemsko sonce, ki ima poseben vonj, barvo, moč. Moč pa ima tudi njihovo fan- tastično vino, ki ga prodajrio še kar na kilograme! V prvem . večjem kraju, ko smo dobro po- gledali čez mejo, smo se zmenili, da bomo »tankali«. Takoj, ko smo se ustavili, so nas obkolili birti in začeli vabiti v svoje go- stilne. Vsak je želel, da bi ga obiskali. Pri njih je borba za gosta in drahmo precej drugač- nejšo, kot pri nas. In verjemite, prijeten občutek te objame, ko лddiš, da si nekje zaželen. Po odlični strežbi nas je birt ix)va- bil, da ga ponovno obiščemo, ko se bomo vračali. Slovenec pa je resnično vsepovsod zaželen in cenjen. Kmalu bomo postali zna- ni kot dunajski ali pariški zrez- ki, makaroni a la Napolitano, samo da v drugačni obliki. Saj vsi dobro poznamo tisto sloven- sko narodno pesem: Glažek še ni prazen ... Zanima me, če jo Grki tudi... Sicer pa šak) na stran, stvar postaja resna in posebej zanimi- va. še nekajkrat smo se ustavili. Pa ne zaradi vina! če že greš v Ctrčijo moraš videti tudi nekaj tistega po čemer ta dežela slovi. Peljali smo se mimo Parnasa. Spomnil sem se na Slovenijo, kjer bi po številu pesnikov (ali poznate rek: kdor ni vsaj enega verza v življenju zagrešil ni Slo- venec?) potrebovali najmanj dvajset Pamasov. Kljub vsem slovenskim kvazi in nekvazi pes- nikom, ki se producirajo tako, kot Zastava fičke pa ne bi zame- njal grškega Parnasa za njihove- ga. Prepričan sem! Takšno poe- zijo, kot jo pišejo današnji mla- di Slovenci lahko piše vsak pa še pismen ni treba biti. Parna- sovci bi se v grobu obračali in preklinjali, da so sploh v življe- nju zagrešili kakršenkoli verz. Jaz jim nisem kriv, obljubljam pa, da bom raje bral njihova de- la, kot pa slovenske umetelnike skromnega pesniškega jezika. Olimp. Hrib, kjer so prebivali grški bogovi (danes so se prese- lili v nižino!) in od koder pred začetkom vsake olimpiade pone- sejo takoimenovani olimpijski ogenj, simbol na deželo, kjer so začeli z modernimi olimpijskimi igrami. Končno se pripeljemo v Ate- ne.. . Prihodnjič: živimo ob morju pod šotori Stadion, kjer so bile prve olimpijske igre moderne dobe leta 1896 Petdeset dolgih pa vendar kratkih let. V soboto sta znov>a stopila pred ma- tičarja v Celju 77-letni FRANC MLAKAR in 74-letna FRANČIŠKA MLAKAR. Petdeset let skupnega življenja, polnega malih ra- dosti in trpljenja sta okronala z zlatim sijajem. Znova sta se poročila. To pot sta praznovala zlato poroko. V njunem malem stanovanju na Tehar- ju je še zdaj tako živo, kot bi v njem živela dva mlada človeka, tik na začetku njune zakonske poti. Smejita se in šalita med seboj, še posebej pa s tistim, ki ju obišče. »življenje je bilo težko, še posebej v vojnem času. On je bil čuvaj proge, pa sta stanovala v čuvajnici in z vsakega vlaka so streljali v hišico. Ne morem povedati, koliko strahu sem prestala.« z vzdihom pripoveduje Frančiška Mlakar. Rodili so se jima štirje otroci. Dva siim, dve hčerki. Enajst vnukov. »Ne, pravnukov, še ni. Veste fantje so starejši, če bi bila pa dekleta, ki so hi- trejša od njih, bi pa gotovo že imela pravnuke,« se je zopet zasmejala ona in ljubeče pogledala moža. »Ja, en sin in hčerka sta v Ameriki, eden v Ljubljani m druga hčerka v Celju,« se pohvali Franc Mlakar, »pet otrok sva imela, štirje so še. Veste, težko je bilo, pa so vseeno šli vsi v šolo. šestintrideset let sem delal pri železnici, dokler se leta 1953. nisem upokojil. Danes ima 74.000 dinarjev, pa ne novih, veste,« se zopet nasmeji. Kljub starim letom njuno hišo nepre- stano polni dobra volja. »Kako sva zdržala petdest dolgih let? Nikdar nisem mislila, da bova tako dolgo. Recept za 50 let skupnega življenja? Samo to vam povem, da ga nikdar nisem zme- rjala, kadar je prišel »fajhten« domov. Pustila sem ga pri miru, čez dvi dni pa sem mu jih povedala.« »Ja, to je pa res. Pa tepla se nisva nikoli, tako kot se danes velikokrat čuje o mladih zakonih,« pravi • Franc in prime ženo za roko. »Le da bi še zdravje bilo,« sta si za- želela oba. še na mnoga leta in biserni jubilej! M. SENIČAR PRgHCIPi BREZ PLAČ Nadaljevanje s 7. strani SKLADI IN PLAČE Naslednja dva kriterija »višina skladov na zaposle- nega« in »poprečni osebni do- hodki delavcev« sem name- noma združil, da jih bom skupno analiziral, kajti ne- dvomno sta v tako veliki so- odvisnosti, da jih je težko ločiti. Višina skladov na za- poslenega in poprečni oseb- ni dohodek so najprej odvi- sni od uspešnosti gospodar- jenja nato pa še od delitve- nega razmerja. Delitveno raz- merje je element možnosti na eni in rezultat dogovora na drugi strani. Višina skladov na zaposlenega kot kriterij, oziroma dejavnik za oblikova- nje osebnih dohodkov vodil- nih delavcev je nesprejemljiv, ker je njegova vrednost do- kaj sporna. Vzemimo delov- no organizacijo, ki šteje dvaj- set, trideset ljudi in ji je po zaključnem račimu ostalo za sklade recimo 15 milionov SD. Naj se direktor take de- lovne organizacije, ki poleg vsega morda opravlja še ne- ko specifično dejavnost, ki pogojuje dober dohodek pri- merja s podjetjem z večsto zaposlenih, ki pa je ustvari- lo »samo« 100 milionov SD skladov? Višina skladov na z^oslenega v neki delovni organizaciji nedvomno kaže na uspešnost gospodarjenja v podjetju, ne more pa služiti kot kriterij za primerjanje in posploševanje na širšem ni- voju, če primerjamo izobraz- bo in dohocfee vodilnih de- lavcev različnih podjetij. Podobno je stanje z po- prečnimi osebnimi dohodki. Povprečja so pač povprečja, statistika brez njih ne more, realna uporabnost pa je vča- sih zelo majhna, ker je v posameznih primerih pomem- bnejša STRUKTURA, ki dolo- čeno povprečje daje, kot pa povprečje samo. In ne na zadnje, nizki povprečni oseb- ni dohodki so lahko tudi stvar politike, rezultat zave- stne odločitve — kaj v tem primeru vodilni delavci? Da, to je A'prašanje! PRINCIPI SO, NI PA ^ PLAČ In ob koncu samo še nekaj misli. Izdelati primerjalno analizo osebnih dohodkov vo- dilnih delavcev v gospodar- stvu, je pomembna in zahtev- na naloga. Problem je v tem, kako jo opravimo in kakšne rezultate nam da. Ne opore- kam posameznim ugotovit- vam, trdim pa, da je zaneslji- vost po takih kriterijih zbra- nih podatkov dokaj skromna in namesto možnosti za ustre- zno politično akcijo, povzro- ča le nezadovoljstvo in hudo kri — še posebej če se iz- sledki publiciraj o! Morda bi bilo zanimive j e izdelati ana- lizo o tem kako so plačani strokovni in vodilni kadri v našem gospodarstvu (ugotovi- li bomo, da je nagrajevanje le-teh neustrezno) in zakaj nam strokovnjaki iz Celja be- že, beže pa tja, kjer znajo njihovo delo bolje ceniti kot pa pri nas. Dogovorov o na- graje\'anju vodilnih delavcev in strokovnjakov v naši obči- ni nam prav gotovo ne manj- ka, problem je v tem, ker jih ne uresničujemo. Pa druga skrajnost? Delavci z najniž- jimi dohodki; ali smo uspe- šno uredili to vprašanje? Kljub temu, da smo se na pobudo celjskih sindikatov јатоо zavzeli za rešitev tega perečega vprašanja, imamo še danes delavce, ki zaslužijo nekaj več kot 40 starih tiso- čakov. Na koncu koncev lahko mimo povemo, da principe že imamo nimamo pa prin- cipom ustreznih osebnih do- hodkov. Strokovnjakom je obljubljenih principov več kot dovolj, dati jim je treba ustrezne dohodke, pa bodo tudi nekvalificirani delavci dobih poleg sedanjih plač (in obljubljenih principov) višje osebne dohodke. B. STRMCNIK CELJE SOLIDARNI Z VIETNAMÍ v tednu solidarnosti z bo- jem vietnamskega ljudstva je bilo tudi na celjskem obmo- čju več zborovanj v znak protesta proti vojni v teh geo- grafsko daljnji, po trpljenju pa tako sorodni deželi. Tudi predsedstvo občinske konfe- rence' Zveze mladine Celje je v imenu mladih dokazalo svo- jo solidarnost. Izratzali so vso podporo vietnamskemu ljud- stvu in obsodili imperialisti- čno agresijo Združenih držav Amerike. Hkrati so opredelili svoje stališče do nalog, ki jih je zastavila stockholmska konferenca in podprli zahteve za takojšen umik vseh tujih sil iz Vietnama. I. B. KONCERTNI ABON- MA ZA MLADINO Koncertna poslovalnica v Celju je letos prvič uvedla mladinski abonma za mladi- no. OdziiV je bil zelo velik, saj imajo okoli 600 abonen- tov. Prof. Egon Kunej je po- vedal, da so s številom abo- nentov zek) zadovoljni. Le- tos imaj'o na programu šest koncertov _ drugo leto pa na- meravajo ' program še razši- riti. Nastopali pa bodo pri- znani domači umetniki, sku- pine in zbori. USPEL PREGLED DELA člani taborniškega odreda II. grupe odredov so v nede- ljo na letni konferenci pre- gledali delo, ki so ga opravi- li. Splošen vtis je, da so opravili veliko delo. Sodelo- vali so na številnih akcijah, navezali stike s številnimi ta- borniškimi odredi po vsej Jugoslaviji, nadaljevali z ure- jevanja tabora v Kokarjih, skrbeli za nove člane itd Z vsem tem bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Letne konierence so se ude- ležili tudi mnogi gostje iz vse Jugoslavije in člani IO ZI.S Ob koncu so podelili tudi pri- znanja za posebno uspešno opravljeno delo. Priznanje IO ZTS je prejel tudi častni član II. grupe odredov Fra- njo Roš za dolgoletno delo z mladino. Več o delu in akci- jah ter načrtih tabornikov II. grupe odredov bomo po- ročali v naslednji številki No- vega tednika. T. V. ODDELEK ZA PRIZA- DETE OTROKE Pri dispanzerju za otroke v Celju bo v kratkem začel delati poseben oddelek za otroke, motene v duševnem in telesnem razvoju. Gre za veliko pridobitev dela s pri- zadetimi otroki, saj so bili mnogi doslej v rehabilitacijo in usposabljanje zajeti šele po tem, ko so se vključili v posebne šole. Na zadnji seji svetov za zdravstvo in social- no varstvo pa so se člani za- vzeli tudi za to, da bi v tem oddelku sčasoma zaposlili tu- di pedopsihiatra, kajti šele s temeljitim strokovnim de- lom, ki ne bo zajelo samo obravnavanega otroka, tem- več tudi njihove roditelje, bo moč računati na uspeh. I. B. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Morda se bo na prvi po- gled ustanovitev kluba zdrav- ljenih alkoholikov, ki je v teh dneh začel delati v Voj- niku in v Celju, zdela komu celo smešna. Toda ob rezul- tatih, ki so jih taki klubi do- segli v drugih deželah in tudi v naši sosednji republiki Hrvatski, ta pomislek takoj izgine. Klubi zdravljenih al- koholikov naj bi pomagali svojim članom normalno vključitev v življenje, vanj pa so vključeni tudi zdravniki, kar daje klubu potrebno strokovnost. I. B. ZA SILVESTROVO V ITALIJO IN NA MADŽARSKO Turistično podjetje Kom- pas pripravlja za novo leto več zanimivih potovanj po Jugoslaviji in inozemstvu združenih s silvestrovanjem. Tako velija tridnevno potova- nje v Gardi ob Gardskem je- zeru 4,50 d n za r.'zr'- ^jg. foku ob Blatnem jezeru pa- 410 din. Prijave sprejemajo do 15. decembra. T. V. PREPOVEDANI MLADINSKI PLFSI Zaradi zadnjega incidenta na mladinskem plesu v Žal- cu ;e иргата Ekonomske šo- le v Celj.u prepovedala na- daljne plese, ki so jih pri- pravljali posamezni razredi. Zaradi tega bo po vsej ver- jetnosti Olepševalno in turi- stično društvo v Celju pri- pravilo za vse četrte razrede v prihodnjem letu skupen maturantski oziroma zaf.tljuč- ni ples. Vprašanje pa Je. če je to rešitev. T. V. Vprašuje: Milan Seničar (Odgovarja: Peter Meštrov Ni ga mladega človeka v Celju, ki ne bi poznal gostin- ski lokal »Mignon«, mnogi obiskovalci pa večkrat vidijo mlajšega človeka čmih las in priijaiznega pogleda kauo ogle- duje to al.i ono ter opozarja natakarje. To je upravnik lo- kala, Peter Meštrov. Za vsa- kega ima razumno in prija- teljsko besedo. Zelo nerad govori o svojem delu, o na- takarjih, le s težavo je mo- goče o tem izvedeti kaj več od njega. »Zaradi gostov,« pravi. »No, pa kljub temu nekaj. Kaj meniš o poklicu gostinca?« »Težak je. Zelo težak.« »Za- kaj?« Zaradi mentalitete go- stov, angažiranosti preko ce- lega dne, pomanjkanja stro- kovno dobro podkovanih lju- di in še marsikaj drugega, kar se zlije v skupno sliko gostinstva v Celju nasploh.« »Ali potrebujemo v Celju še en hotel tip dosedanjih?« »Takšnega ne. Kvečjemu kaj kvalitetnejšega.« »Kaj meniš o nočnem življenju v Celju?« »Imamo premalo prehodnih gostov, da bi se lahko dobro razvilo. Premalo je čistih tu- ristov in poslovnih ljudi.« »Glede na to, da o gostinstvu nerad govoriš, lahko poseževa na druga področja?« »Ved- no.« »Kaj meniš o celjskih ur- banistih?« »Privatno so zelo dobri ljudje ...« »Nogomet, pi'voligaša in denar, ki gre za vse to?« »Pametneje bi bilo, če bi ta denar porabili za kaj koristnega. Nisem vnet pristaš nogometa, čudno, ne?« »Kaj te najbolj moti v naši notranji politiki?« »Preveč govorjenja, nedosledno izva- janje sklepov, skratka, dolo- čena neresnost na vseh pod- ročjih.« »Kaj pa zunanja po- litika. Kaj te najbolj priza- dene?« »Bolj me zanima eko- nomska plat naše politike.« »Zakaj?« »Kljub reformi, rednim naporom vodilnih lju- di, gremo še vedno prepočasi naprej.« »Imaš rad denar?« »Kdo ga pa nima?« »Kaj ti pomeni?« »Denar kot denar nič. Na žalost pa vse ostalo počutje zavisi od njega.« PRAZNIK^ PIONIRJEV; Pred dnevi so hrast, ' pionirji slovesno pr^ 25. obletnico pionirske nizacije. Ob tem so iz(3j di svoje literajmo glasj v goste povabili pioi^f Petrinje, s katerimi pri^ sko' sodelujejo. Goston priredili klubski večer. PIONIRJI V GOS] v času ko so hrasi malčki proslavljali 25. ^ nico pionirske o^rganš- so imeli tudi tekmovat namiznem tenisu. Teki nja so se udeležili pj^ z dvajsetih šol. To je republiško tekmovanje boljših, ki ga je orgai^ la pdonirsika komisij'a pri štvu prijateljev mladine. SVEČANOST O DNEVU REPUBLI Osrednja pros-lava bo novembra zvečer v â TVD Partizan. Proslave bodo tudi v posameznih jih, kot tudi po šolah, vseh proslavah bodo so vale posamezne kuáj skupine, ki bodo obo« programe. Dobili smo uradno vabilo, naj se eden naših novinarjev udeleži posveta, ki bo v Podčetrtku. Posveta bi se naj udeležili tudi poslanci občin, ki po- krivajo ali meje na Kozjansko, kajti obravnavali naj bi probleme in razvoj Kozjanskega. Glede na to, da so bili tudi novinarji med prvimi, ki so opo- zarjali na problem Kozjanskega, smo seveda za to, da se tudi tega posveta udeležimo. Uredništvo je za poročilo s posveta namenilo tudi določeni prostor v časopisu. Toda, ko se je naš novinar ob napovedanem času pojavil v Pod- četrtku, ga ie Darko Bizjak, politični sekretar občinskega komiteja v Šmarju ob Jelšaii vprašanji »Kdo i tu iščešfi: šele Í te sekreä pripravah raj« oTTi^ skega zda ker bi Ц Organiza* pozabili ' so bili t[ in Dela — nedo^ v li LE NJI" 0ISKUSNI NASADI elenjskean rastlinjaku nasadili okrog 10.000 5 tulipanov, da bi s (petjem lahko založili v januarj4i. Gre za f>o- g nasade. Ce bi jim , uspela, po cvetju je povpraševanje, si obe- f dobiček. Največ pov- rtuij'a je v LjoiMjani. jb DI GIMNAZIJCI velenjski gimnaziji so z zbiralno akcijo za ; Banjaluki. Odločili so I bi naj vsak dijak pri- 1 po dva dinarja, torej ki ne bo nikomur og- še tako skromnih raz- 0 podobni akcij'1 poro- di dopisnik iz Gaberiii, se akcije z enako vsoto iUije mladina. ad-vv DELO RADIO- AMATERJEV И velenjskega Radioklu- 0 pripravili dva tečaja jve člane. G'-e za tečaj Tuktorjev. Pri tem mo- pripomniti, da ima o- eni klub najmodernejšo no, tako da članstvo la- f resnici uspešno oprav- «)je delo. ad V VhLhNJU HORII- KULTURNO DRUŠTVO Pred dnevi je oil v sejni dvorani občinske skupščme zbor občanov, ki so ustano- vili hortikul turno društvo. Tako je to mes.U), !ííí po po- vršini zelenic in cvetličnih nasadov sodi med naJiepša pri nas, ima tudi društvo, ki bo po vsej verjetnosti s svojim delom doprineslo za še lepši videz mesta. Jb NOVA ENOTA v 'Aomunailnem obrtnem centru so ustanovili novo enoto. Gre za oddelk kon- fekcije, ki v kooperaciji s celjsko tovarno perila »To- per« рго12лгаја izdelke za iz- voz. JB ZA SMUČANJE Društvo prijateljev mladi- ne bo tudi letos oirganizira- lo v Velenj'u sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo drugo nedeljo v decembru, v prostorih osnovne šole. Kup- cem bodo pri nakupu v po- moč tudi smučars'.'ii strokov- njaki. jb POMOČ STARŠEM Društvo prijateljev mladi- ne je Delavski univerzi p^red- lagalo, da bi naj zopet orga- Ш2л аИ »šolo za . ijp-j оч Gre za pouk staršev, ka- teriii otroci se šolajo. jb I MLADINSKI PLESI V GABERKAH Odslej bo vsako drugo so- boto mladinski ples tudi v Gaberkah nad Šoštanjem. Ples organizira mladinski aktiv. Vodstvo meni, da se bo mladina voljna zabave ra- da udeleževala teh plesov. 2ALEC PROSLAVE ZA DAN REPUBLIKE Skoraj po vseh krajih v žalski občini se vneto pri- pravljajo na praznovanje 29. novembra. Tako bo v Bra- slovčah organizirala proslavo SZDL in osnovna šola. Na njej bodo sodelovali pevci, recitatorji in dramska sekci- ja. Podobno bo tudi v Žalcu in v Grižah. Povsod bodo po- skrbeli za tembolj slovesno praznovanje Dneva republike. DELAVNI ČEBELARJI Novo ustanovljeno CD v Žalcu si je že pripravilo plan dela. Najprej nameravajo pripraviti splošni čebelarski tečaj, organizirati občne zbo- re FK) čebelarskih družinah in predavanja na teme, ki si jo bo izbrala posamezna druži- na. RAZVALINA ŽIVLJENJA PD Polzela namerava obno- viti Finžgarjevo dramo Raz- valino življenja, ki so jo pred kratkim že prikazali doma- čemu občinstvu. Izboljšati na- meravajo nekatere prizore, ker bodo z njo nastopili na medobčinski reviji v Vojniku. Z dramo bodo tudi gostovali. Tudi tokrat je režiser Jaka Jeršič. TT KAiJtCK ZA PRAZNIK NOVA TRGOVINA če ne bo nadaljnih zamud, bo pred prazniki v Radečah odprta nova trgovina splošne- ga trgovskega podjetja. V mo- derno urejenih trgovskih pro- storih v novem bloku ob ho- telu »Jadran« bodo prodajali tehnično blago. V isti stavbi bodo tudi poslovni prostori trgovskega podjetja, ki trgo- vino investira. LA^KO DOM UPOKOJENCEV v Laškem so začeli graditi dom upokojencev. Na licita- ciji je gradnjo tega objekta dobilo podjetje »Gradnje« iz Žalca. Dom, ali kakor ga ne- kateri imenujejo, hotel za upokojence, bo stal na mestu, kjer je stal župnijski kozolec, v takoimenovani laški veduti. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA Nedavno je bila na cesti v Marijagradec odprta nova go- stilna, oziroma bife. Pušiče- va, ki sta ta gostinski lokal odprla v novozgrajeni hiši, sta opustila nekdanjo gostil- no v mestu pri starem sejmi- šču. To zgradbo je prevzelo gostinsko podjetje »Savinja«, ki bo v njej uredilo samopo- strežno restavracijo, za kate- ro so načrti že gotovi. TRGOVINA V VRHU OBNOVLJENA Nedavno smo poročali o »osmoj eni« trgovini MERX v Vrhu nad Laškim. Trgovino so minuli teden spet odprli, potem ko so jo dodobra oči- stili in prepleskali. Zvedeli smo tudi, da je ob razprodaji blaga, ki je bilo ob požaru v trgovini, bilo precej vroče kr- vi, da bi se sicer složni šent- lenardčani skoraj stepli. ŠPORTNE VESTI CELJANI ZA PRVO MESTO v zadnjem kolu vzhodne republiške lige so šahisti Ce- lja zmagali tudi v Murski So- boti proti istoimenski ekipi. Rezultat 5,5:2,5 za Celje. Za goste so zmagali Janežič, Oj- strecž. Jazbec, Zebec in Užma- hova, remiziral pa Bervar. Za končnega republiškega zma- govalca se bodo srečali z eki- po Ljubljane, ki je zmagala v zahodni skupini. ZMAGA IN PORAZ S tekmovanjem v II. repub- liški ligi so v soboto začeli tudi tekmovalci v judu. Med osmimi ekipami nastopa tudi ekipa judo-kluba Ivo Reya iz Celja, ki je v prvem kolu go- stovala v Slovenski Bistrici. Dvoboj z domačini, za katere nastopa tudi trenutno naj- boljši tekmovalec v Jugosla- viji, so dobili s 4:1, z drugo ekipo Branika pa tesno izgu- bili 2:3, Zlasti sta se odliko- vala Omik in Seles s po dve- ma zmagama, pohvaliti pa moramo tudi Kralja in Droz- ga, ki še vedno nastopata in se pošteno borita za klub. Nadaljevanje v ligi bo šele februarja. ZMAGOVALCA GABER IN ŽUMEJEVA v organizaciji AMD Slan- der, LT in ZAMS je bilo v nedeljo v Celju uspelo tekmo- vanje v spretnostni in ocenje- valni vožnji. Med posamezni- ki je zmagal Rudi Gaber (Avto Celje), 2. Drago Fridrih (Avto Celje), 3. Jože Grum (Ingrad) itd. Med posamezni- cami je bila najboljša Marja- na Šumej. Avto Celje je zma- gal tudi med ekipami (10 točk), 2. Uprava za ceste in kanalizacije (20), 3. AMD Slander (25) itd. Vsi najbolj- ši so prejeli priznanja. E. IŽANC VISOKA ZMAGA NAD RUDARJEM Ojačana ekipa Celje-Kladi- varja je v soboto prikazala eno najboljših iger. Domačini so ob pomoči nekaterih igral- cev drugih republik visoko premagali trboveljskega Ru- darja 4:1 (2:0). Strelci so bili: Birdjozlič 2, Cernič in Kuder. Novi kandidati za celj-ški no- gometni klub so prikazali od- lično igro. Zlasti so ugajali: štrajh, Birdjozlič in Rančič. Priganica je igral samo kot gost. Srečanje je vodil Goleš. SAMO REMI PROTI I KOVINARJU IZ ŠTOR [ v nedeljskem srečanju pa ; so celjsko enajsterico prese- ' netili nogometaši Kovinarja iz štor. Samo malo je manj- kalo, da bi igralci iz II, re- publiške lige po zadetkih Osredečkega in Dvornika zmagali. Sele v zadnji minuti je Birdjozlič ukanil Breznika. Zadetek pred tem pa je dose- gel iz 11-metrovke Priganica. Srečanje, ki se je končalo 2:2 (0:1) ni zadovoljilo gledalce j zlasti zaradi številnih nepo- trebnih menjav pri Celjanih. | J. Kuzma i CELJANI PETI I V LJUBLJANI v Ljubljani je bila revi- ja reprezentanc tekmovalnih skupnosti. Zmagali so Go- i renjci, Celjani so bili peti. | Med njimi najboljši Lubej 813 podrtih kegljev. i V organizaciji Partizan-Ko- j vinar Store je cilo v Storah tekmovanje v počastitev Dne- I va republike. Zmagale je eki- j pa Aera iz Celja (850) pred Celjskim tiskom (820), doma- | čini (746) itd. I Na istem kegljišču je bil troboj ekip Fužinarja, Brani- ka in Partizan-Kovinarja, ki ' je tudi zmagal (2381). Drugi Fužinar in tretji Branik. Za dcmiačinke so kegljale: Ludvi- " kova 430, Ocvirkova 414 in Kržanova 412. Na avtomatskem kegljišču v Selcah je bil dvoboj med i Elektro iz Maribora in Elek- j tro Celje. Zmagali so gostje. Za domačine so kegljali I Krajne (432), Druškovič (426) | in Krajne M. (406). J. LUBEJ I ZMAGA CELJSKE i LIBELE I V počastitev dneva repub- j like so kegljači celjske Libe- | le organizirali prijateljsko kegljaško srečanje proti eki- pi Primata iz Maribora. V borbenih igrah po deset ke- gljačev so tokrat Celjani pre- magali po dramatični borbi Primat za 14 kegljev. Končni rezultat 654:640. jk г dokaj nenavadnim Povabil? Kaj pa ti ^ zvedeli za vzrok ^obveščenosti«. Med ^чје nekdo nod zgo- problemih Kozjan- najbolje poročati, "^îo, kot izsiljevanje. Rvanja pa so o tem ^vinarje, tako, da dva, dopisnik NT "гг/с Večera) tokrat bilo prvič. NANI Po tem, ko so Celjani skoraj že pozabili na obljubljeno novo Dečkovo cesto, so sredi septemba ob pogledu na de- lavce in mehanizacijo Vodne skupnosti le doumeli, da gre zares. Odtlej so dela bliskovito napredovala in minuli teden so na dobršen del ceste položili tudi že asfaltno preprogo. V zadnjih dneh pred prazniki, ko so ljudje na cesti de- lali pravzaprav brez predaha, se je marsikdo toidi z neza- upanjem obrnil v sávo nebo. Od vremena je bilo nami-eč v veliki meri odvisno ali bo ali ne ta cesta nared do praznikov. Od tega pa je bilo za mnoge odvisno tudi še nekaj drugega — sreöary'e s sorodniki, prijatelji, skrat- ka z domačim okoljem. Ce bi dela ne opravili do praznič- nih dni in če bi to onemogočalo vreme, bi delavci podjet- ja Slovenija ceste, ki so polagali asfalt, ostali na Dečkovi cesti tudi v času, ko bodo ostali ljudje praznovali. Tako so se ob zaključnih delih na tem odseku ceste prepletale različne misli, med katerimi so gotovo zanimiva tudi mnenja občanov, ki so — nekateri zadovoljni^ drugi neje- voljni — vsak po svoje komentirali vidno napredovanje r»a cesti, okrog katere je bilo toliko hude krvi. Per takih mnenj smo zabeltóili tnidi v naši mali anketi. Jože Tajnko, vodja gradbi- šča, Vodna skupnost: »Za za- četek asfaltiranja smo se od- ločili zaradi ugodnega vreme- na, čeprav bi bili po pogodbi do 29. novembra morali opra- viti samo pripravljalna dela. Rok je sicer res kratek, toda kvaliteta našega dela ni zato nič slabša. Bolj kot na vsak dinar pazimo na kvaliteto in mislim, da bomo s to cesto lahko vsi zadovoljni. Franc Duranovič, Slovenija- ceste, voznik valjarja: »Doma sem iz Čakovca, pri podjetju Slovenija-ceste pa delam že leto dni. Z mehanizacijo na- šega podjetja sem obiskal že mnogo cest in spoznal torej tudi lep del Slovenije. Tudi tole cesto bomo »spravili pod streho« do 29. novembra. S svojim delom tu, pa tudi si- cer, sem zadovoljen in ni mi žal, da sem se odločil za stal no zaposlitev v Sloveniji.« Ibrahim Didić, doma iz Brčkega: »Na tej cesti smo šele četrti dan. Pridemo zju- traj, zvečer pa se vračamo v 'Cemuče. Upamo, da bomo delo končali do predvidenega roka. Zaenkrat gre vse v re- du, le če bo vreme prekrižalo račune, ne bomo mogli nič pomagati. Svoje delo rad opravljam, pa tudi ta cesta mi je všeč. Nikola Avramovic, profi- lant, Vodna skupnost: »Delo na tej cesti je precej težko — to tudi zato, ker moramo kljub temu, da je treba hite- ti, zagotoviti največjo možno kvaliteto. Seveda si vsi pri zadevamo, da bi delali brez zastojev, saj bomo sicer ob praznike. V Vodni skupnosti delam že štiri leta — tu sem opravil tudi polkvalifikacijo. sicer pa sem doma iz Bosne — iz Ključa.« Elica Nerat, gospodinja: »Dečkova cesta je bila seve- da zelo potrebna in kar pre- dolgo je trajalo, da so začeli z delom. Zdaj dela hitro na- predujejo — tako,'da je to kar presenetljivo, C>sebno se pa nove ceste ne veselim pre- več, saj bo pločnik tik pod našimi okni in ker je hiša razmeroma nizka, za stano- valce to ne bo prijetno.« Po cesti pa so med tem vozili valjarji, tovornjaki, ljudje so postavljali robnike in tu in tam se je ob de- lavcih ustavil tudi kak domačin, ki bi bil rad vedel, če bo cesta za praznike nared. Tega, žal, tudi mi ne vemo, kajti prav zdajle se je vlil dež. In nič ne kaže, da misli prenehati. Potolažiti se bomo verjetno morali s staro to- lažbo — bolje nekaj, kot nič. Slike: TV Tekst; I. B. SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMQ Te dni bomo slavUi Dan republike. Smo torej pred prazniki in čutimo potrebo, da za nekaj časa zapustilo svoje vsakdanje domovanje in pohitimo v naravo, na iz- lete, da tako pridemo do pri- jetnega in zdravega razvedri- la ter se oddahnemo od vsakdanjega dela ir» za ne- kaj časa znebimo okuženega zraka nad Celjem. Naše mesto ima izredno ugodno lego, da lahko pohi- timo na razne strani iz Ce- na izlete, deloma peš, de- loma s kolesi ali motornimi vozili, z vlakom ali avto- busom, saj imamo zelo ugodne prometne zveze v razne kiaje naše lepe celjske okolice. Kam bi torej lah/ко šli? Kaj radi zahajamo na Dobrno, saj ima Dobrna le- EK) in mikavno okolico, ki je gozdnata in hrbovita, vrhu tega pa so v Dobrni tudi do- brnski vrelci. Iz Celja se bomo peljali z avtobusom ali pa s svo- j'im lastnim vozilom po asfal- tirani cesti skozi voj'nik in pri Viišnjivasi odra pili na Do- brno. Ko se približamo Do- brni, zagledamo na levi stra- ni razA^aline Kašjega gradu in pod njimi Novi grad, višje v dolini pa še grad Dobrnica. Iz Dobrne je več izletov v okolico, najlepši pa je za- gotovo ob Dobmici navz-gor v Hudičev graben, kamor pridemo iz Dobrne v slabi uri. Pozimi je tu vse zale- denelo in je čudovit pogled na ve^.ce ledene sveče, ki vi- sijo s skal. Tam je bila svoj čas lovska koča, pozeje pa je. oskrbovalo gostišče Zdra- vilišče Dobrna, v zadnjem ča- su pa tudi tega ni več in se bomo pač vrnili nazaj v Do- brno, kjer se lahko v ba.zenu še '.topamo. Ali pa pojdimo v Savinj- sko dolino, z vlakom ali av- tobusom do Polzele oziroma v Braslovče. Braslovče so zgrajene na nizki terasi in imajo zaradi sklenjenih hiš mestni videz, čeprav so majhne. Uro hoda je oddaljen grad Zovnek, iz katerega so izšli mogočni Celjski grofje. Grad je v razvalinah, v bližini je veliko kmetijsko posestva Žovnek. Vrnili se bomo v Braslovče in se podali k Braslovškemu jezeru, ki je od Braslovč oddaljen pol ure hoda po lepi dolini. Vanj se steka 'potosí Trebnik. ki se nato izliva v Bolsko. Po- budo za gradnjo umetnega jezera je dal FKïkojni braslov- ški delavec Rihard Mašič. Tu so imeli v davni pretek- losti svoje ribnike Celjski grofje. Jezero je zdaj kopali- šče, ob njem je prostor z« kampiranje, ribiči pa lahke lovijo v njem postrvi. Za vožnjo po jezeru so na voljo čolni, v poletnem času in ob praznikih pa je odprt tudi bife. Do jezera lahko pride- mo tudi z avtomobilom. V smeri proti Mariboru ie lep izlet včrešnjice. Z av- tobusom se peljemo do Fran- kolovega, tam prekoračimo potok Grabljico in se po peš- poti napotimo proti vzhodu sficozi gozd. Prav kmalu smo v vasi Bukovje, kjer je roj- stna hiša sterografa in pisa- telja Antona Bezenška. Hiša je označena s spominsko ploščo, blizu nje pa je velika kapela Sv. Cirila in Metoda, ki jo je sezidal Bezenšek, kateri je veliko let preživel v Bolgariji. Iz Bukovja nadaljujemo pot do ceste jo pri majhni opuščeni kapelici prekorači- mo in se vzpnemo strmo med vinogradi. V četrt ure smo pri izletišču, katerega je uredilo frankolovsi.co turistič- no društvo. Preuredili so zi- danico in napravili prav pri- jeten kotiček, ki je odprt ob sobotah, nedeljah in prazni- kih. Tu točijo znamenito črešnjiško črnino. Postojanka ima teraso, od koder je lep razgled daleč po dolinah in gričevjih, v ozadju pa lahko vidimo obronke Savinjskih planin. Postojanka je pod juž. nim pobočjem Kor.jiške go- re, sredi Črešnjiških vino- gradov in zidanic. Po okrep- čilu gremo naprej v Crešnji- ce,-to je majhna, sO'nčna vas, iiatero pred severnimi vetro- vi varuje mogočni hrbet Ko- njiške gore. Pot lahko nada- ljujemo tudi k razvalinam Žičke.i;a samostana; do tja je še dobro uro hoje. Iz Frankolovega pa lahko pridemo v črešnjice tudi po cesti_ katera se od glavne odcepi približno po 10 minu- tah iz Frankolovega. Vrne- mo pa se lahko iz zidanice po poti med vinogradi proti zahodu do glavne ceste, ob kateri je znani kopalni ba- zen s toplo vodo. V smeri proti Šentjurju je lep izlet na Resevii(». Iz Ce- lja .se odpeljemo z vlakom ali avtobusom do Šentjurja, od tamkajšnje postaje pa pe- lje markirana pot v smeri proti Kalobju. S ceste skre- nemo v desno s'icozi vas Hruševec, od toda pa pride- mo po »Hudičevem grabnu« na razpotje dveh cest; ra desno na Svetino, na levo navzgor pa i>o prvi strmi in drugi pvoložni stezi proti vrhu. Iz Šentjurja do vrha je dobro uro hoda. Na Re- sevni ima PD Šentjur pla- ninski dom, ki je ob nede- ljah oskrbovan. Nad domom je bil v prejšnjih letih raz- gledni stolp, ki pf ni več dostopen za vsakogar. Iz Resevne se lahko vrne- mo proti Svetlini skozi nase- lje Mrzla planina, iz Svetine pa v dolino mimo C;el,jske koče (tudi od tu vozi avto- bus do Celja), čeravno je Resevna majhen hrib, je z nje zelo lep razgled. In še v smeri proti La- škemu! Mahnili jo bomo na šmohor in se do Tremarja pelj'ali z avtobusom. Od mli- na pri železniškem podvozu pod Tremarjem pelje dobro ozit.ačena pot_ ki je najprej položna, v ' zadnjem delu skozi gozd pod vrhom pa precej strma. Od mlina do vrha bomo hodili okoli 2 uri. Planinsf.ti dom na šmohorju o.skrbuje PD Laško in je oskrbovan tudi pozimi. Blizu doma st.ara cerkev sv. Mo- horja in Fortunata. Velika trata okrog nje vabi k pla- ninskemu veselju, mogočne stare lipe dajejo gorskemu slemenu poseben čar. Na šmohor lahko pridemo tudi iz Petrovč; iz šmohorja pa lahko nadaljujemo pot po grebenu na Kal ali na Mrzli- co. Običajno gredo izletniki na šmohor iz Laškega, od koder je vsesi.iozi markirana pot počasi navzgor mimo kmetij skozi gozd in tudi po tej poti je približno dve uri hoda. Podjetnejišd izletniki pa bo- do na praznik šli na daljši izlet na Mozirsko planino ali na Golte, ki so postale v radnjem čaeu znano po gra- ditvi žiičnice. Do Mozirja, ki je glavno izhodišče za izlete na Mozirsko planino, pride- mo z avtobusom. Pred trgom zavije nedavno asfaltirana cesta na desno k vzpenj^A katera obratuje ob tah in nedeljah. Ko se p^. peljemo do vrhne ix>sta(j(' lahko sedemo na sedeáiií^ in se ta'.co prepeljemo ^ Mcdvedjak, !.olil- тго kampanjo?« se je vprašal predsednik socialnih demo- kratov za Bavarsko Volkmar Gabert. . . . Sovjetskega pisa- telja Solženicina, ki se je proslavil po vsem svetu, so izključili iz zveze sovjeskih književnikov. Nekaj sovjetskih pisateljev je zahtevalo od predsednika zveze, naj skliče občni zbor zveze. Ni verjetno, da bodo sklicali občni zbor, dosti bolj verjetno pa je, da bodo izključili tudi pisatelje, ki so se potegnili za izklju- čenega. . . . Znani britanski laburistični voditelj Brown je priporočil ameriški vladi, naj si preveč ne beli las zaradi pokolov v vietnamskih vaseh, ki so zdaj prišli na dan, in naj mirno nadaljujejo vojno. Brown je dejal, da so tudi Britanci marsikaj počeli na Malaji, pa se ni nihče preveč razburjal zaradi tega. Kaže, da so Britanci postali odslej bolj občutljivi, ker se zaradi najnovejše Brownove »duhovi- tosti« hudo razburjajo. . .. Kmetje: „previdnost še ni špekulacija!" Cena pitanih prašičev je visoka, pujski pa so še veliko dražji - Kako dolgo bodo cene rastle in kdaj bodo začele padati? - V preteklih štirih letih smo imeli že dve taki obdobji »Razumem, da kmetje niso hoteli pitati prašičev lani, ko so jih morali prodajati po nizki ceni.. . Ampak letos — to je špekulacija . . .« Tako se je razjezil mož, ki je bil sicer rojen »na kmetih«, pozneje pa je odšel v mesto in zdaj živi tam. Sumi, da kmetje špekulirajo, le zato je lahko meso tako drago, še bolj pa mesni izdelki. Mnogi kmetje bi mu bili hvaležni, če bi jim prav sve- toval, kdaj naj pitajo več pra- šičev in kdaj manj. Toda naš kritik -— in njemu podobni — se ne zmeni za to, temveč želi le poceni meso. Tudi nekaterim gospodarst- venikom se zdi skorajda ne- razumljivo, da ob sedanjih visokih cenah prašičev tudi v jeseni ni dovolj pitancev. Cridijo se tudi mnogi kmeto- valci. Kje torej iskati odgo- vor? Ф »Spomladi so cene pita- nih prašičev hitro rastle. A kako dolgo bodo še rastle?« sprašujejo že vse leto resni kmečki gospodarji. Tudi v ve- likih družbenih pitališčih so previdni. To gotovo kaže do- volj .jasno, o čem bi bilo tre- ba razmišljati. Hkrati s ceno pitanih pra- šičev so začele rasti cene puj- skov. Razmerje med tema ce- nama je preveliko, da bi kmetje brez skrbi zvečali šte- vilo pitancev v svojih hlevih. Poročilo s sejma, ki je bil 8. novembra v Brežicah, pra- vi, da so do tri mesece stare pujske prodali po 11 din kilo- gram, starejše pa po sedem dinarjev. Odkupne cene pita- nih prašičev so približno ena- ke cenam za kilogram starej- ših pujskov. Kdor kupi manj- šega pujska, mora računati, da bo dobil za kilogram pri- rastka, če ga bo spital, le okrog šest dinarjev ali še manj. Toliko pri sedanjih ce- nah. A koliko bo dobil, če se bodo cene znižale? V tem je glavni vzrok, da kmetovalci vzlic visoki ceni niso spitali več prašičev. Na blagovni borzi v Novem Sadu so ene prvovrstnih mes- nih prašičev že dosegle osem dinarjev za kilogram žive te- že. Resni živinorejci pa dvo- mijo, da bi se taka cena lah- ko dolgo obdržala. V krat- kem obdobju štirih let so do- živeli veliko izkušenj, kako nepričakovano cene prašičev rastejo in padajo. Zato ne marajo kupiti prašičkov po visoki ceni niti ne marajo sami rediti veliko plemenskih svinj. Ko pridejo težave, jim ne pomaga nihče. Ф Mnogi kmetovalci pravi- jo, da bi bili bolj zadovoljni s trdno odkupno ceno pita- nih prašičev, čeprav bi bila nižja od sedanje, za katero nihče ne ve, kako dolgo se bo obdržala. To pa ni nobena špekulaci.ja, temveč le previd- nost! Kako naj prodajo pita- ne prašiče po šest ali pet di- narjev kilogram ali po še niž- ji ceni, če morajo kupiti puj- ska po 11 din? Kdor želi izboljšati preskr- bo prebivalstva z mesom se mora najprej lotiti teh vpra- šanj. Kmetovalci niso navdu- šeni za trenutno visoke cene. Bolj so zadovoljni s stalnimi ali trdnimi cenami, čeprav so nižje. Glavno je, da krijejo njihove stroške. Le tako lah- ko načrtujejo za daljše ob- dobje. Pri zmernih in stalnih odkupnih cenah pitanih pra- šičev bodo namreč cenejši tudi pujski, če bo usklađena tudi cena dodatnih krmil, bo vedno dovolj pitanih prašičev in ne tako kot doslej, ko jih je eno leto preveč, naslednje leto pa premalo. Jože Petek Hranilne vloge avgusta Skupni 2Uiesek hranilnih vlc^ v SRS je bil po podat- kih SDK in republiškega zavoda za statistiko konec avgusta za 36 odst. večji »v.t lani v takem času. Dosegel je 2.230 milijonov din, od česar je vlog na vpogled za 31 odsx. več kot lani, medtem ko je vezanih vlog več za 4,7 odâl. NajVeč so varčevalci vložili januarja letos, precej manj v februarju, nato pa so iz meseca v mesec vloge spet naraščale. Vplačila so po 8 mesecih za 13 odst. večja id lanskih v enakem obdobju. Sorazmerno enako narašča število varčevalcev, saj je le- tos število vlog za 11 odst. večje kot lani v 8 mesecih. Nekaj' manj kot lani pa so dobili letos prebivalci vroče- nih sredstev za stanovanjsko izgradnjo: za 11 odst. oziro- mr. za 10 milijonov din manj 'Aot lani v tem času oziro- ma v številkah: lani so do- bili občani od bank 93 mUi- jonov din stanovanjskih kre- ditov, letos pa 83 milijonov din. KAMEN Z LUNE V MOSKVI — Moskovčani se gnetejo okrog steklenega zvona, pod katerim je eden izmed kamnov, ki so jih prinesli ameriški astronavti Apolla 11 z Lunine površine. Kamen se počasi obrača na podstavku, medtem ko komentatorjev glas, posnet na trak, opisuje v niščini polet Apolla 11 in lastnosti kamna. Telefoto: UPI TELEGRAMI VARŠAVA — Zahodnanemški kancler Brandt je v intervjuju z dopisnikom »Zycie Warszawy« iz- javil, da bo vlada ZR Nemčije kmalu predlagala Poljski politič- na pogajanja. Dejal je, da je »nemško ljudstvo pripravljeno skleniti časten sporazum s polj- skim ljudstvom«. PRAGA — Vlada ĆSSR je pri. pravila dva zakonska osnutka, ki imata namen utrditi delovno di. sciplino in zavzeti gospodarski kriminal. STRASBOURG — Predsednik francoske vlade Jacúes Ghaban- Delmas je v govoru v Strasburgu napovedal, da se Francija načelno ne bo več upirala sprejemu Bri- tanije v EGS. WASHINGTON — Predsediük ZDA Nixon je dózived svoj prvi veliki politični poraz v kongresu, ko senat ni hotel potrditi nje- govega sklepa o imenovanju koru servativnega sodnika z rasistične- ga juga Cleamenta Haynsvirortha za novega člana vrhovnega sodi- sča ZDA NAIROBI — V Keniji so spet izvolil Jona Kenyatta kot edinega kandidata za predsednika re- publike. Splošne parlamentarne i volitve bodo 6. decembra, toda opozicijska stranka, ki jo vodi Oginga Odinga, ne bo smela po. staviti svojih kandidatov. PARIZ — Potniško letalo »Concorde« je med poskusnim po- letom nad južno Francijo dose, glo enoinpolkratno hitrost zvoka. Letalo je doslej .poskusno skupno letelo 116 ur in 15 minut. tedenski zunanjepolitični pregled Indija preživlja te dni eno najhujših političnih kriz, od- kar je leta 1947 postala ne- odvisna. Krizo je sprožil boj v največji indijski stranki, ki že dobrih dvajset let vodi Indijo. Stranka je izšla iz vseljudskega gibanja pod Gandhijevim in Nehrujevim vodstvom, ki je zahtevalo od Britancev neodvisnost. Zato je razumljivo, da je to gi- banje združevalo in še vedno združuje ljudi vseh mogočih nazorov, a tudi najrazličnej- ših interesov — od velepo- sestnikov in bogatih industri- jalcev do revnih kmetov. V zadnjih lefh je stranka začela izgubljati vpliv. Iz vlad nekaterih zveznih dr- žav so se morali predstavniki kongresne stranke sploh po- sloviti, medtem ko so se po- nekod obdržali v koaliciji z drugimi strankami. Toda stranka je še vedno tako močna, da drži v rokah zve- zno vlado v Delhiju. Sedan,ia kriza v kongresni stranki se je začela letos poleti na konferenci v Ban- galoni, šef stranke Nigalin- džapa je skupaj z veljaki iz tako imenovanega delovne.ga odbora stranke nenehno opo- zarjal ministrsko predsedni- co Indirò Gandhi, naj se uklo- ni smernicam stranke (to .je, smernicam delovnega odbo- ra, v katerem sedijo znani konservativci) in jo obtože- val nediscipline in celo »dik- tatorskih nagnenj«. Ogenj .je bil v strehi, ko je »sidikat« — konservativci v delovnem odboru — ime- noval svojega kandidata za predsednika republike po smrti dr. Zaklra Huseina, »levica« z Indirò Gandhi pa svojega. »Indirin« delegat ,je zmagal. Potem je Indira Gandhi na- cionalizirala indijske banke, hkrati pa odslovila vplivne- p finančnega ministra Desa- ja, ki je nasprotoval temu ukrepu. Iz vlade je šlo še nekaj ministrov. Boj se je zaostril in z obeh strani so letele obtožbe. Na obtožbe sindikata, da ji gre za oseb- no oblast in podobno, .je In- dira v dolgem pismu, ki ga je 4. novembra poslala Ñi- džalingapi, vprašala člane »sindikata«, kaj je njihov aparat naredil, da bi podprl vlado med vers^kimi neredi v Ahnredabadu, med nas4jem v Andhra Pradešu in Telen- gani, med krizami, ki so pre- tresale Pendžab, Ilariano in Assam. Dolžnost stranke je — je poudarila Indira Gand- hi — prizadevati si, da bi ljudstvo čimbolj podpiralo vlado. Toda Indira Gandhi se je lotila svojih nasprotnikov tu- di z ideološke plati. Letos se je naposled čutila dovolj močno — dobila je podporo od množic — da je odkrito prešla v ofenzivo s sociali- stičnim programom in obto- žila »sindikat«, da je metal polena pod noge tudi njene- mu očetu, kadar .je hotel ш resničiti kak program, ki konservativnim veljakom ni bil pogodu. Ko so vsi poskusi za po- miritev med Indirò in Nidža- lingapo propadli, .je »sindi- kat« izključil Indirò iz stran- ke in pozval poslance kon- gresne stranke v parlamen- tu, naj se ji izneverijo. Zgo- dilo se je prav nasprotno. Poslanci so v prepričljivem številu podprli ministrsko predsednico. Kmalu je sledi- la nova Indirina zmaga. Na sestanku vseind jskega odbo- ra stranke v soboto in nede- ljo je spet dobila močno podporo, če bodo člani »sin- dikata« poraženi tudi na se- stanku sredi decembra, ki s« ga sam! sklicali, bo n.ithov poraz dokončen. Trije ameriški astronavti Conrad, Bean in Gordon so uspešno izpolnili svojo nalo- go. Prva dva sta srečno pri- stala v oceanu viharjev ko- maj dvesto metrov od kra- ja, kjer/je pred dvema leto- ma in pol pristal vesoljski robot »Surveyor 3«, medtem ko je Gordon v vesoljski la- dji krožil okrog Lune. Tele- vizijska kamera, ki je nekaj časa oddajala barvne pos- netke. se .je sicer kmalu po- kvarila in tudi pajek z nabo- jem eksploziva ni padel na- tančno na določeno mesto na Lunini površini. Sicer pa je šlo vse gladko in Conrad in Beean sta odnesla nazaj na Zemljo tudi dele Surveyorja 3 in vzorce kamenin. Na Zemlji v or.ganizaci,ji NASA pa se položaj zaplata. V nasledn.iih treh letih bo poletelo na I.uno še osem »Anollov«, toda številni ame- ri'ki znanstveniki zapuščajo NASA, češ da posveča pre- malo pozornosti znanstven! pîati poletov na Luno. Ta od- govarja, da mora nekaj nu- diti tudi ameriški javnosti, »človeku na ulici«, če hoče dobiti še več denarja od a- merlškega kongresa. Tako kaže, da ni povseem zado- vol,jna ne ena ne dru-^a stran. Toda vesolje ie stra- teško preveč pomembno, da bi ga Američani po tolPdh uspehih zdaj resno zanema- rili. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ OKVIRI EKONOMSKE PO- LITIKE SLOVENIJE 1970 — Re- publiški zbor in enotni zbor delov- nih skupnosti skupščine SR Slove- nije sta prejšnjo sredo obravnava- la osnutek resolucije o ekonomski politiki SR Slovenije v prihodnjem letu. Predsednik republiškega izvr- šnega sveta Stane Kavčič je s svo- ji uvodni obrazložitvi poudaril nar slednje tri poglavitne ekonomsko- politične cilje, h katerim stremi vsebina osnutka: Prvič, nadaljnja intenzifikacija in racionalizacija gospodarstva; na tej podlagi opti- malna možna rast ob čimbolj sta- bilnih pogojih. Drugič, nadaljnje utrjevanje in razvoj samoupravnih odnosov. Tretjič, maksimalno mož- no obvladovanje tistih socialnih ra- zlik in nasprotij, s katerimi se sre- čujemo zaradi značaja blagovne proizvodnje, zakonov trga in ne- enakomerne razporeditve proizvod- nih zmogljivosti. Poslanci so načelno podprli to temeljno usmeritev osnutka reso- lucije. ■ POSVET EKONOMISTOV — Prejšnji teden ^ je bilo na Bledu dvodnevno posvetovanje okrog 400 vodilnih jugoslovanskih ekonomi- stov. V razpravi so se pokazale dokajšnje razlike v glediščih. Pou- darjeno je bilo, da produktivnost dela pri nas v zadnjih letih nara- šča hitreje kot realni osebni do- hodki. Zato po nekaterih mnenjih delovnim kolektivom v gospodar- stvu sploh ni mogoče očitati, da nesmotrno delijo dohodek na oseb- ne dohodke in sklade. Po teh mne- njih mora biti ekonomska politika še naprej takšna, da bo še nadalje naraščala osebna potrošnja. Drugi pa so menili ravno nasprotno, da osebna potrošnja ne sme narašča- ti, ker je že sedaj prevelika. ■ FRANC KIMOVEC-ŽIGA OD- LIKOVAN — Predsednik republi- ške skupščine Sergej Kraigher je v navzočnosti številnih uglednih predstavnikov političnega življenja prejšnji petek izročil red republike z zlatim vencem podpredsedniku republiške konference SZDL Fran- cu Kimovcu-Zigi. To odlikovanje je podelil predsednik republike Tito Francu Kimovcu ob njegovi 60-let- nici za velike zasluge v predvojni, medvojni in povojni revolucionar- ni dejavnosti. ■ DIVJANJE CEN MESA — Nekatere vrste mesa so zdaj dva- krat dražje kot lani. Podobno velja za svinjsko mast, ki jo marsikje kljub temu ni moč kupiti. Smešno je slišati, da so Avstrijci prej ho- dili kupovat meso in mast v Ma- ribor, zdaj pa mnogi Mariborčani hodijo kupovat mast v Avstrijo. Potrošniki seveda s temi cenami niso zadovoljni, prav tako pa ne vidijo v tem nič dobrega zase pre- udarni živinorejci. Mnogi kmetje i pravijo, da se jim sicer pri seda- njih cenah splača rediti oziroma pitati živino, toda kdo jim jamči, da cene takrat, ko bo žival spita- na, ne bodo spet močno padle? V sedanjih visokih cenah živine in mesa mnogi že vidijo začetek po- novne krize v živinoreji, živinorej- ci bolj zaupajo trdnim, zajamče- nim odkupnim cenam kot seda- njim visokim, živinorejo je nujno predvsem bolj organizirati.,- B POPUSTI NA ŽELEZNICI ZA PRAZNIKE — železniška trans- portna podjetja so za dan repub- like odobrila običajni 25 % popust. Potovanja, za katera velja po- pust, se lahko začno v petek, 28. novembra ob 0,01 uri, končati pa se morajo do torka, 2. decembra Trije poglavitni cilji ekonomske politike 1970 12 v sklop zadnjih reg^ulacijskih del v samem Celju sodi tudi »likvidacija« Koprivnice. Namesto navadne struge bo prihodnje leto tu eden od zbirnih kanalov za odplake, v tem ko bo Koprivnica speljana v od- vodni kanal severno nad mestom. V spodnjem delu sedanje struge že navažajo betonske cevi z 1,80 me- tra premera. Foto: F. K. SLIKARSKA ВШЛ REVOLUCIONARJA — V organizaciji Muzeja revolucije ц Likovnega salona imamo Celjani možnost v teh dneh videti slikarska dela velj, kega revolucionarja Mose Pijade. Otvoritev razstave so počastili s svojim obiskom številni predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja. Na sliki od Ji»v, proti desni: Jože Marolt, direktor Muzeja revolucije, Štefan Korošec, politični sekretar Občinske konference ZKS, Lidija Šentjure, članica sveta federacije ^ dr. Štefka Cobljeva, kustosinja muzeja iz Beograda. Foto: T. Vrah Delavci za vzdrževanje železniških prog te dni končujejo dela na savinjski progi med Šempetrom in Polzelo. Na tej progi so zamenjali nove tirnice in pragove. Dela bodo predvidoma stala okoli 2 in pol milijona dinarjev. Foto: T.Tavčar Ko sta 77-letni Franc Mlakar in 74-letna Frančiški prvič pred petdesetimi leti stopila pred matičarja] nikakor nista pričakovala, da bosta nekoč prazno vala visok jubilej. Tako sta se v soboto znova por« čila. Iskrene čestitke in želja, da bi bilo takšnih p» rov še več. (Foto: H. P.| Besedo ima: TONI HERCFELER Na potovanju po osred- nji Sloveniji sem si nabral nekaj vtisov seveda zelo bežnih, ki mi dajo sedaj razmišljati o tem in onem. Tako npr. razmišljam o tem, kaj pomenijo količki in številke levo in desno ob cesti čez šentviški in mestinjski klanec. Najbolj realno bi bilo sklepati, da pomenijo tiste številke število lukenj na določe- nem odseku, zbir vseh šte- vilk pa da končno sumo lukenj na posameznem odseku ceste proti Šmarju oz. Rogaški Slatini. Naslednjo zadevo sem zvedel od čisto poblašče- nega človeka v Mariboru, tiče Pa se Celjanov. Gre namreč za to, kdo je večji ljubitelj cvetja Celjani ali prebivalci odprtega mesta ( ! ) Maribor? Pooblaščen Mariborčan namreč zanes- ljivo sklepa, da so to Ce- ljani, kajti na razstavi cvetja v okviru sejma obr- ti so Mariborčanom odne- sh kar 43 lončnic, vtem ko SO na razstavi v Mari- boru, ki je bila kmalu za- tem ob len: Dravi, smuk- nili samo tr »ončnice. No, ja, mariborsko gospodar- stvo menda zaradi tistih rož ne bo prizadeto in še vsa sreča da niso tega obesili na veak Tiyon oz. bili plat zvona kot v pri. meru, ko se je hotel del »Ferromota« priključiti celjskemu Tehnomercator- ju. Ne, ne!! so se na vse grlo prizadevali vplivni dejavniki, tako da jim je končno uspelo prestrašiti tistih 66 ljudi od elektro- tehniške stroke, da so prvotni odločni »da« za »Tehnornercatorja« prekli- cah. stisnili zobe, zakaj z jei :a bi jim všlo še kaj hujšega kot je bilo slišati na odločilnem zboru ko- lektiva in »rekli« novi da Za »Jekilotehno«. In Mari- borčanom je uspelo »utr. diti« trgovsko konstelaci. jo, potlej pa So v tisku privlekli na dan vse inte, gracije m dokazovali, kako je Marbor odprt. Kaj vse ne povedo! Ja, še to so posedali, da lahko »Tehno. m^rcator« pri njih — v skladiščni ooni — gradi skladišče. Kakšno vabilo?! Ali ne bodo imeli Mari- borčani I.ompleksa, ker ne bodo • svojo železninar- sko trgovino prisotni v Celju in to poleg Kovino, tehne. Metalke in Tehno- mercatorja. O v Oelju Je Se кгиг prostora! ONADVA IN KOKODAJSANJE Tudi zuduji ¿amudniki, ki so zapuščali tovarno, so se porazgubili v temi. Ob hotelu, na oni strani ceste, kjer je stal avtobus, se je mečkal par_ Šo- štanj po deseti izumre^ Iz hotela pa se je razlivala glasba, široka m visoka okna so razlivala svetlobo, ki se je odbijala od asfalta. Ob oknu, ki ni bilo zagrnjeno, sta se k šipam tiščali dve glavici. »Kaj je tako zanimivega?« Dva para otroških oči v strahu zažan, nato ju drobne noge ucvrejo za vogal Cez čas se glavici pojavita izza ixjgala. Iz hotela je slišati električne orgle in droban ženski glas, ki se trudi oponašati domačo žival Mlečnozobca sta uvidela, da jima z moje strani ne preti nevarnost, zato sta se počasi približala. Kaže, da je bil manjši bolj korajžen. »No, zakaj ob tej uri škilita skozi okno?« »Zato« »Poslušaj mali. Nič, zato, kajti, če ti navijem uro, boš bolj kokodajsal, kot tista tam notri.« Paglavca si izbereta varnostno razdaljo in me motrita. Približam se oknu in tudi sam poškilim skozi motno šipo^ Le bežno, kajti v tistem hipu me prešine, da je to končno smešno, Z enim oče- som sem videl nekaj miz, večina jih je bila oblo- žena, na plesišču pa je smešno poskakoval črni možicelj. Za visokim ohišjem or gel j je sedelo dekle in v mikrofon oponašalo kokoš, šele zdaj se mi je posvetilo, da je to melodija za boljši tek pn jedi kokošjih juh á la Podravka, Drži, da pri najboljši volji nisem mogel ugotoviti, kdo bi naj bil bolj užaljen: scenarist reklame ali kokoši, kajti od vsega kokodajsanja je bilo slišati ob poltonski dodatni višini le: »kokokokokoko ...«, in zopet: »kokokokokokokoooo...« »Torej draga moja, zdaj domov, Kokodajsanje sta že slišala. Boljšo izvedbo lahko slišita iz tele. vizijskega sprejemnika, še boljšo pa doma na dvo- rišču.« »Doma nimamo kur,« se odreže večji, »Pa pri sosedu Sicer pa nismo na zboru volil- cev, draga moja, Poberita šila in kopita in haßU« Kje so le starši teh dveh, da se lahko onadva ob tej uri sm^Mkata tu naokoli. Rahlo je začelo ro- siti, Sicer pa, kaj me briga. Tako je. Kaj me briga. Raje Si od blizu oglejmo to zadevo. Odšel sem v dvorano. Vsa omizja so zrla v de- kle, ki je igralo na orgle, najmanjši član zabavne- ga ansambla pa je na prostoru za ples smešno po- skakoval, Ko je bil konec, je prav on in ostali čla- ni ansambla najbolj ploskal. In tista z umetnimi lasmi na glavi, ki se je hodila ogledovat med ple- som v ogledalo. Aja, pozabil sem povedati, kaj je bilo za oba paglavca zanimivo. Tudi zame, Kokodaj- sala je tovarišica, ki poučnje glasbo...« Da ne bi kdo napak razumel. Bil je to šou... NANI NOVI TEDNIK - tređni štvo in uprava СеЏе, tire- gorčičeva 5. poštni preda 161. Urejuje uredniški od bor. tilavni urednik BER N4RD STRMCNIK odRO vomi urednik (URE KR.^ SOVEC. NOVI TEDNIK izbaja od decembra lUBii kot naslednik CEIJSKEti« TEDNIKA, ki je izhaja) od lOS"» leta NOVI TED NIK izliaja vsako sredo Izdaja CGF »DELO. - enota mtormacije propa- ganda Celje. Tisk in kli šeji CGP »DEU). Roko pisov ne vračamo Cena posamezne številke 6(1 par letna naročnina 30 din poletna l.ñ din Za tujin« znaša naročnina 60 din rekoči račun 50711280 TELEPtiNI: uredništvo 23-69. mali ORla-sl in o» ročnine. ekonomska pro- paf;anda 31-05 oodružnlci »8-00