G E O G R A F S K I V E S T N I K XLII1 (1971) Pavol P l e s n i k (B ratislava) O V PR A ŠA N JU ZGORNJE GOZDNE MEJE IN VEGETACIJSKIH PA SO V V GOROVJIH JUG O ZAH O DNE IN SEVEROZAHODNE SLOVENIJE V avgustu in sep tem bru 1970. le ta smo obiskali Jugoslav ijo s ciljem š tu d ira ti zgornjo gozdno m ejo v gorovjih Slovenije. Zato, k e r je p o tre b ­ no p ru čev a ti zgornjo gozdno m ejo v širših re lac ijah , ko t p o jav v p o k ra ­ jin i, smo v g robih č rta h za je li tu d i vegetacijo z lasti n jene zveze z o sta­ lim i členi p o k ra jin e in n jeno p rosto rsko d iferenciacijo . N aša posebna zah v a la v e lja p redvsem prof’. I. G am su, vod ji k a ted re za fiz ično geografijo n a O ddelku za geografijo filozofske fa k u lte te v L ju b ljan i, za dragocene in fo rm acije in sprem stvo n a T rnovsk i gozd, na S nežnik te r v del K am n išk ih A lp in kolegu F . L ovrenčaku . a s isten tu na O d d e lk u za geografijo filozofske fa k u lte te v L ju b ljan i, k i me je sp rem ­ lja l n a vseh p o to v an jih po S loveniji in vestno sk rbel za m oje v sa k ­ d an je p o treb e in s k a te rim sem delil rad o sti p a tu d i težave v lep ih go­ ra h Slovenije. P r is rč n a zah v a la v e lja tud i ostalim kolegom geografom v L ju b lja n i za n jihov p r ija z n i sp rejem in pom oč p r i u resn ič itv i m ojega p ro g ram a. V času n ašeg a sk o ra j tr ited en sk eg a b iv a n ja v gorah smo obiskali T rnovsk i gozd in to p red e l M ala L ažn a—S m rekova d ra g a —M ali G oljak , n a d a lje severno in vzhodno s tra n Snežnika. V Ju lijsk ih A lp a h smo ob iskali B reg in jsk i Stol, po tem dolino K oritn ice in M angrt, od tam do­ lino Soče, sedlo V ršič in b ližn jo okolico, na to dolino Velike P išn ice do K ran jsk e gore in P lan ico . Poleg tega smo p ro u č ili ra s tje n a O zebn iku in v do lin i T rig lav sk ih jezer te r n a p o d ro č ju m ed K rnsk im jezerom , p lan in o R azor, Ski hotelom Vogel in dom om n a K om ni. Le o rien tac ijsko smo ob iskali K am niške A lpe. M eritve smo v rš ili z anero id i, k i se n a jb o lj pogosto u p o ra b lja jo , p rav ilo m a le e n k ra t, tak o d a sm atram o naše v i­ šinske p o d a tk e le ko t o rien tac ijske . Z arad i p re k ra tk e g a časa puščam o več p ro u čev an ih p roblem ov o d p rtih , k e r zah tev a jo podrobnejšo ra z isk a ­ vo, o b iska ti b i bilo po treb n o več dolin z lasti n a severn i s tran i Ju lijsk ili A lp . P rob lem e smo si p rizad ev a li v red n o titi z v id ik a d ru g ih v isokih gorovij teko , d a del našega p risp e v k a obsega tud i š irša , sp lo šnejša v p ra ­ šan ja . Splošna problem atika Kaj štejem o za zgornjo gozdno m ejo? K er n a z o r i o p o jm u z g o rn je g o zd n e m e je n iso e n o tn i (F r ie s 1913, B ro c k m a n n -J e ro s c h 1919, S c h rö te r 1926, S o k o lo w sk i 1928, V in c e n t 1933, J e n ik L o k v en c 1962, E lle n b e rg 1963 in 1966, P le s n ik 1956, 1971), n a j n av e d e m o sv o je s ta liš č e o tem . Z rastočo nadm orsko višino se v našili geografsk i š ir in a h v gorah slabšajo ž iv ljen jsk i pogoji ra s ti d revesne vegetacije. V v išjem svetu n aših gorovij se z rastočo nadm orsko v išino postopom a zm an jšu je v iš in a d re ­ ves. V zgorn jem delu v e rtik a ln eg a gozdnega pasu postane jo d revesa ne le n iž ja , m arveč tu d i š irša (širše krošn je) in postopom a dob ivajo grm ov­ ni znača j. G ozd ko t sk len jen i d revesn i sestoj izg in ja in p re h a ja v grm ov­ ne form acije . P reh o d gozda v grm ovne sestoje je odvisen tu d i od b io­ lošk ih la stnosti d reves in zato je zn ača j zgorn je gozdne m eje v raz ličn ih k lim a tsk ih p o d ro č jih zelo različen . V S red n ji E vrop i, k je r zgornjo goz­ dno m ejo tv o ri p rav ilo m a sm reka (Picea excelsa) a li sm rek a s cem pri- nom (P inus cem bra) ali z m acesnom (L a r ix decidua) in redko z d rug im i d revesn im i v rs tam i, gozdni sestoj n a obm očju zgorn je gozdne m eje ne p o s ta ja le n iž ji, tem več postopom a ra z p a d a n a drevesne sk u p in e in n a ­ to n a posam ezno rasto ča d revesa. V tak em p rim eru , a ta k p rim e r je na jb o lj pogost, p re d s ta v lja zg o rn ja gozdna m eja p as ozem lja. C e p a hočem o m ejo gozda m eriti in jo p r ik a z a ti n a p o d ro b n e jš i k a r ti , jo m o­ ram o u p o štev a ti kot črto . Po tegn iti gozdno mejo na p asu ozem lja kot črto p a je av to rjev a in d iv id u a ln a zadeva. Zato smo si p riz a d e v a li o p re ­ d e liti naš k r ite r ij tako , d a b i mogel vsakdo na te ren u ugo tov iti m esto, k je r smo p o teg n ili gozdno m ejo ko t črto . Za zgornjo gozdno m ejo sm a­ tram o črto , k a te ra sp a ja n a jv iše ležeča m esta sk len jenega gozda. Za gozd upoštevam o d revesn i sestoj z m in im aln im sklopom k ro šen j 0,5 in m in i­ m alno površino 10 arov. K ot drevo n am v e lja v sak poedinec (za sm re­ ko), visok 5 m in več (P lesn ik 1971). Č ep rav bi bilo treb a n e k a te re p o ­ drobnosti n aše d e fin ic ije n a ta n č n e je določiti, (m inim alno v išino in p o v r­ šino) nam doslej zadostu je v p red e lih , k je r k lim atsko gozdno m ejo tvori sm rekov gozd, k i n a določenih v iš in ah ra z p a d a n a drevesne skup in e in poedince (vzroki so u tem eljen i v m oji k n jig i iz le ta 1971). V subm edi- te ran sk em p o d ro č ju tv o ri k lim a tsk o gozdno m ejo bukev , k a te ra p ra v ilo ­ m a v gostem sk lo p u p re h a ja do g rm ovnih sestojev, tak o se u jem ata zgo rn ja gozdna in d revesna m eja v sm islu koncepcije E llenberga (1963 in 1966). P ri p ro u č itv i zgorn je gozdne m eje n a v e lik ih p o v rš in ah (npr. v E vropi) bo v e rje tn o tre b a naše k r ite r ije za gozdno m ejo m o d ific ira ti, v tem p rim eru p a jih bomo v sekakor u p o rab ili tu d i za bukev. D iferen ciacija rastlinske od eje v v isok ih gorovjih . V n iž jih go­ rov jih S red n je E v ro p e opažam o, da se z večjo nadm orsko višino v celoti sp rem in ja tu d i ra s tlin sk a odeja. N ad pasom h rasto v ih gozdov se širi p as buk o v ih gozdov, n ad n jim i sm rekovi gozdovi, k i p re h a ja jo v ru šev je (P inus m ugo ssp. m ughus — po taksonom iji, k i se u p o ra b lja p r i nas). T ak a shem a se p o n a v lja v vseh n iž jih in m an j m asivn ih gorovjih (k a­ te ra le m alo a li p a ne p resegajo zgorn je gozdne m eje) od su b a tlan tsk ili p o d ro č ij Z ahodne E vrope (p rib ližno od H arza) p a do Vzhodne in Jugo­ vzhodne E vrope. V določeni m eri so iz jem a (p rav v Sloveniji) k ra šk a ozem lja, k je r je v e r tik a ln a shem atska s tru k tu ra p o ru šen a z lasti z in v e r­ zijo, tem elječo n a v e rtik a ln o m očno razčlen jenem re liefu s pogostim i, g lobokim i, često z vseh s tra n i z a p rtim i depresijam i. Š iroka in v isoka gorovja im ajo v celoti d ru g ačn o d ife renc iac ijo g eografskega oko lja in s tem tu d i ra z p ro s tra n jen o s t vegetac ijske odeje, k o t n iž ja gorovja. V visokih gorovjih opazim o ne le osnovne sprem em be ra s tja v sm eri navzgor, tem več tu d i v h o rizo n ta ln i sm eri. D ru g ačn a je ra s tlin sk a odeja n a robu gorovja, k je r so n av ad n o vegetac ijsk i pasov i podobni ko t v osta lih n iž jih gorovjih , popo lnom a d ru g ačn a p a je v sre­ d išču gorovja, tak o d a se od ob rob ja p ro ti n o tran jo s ti visokega gorovja sp rem in ja jo v e rtik a ln e s tru k tu re vegetacije , to re j lahko opazu jem o tu d i v ho rizo n ta ln i sm eri vegetac ijske pasove (ta p o jav smo im enovali no- tran je -g o rsk a zonalnost). O snovne vege tac ijske sprem em be v v e rtik a ln i sm eri so posled ica v e lik ih sp rem eb geografskega oko lja z rastočo n a d ­ m orsko višino. N o tran jeg o rsk i pasov i visokih gorovij razodevajo to re j globoke sprem em be geografskega okolja od ob rob ja p ro ti n o tran jo sti. N avedim o nekoliko p rim ero v (A lpe, Z ahodni K a rp a ti, P iren e ji in K av­ kaz) ! V osred ju fran co sk ih A l p so raz š irjen e d ruge ra s tlin sk e v rste ko t n a n jihovem obrobju . Visoki robovi a lp sk eg a kom pleksa (Vercors, G ran d e C h artreu se ), visoki od 2000— 2300 m, leže n a Z-SZ s tra n i A lp . P re s treza jo veliko količino p a d a v in p r ih a ja jo č ih od Z-SZ. So v lažn i in h lad n i. V St. P ie rre de C h a rtreu se (v v iš in i 975 m) p a d e le tno okoli 2000 m m p a d a v in (O zenda, R ep iton , R ich ard , T onnel 1964, str. 74). N ad p a ­ som m ezofiln ih h ras to v ih gozdov se ra z p ro s tira p a s bukov ih in jelovo- buk o v ih gozdov, n a jv iš je dele gorovja G ran d e C h a rtreu se p a p o rašča jo sesto ji Pinus m ugo ssp. uncinata. S m reka je v jelovo-bukovem pasu p rim e ša n a in lahko tv o ri v n jem velike otoke č istih sm rekovih gozdov te r sega tu d i do spodn je m eje gozda Pinus m ugo ssp. uncinata. N e tvo ri p a sam osto jnega vegetac ijskega pasu . V osredn jih delih fran co sk ih A lp p a d e občutno m an j p ad av in . V B rian^onu (1293 m) jih p a d e letno le 590 m m , p r i tem sp a d a ju l i j (z le 40 mm dežja) k suhim m esecem (C adel, G ilo t 1963). D revesne v rste , k i so p red s tav n ice v lažne in h lad n e k lim e, tu m očno stop ijo v ozadje. B u­ kev (Fagus siloatica) tu popo lnom a m an jk a , je lk a (A b ies alba) in sm re­ k a se p o ja v lja ta le na n e k a te rih m estih , k je r je v eč ja v lažnost (severna ekspozic ija , depresije). Suvereno d om in ira jo p io n irsk e v rs te s široko ekologijo, z lasti m acesen (L a r ix decidua) in bori (v n iž jih legah Pinus siloestris, v iše Pinus m ugo ssp. uncinata). N a m nogih m estih segajo sk len jen i m acesnovi gozdovi od d n a dolin (od 1300 m) p a do zgorn je gozdne m eje (2400— 2450 m). Le n a zgorn ji gozdni m eji je m acesnu p r i ­ m ešan cem prin . O d ob rob ja p ro ti osredju gorovij je v ra zv rs titv i ve­ g e tac ijsk ih pasov cela v rs ta p rehodov. T u d i v Z a h o d n i h K a r p a t i h opazim o d ife re n c iac ijo v eg e ­ tac ije v h o rizo n ta ln i sm eri ko t odraz v e lik ih sp rem em b geografskega o ko lja v sm eri p ro ti n o tran jo s ti gorovja. V n iž jih gorov jih Z ap ad n ih Slika 1. O bširni macesnovi gozdovi (Larix decidua) na obm očju Brian<,ona — centralne francoske Alpe K a rp a to v p o tek a jo vege tac ijsk i p asov i »norm alno« (v sm eri navzgor slede h rastov , bukov , sm rekov p a s in p a s ru šev ja ), ko t v m nogih d ru g ih e v ro p sk ih g o ro v jih . A n a j v išjem o s re d n je m d e lu Z ahodn ih K a rp a to v , k i g a p re d s ta v lja jo \ 'iso k e T a tre , del N izk ih T a te r in n ek a te re p r ip a d a jo č e kotline , s to p a om enjena veg e tac ijsk a pasov itost gozdnih sestojev v ozad ­ je. B ukev je re d k a in n a p ro s tra n ih p o v rš in ah (P o p rad sk a ko tlin a , celo t­ no južno pobočje V isokih T a te r in d rug je ) popo lnom a m a n jk a ; slabo p a je z a s to p an a tu d i je lk a . S m reka tu suvereno gospoduje in sega iz k o tlin (od 700—800 m) p ra v do zgorn je gozdne m eje; tam se m eša s cem prinom , k i se v sk u p in a h a li posam ič (ponekod obilno) p o ja v lja tu d i v spodn jem delu ru šev ja . N a ju žn i s tra n i z la sti V isokih T a te r se s sm re­ ko m eša svetlobo ljubn i m acesen, obilno zas to p an z lasti tam , k je r kon ­ k u ren čn o m očnejša sm reka ne m ore sk len iti k ro šen j (skalna m orja , sk a ln a ta pobočja , n e k d a n ji p a šn ik i, pov ršine , k je r je v e te r p o d rl d re ­ vesa). Slika 2. C em prin (Pinus cembra) nad zgornjo gozdno mejo v Visokih T atrah P i r e n e j i so razp o teg n jen o , re la tiv n o ozko gorovje, k a te ro se od robn ih delov d o k a j enakom erno dv iga k o sred n ji v išin sk i osi. P ad av in e p r ih a ja jo z lasti od zahoda in severozahoda. Zato je severni, francosk i del go rov ja h la d n e jš i in v lažn e jš i, n a d h rasto v im pasom so tu n a široko ra z ­ š ir jen i b u kov i in je lovo-bukovi gozdovi, navzgor p re h a ja jo do gozdov Pinus m ugo ssp. uncinaia, t i p a segajo do zgorn je gozdne m eje (z izjem o zahodnega ro b a gorovja, k je r n ad h rasto v im pasom p re v la d u je jo čisti bukov i gozdovi p ra v do zgorn je gozdne m eje). B ukve in je lk e p a ne na jdem o v o sredn jih p ire n e jsk ih d o linah , tu ju zam en ja gozdni bor (P i­ nus siloestris). T u d i n a to p le jš ih in bolj suh ih ju žn ih pobočjih gorovja t i dve v rs ti ne tv o rita sk len jenega vegetac ijskega p asu tem več se ob ičajno p o ja v lja ta v ob lik i otokov n a bo lj v lažn ih m estih . N am esto n jiju je tu m očno ra z š ir je n gozdni bor, k i im a široko ekologijo in dobro p re n a ša bo lj suho in celinsko klim o. T vori iz ra z iti vegetac ijsk i p as n a d pasom k se ro filn ih (Q uercus i lex) in sub k sero filn ih (Q. pubescens) h rastov . N ad pasom gozdnega b o ra je p as gozdov P inus m ugo ssp. uncinata , k i tvo ri zgornjo gozdno m ejo. V n a jb o lj vzhodnem delu P ire n e je v .se ra z p ro s tira jo obširn i bukov i gozdovi n a jugovzhodn ih pobočjih , k a te ra so pod vp livom vetrov , k i p r in a ša jo vlago od S redozem skega m orja . T u vidim o določeno analogijo Slika 3. Sestoji Pinus mugo ssp. uncinata v osrednjih dolinah Pirenejev Slika 4. Jelovo-bukovi gozdovi na področju glavnega grebena K avkaza, dolina Alibek s subm ed ite ransk im i gorovji Slovenije. V obširn ih bolj suh ih d ep res ijah n a zavetrn i s tra n i vlagonosnih jugovzhodnih vetrov (C apc ir, C erdagne) se ponovno na široko u ve ljav ijo borovi gozdovi (Pinu* siloestris in Pinus m ugo ssp. uncinata). K a v k a z je v o ro g rafsk ih po tezah v grobem podoben P irenejem . V etrov i, k i p r in a š a jo p ad a v in e p ih a jo od ju g a , od Č rn e g a m o rja . Ju žn a go rska pobočja K av k aza n a p ro filu S uhum i-K luhorsk i p riesm ik - do lina Teberdi so p o k rita (razen n a jv iš jih robnih delov) z gozdovi z lasti bukve (Fagus Orientalin), je lk e (A b ie s N o rd m a n n ia n a ) in sm reke Picea Orienta­ lin j. V Bat umi ju p a d e le tno 2465 mm p a d a v in (Berg 1955) a n a sosednjih pobočjih K av k aza še več. Za g lavn im gorskim grebenom ko lič ina p a d a ­ v in po jem a. V d ep re s ijah n a severnem vznožju g lavnega k av k ašk eg a g rebena p a d e še okoli 1500m m p a d a v in (D o m bajska ja p o lja n a n a 1620 m , S to lip in 1962), k a r zadostu je za ra s t om enjen ih gorsk ih bukovo-sm re- kovo-jelov ih gozdov. Z n a rašča jo čo oddaljenostjo od g lavnega g rebena ko lič ina p a d a v in p o jem a; om enjen i gozdovi se z a ra d i tega čim d a lje so tem bolj um ik a jo n a m esta z večjo v lažnostjo p rs ti in z rak a , n a de­ belejše p rs ti, n a dno ozkih globokih do lin ; n a n jihovo m esto p a posto- pom a p r ih a ja Pirius ham aia, k i n p r . n a p o d ro č ju T eb erd i (1500 m , p o ­ p rečno le tno 726 m m p a d a v in , T u roverov 1962) p o k riv a cela pobočja od d n a do lin p a do zgorn je gozdne m eje. G orovja jugozahodne in severozahodne S loven ije Iz p red h o d n e p rim e rja v e n e k a te rih v isok ih gorovij vid im o, da na d ife ren c iac ijo geografskega oko lja n a jv eč v p liv a jo razen geografskega po lo ža ja z la s ti obseg in v iš in a gorovja, n jegova o ro g ra fsk a s tru k tu ra in o rie n ta c ija k vetrovom , k i p r in a ša jo p ad av in e . O sta li d e jav n ik i, k o t so re lief, vodovje, p r s t in d ru g i v p liv a jo bo lj v podrobnostih , od n jih se re lie f n a jb o lj p rib liž a s svojim pom enom osnovnim dejavn ikom . V za d ­ n jem obdob ju p a je n a ra stlin sk o odejo v isokih gorovij v p liv a l tu d i človek. Z načilen zn ak za gorov ja jugozahodne S lovenije je ko lič in a p ad av in , k i se v sm eri p ro ti n o tran jo s ti zm an jšu je . Zelo pom ebno vlogo im ajo p r i tem vetrov i, ki p ih a jo od Sredozem skega m orja . Zato im ajo ro b n a go­ ro v ja S nežn ik , T rn o v sk i gozd in ju žn a p o b o čja Ju lijsk ih A lp še poseb­ no dosti p a d a v in (do 3000 m m letno, M elik 1954, str. 142). S tem je p o ­ vezan a tu d i v eč ja oblačnost, k ra jš a doba sončnega obsevan ja , večja v lažnost z rak a , z las ti p a n iž je te m p e ra tu re v vege tac ijsk i dobi, k a r b i­ stveno v p liv a n a zn a č a j v egetac ije in n a v išino zgorn je gozdne m eje. N a T r n o v s ke m g o z d u se ra z p ro s tira jo o b širn i bukov i in bu- kovo-jelovi gozdovi. S m reka je n a splošno le slabo p rim ešan a . Pogosteje se p o ja v lja in često tu d i tv o ri otoke č is tih sestojev v visoko ležečih de­ p re s ija h (zlasti v rta č a h ), k a te re so dovolj h la d n e z a ra d i in verz ije ko t tu d i do toka h lad n eg a z ra k a iz podzem sk ih p rostorov . K ot tip ič e n p r i ­ m er n av a jam o Sm rekovo drago, k je r je p o p isa l vegetac ijsko inverz ijo M elik (1959). N a d n u m ogočne v rta č e se ra z p ro s tira s ta ro sk len jeno ru ­ ševje, k i ga o b d a ja jo sm rekovi sestoji. G re za su b a lp in sk i sm rekov gozd, k a te r i p o k riv a sp o d n ji del pobočij in tu d i del d n a v rtače . Z gorn ji del pobočij v rta č e p a p o ra šč a je lovo-bukov gozd. P r i h itrem pogledu n a Sm rekovo d rago im am o v tis, d a v id im o lep p r im e r in v erz ije nekoliko veg e tac ijsk ih pasov, d a je navzočnost ru šev ja in v erzn i b io k lim a tsk i p o jav . V tem sm islu so ta p r im e r raz lag a li do- sed a j; n i se p o jav il dvom v to, da je g lavn i vzrok navzočnosti ru šev ja in verzno -k lim atsk i. Č e p a š tu d iram o p o jav podrobneje , p ridem o v n a ­ sp ro tje z dosedan jim nazorom . Sm rekov gozd sega p ra v na dno v rtače in ponekod ra s te niže ko t p rece jšen de l ru šev ja . P reh o d sm rekovih se­ sto jev v ru šev je je h ite r , m an jk a jo sk u p in e sm rek, tak o značilne za m e­ jo sm rekovega gozda, z las ti n a p o d ro č ju k lim a tsk e gozdne m eje. S k u p in e sm rek n a s ta ja jo iz vej z veg e ta tiv n im razm noževan jem . S p o d n je veje (prizem ne) p a tu n a sm rek icah nasp lošno u siha jo a li p a so se že p o su ­ šile in o d pad le . Zato se tu ne tvo rijo goste sk u p in e sm rek. V ažen razlog, z a k a j ne štejem o te gozdne m eje za k lim a tsk o in navzočnost ru šev ja za od raz in v e rzn ih k lim a tsk ih razm er, je v iš in a sm rek. Posam ezne sm reke n a s tik u z ru šev jem dosegajo zna tn o višino , m estom a 18—20 m. Težko si p red s tav ljam o , da bi n a k lim a tsk i gozdni m eji im ela d revesa tak šn e S lika 5. N a dnu v rtače Sm rekova d raga (Trnovski gozd) se razp ro stira ru šev je (Pinus mugo ssp. mughus), nad n jim je sm rekov gozd, še više pa je jelovo- bukov gozd k lim a tsk e zlasti te rm ične pogoje, da b i dosegla navedeno višino. Po n a ­ šem p o zn av an ju z lasti K a rp a to v dosežejo sm reke n a k lim a tsk i gozdni m eji ob ičajno le višino 10— 12 m. N a k lim a tsk i m eji sm rekovega gozda (ali v n jen i b ližin i) je s tik gozda in ru še v ja v celoti u sta ljen , ne opazim o u m ika ru še v ja in sm reka ga ne p re ra šča . N a d n u Sm rekove d rag e p a smo n a stičnem p a su gozda in ru še v ja n a več m estih v ideli, da se ve je a li p a celi grm i ru šev ja suše zato, k e r jih zasenču je jo rastoče sm reke. U m ik svetlobo ljubnega ru šev ja , k i ne p renese tra jn e g a zasenčen ja , opazim o le globoko pod k lim atsk o gozdno m ejo, tam k je r gozd ponovno p o ra šč a zgub ljene površine . P ro ­ ste p ov ršine ko t so opuščeni p a šn ik i, po v ršin e k je r je v e te r p o d rl d rev je a li je le-to bilo požgano, nav ad n o n a jp re j za raste ru šev je , k i je sposobno u sp e v a ti več 100 m globoko pod gozdno m ejo. V ru še v ju se n a to razm noži sm reka in . k e r so k lim a tsk i pogoji (globlje pod k lim atsk o gozdno mejo) ugodni, h itro raste , se razv ije v drevo, postopom a se k ro šn je sk lenejo in p re p re č ijo dostop svetlobe do ru šev ja , ki za rad i tega odm re. C ela poko­ p a lišč a posušenega ru še v ja opazim o z lasti v T a tra h tam , k je r so b ili s ta r i p a šn ik i in tam , k je r je v e te r p o d rl drev je . N i dvom a o tem , da gre v Sm rekovi d ra g i za inverz ijo , podobno ko t v d ru g ih v iše ležečih v r ta č a h T rnovskega gozda. P rob lem atično o sta ja v p ra ša n je , do k ak šn e m ere tu v p liv a k lim a tsk a in v erz ija . A li je p r i ve­ lik i sp rem em bi raz p ro s tra n jen o s ti ra s tlin sk ih zd ružb , zlasti navzočnosti ru še v ja na dnu Sm rekove d rage, od ločiln i d e ja v n ik k lim a tsk a inv erz ija , povzročena z a ra d i globoke, z a p r te k ra šk e d ep resije a li p a so n a p o jav ru šev ja v p liv a li d ru g i de jav n ik i in inverzn i p rocesi le sodelu jejo p r i n a ­ s ta n k u treh veg e tac ijsk ih pasov. Sam o n a osnovi bežnega raz isk o v an ja nam je težko d a ti izč rp en odgovor, po treb n o b i bilo podrobno terensko delo, d a b i ta p rob lem rešili. Več znakov kaže, da n a d n u Sm rekove d rage ne gre za k lim atsk o gozdno m ejo in, da n i g lavn i vzrok p o jav a ru še v ja k lim a tsk a in v e rz ija z a ra d i v rta č a s te oblike. S laba rast sm reke, k i ra s te tu in tam m ed rušev jem (tud i na n iž jih delili d n a v rtače) in od­ sotnost gozda te r navzočnost ru šev ja so lahko pogojeni edafsko . T u so p litv e p rs ti, k i im ajo lastnosti ra n k e rje v in so, k a k o r lahko sodim o po flo ris tičn i sestav i zeliščne p o d ras ti zelo kisle in revne s h ran ljiv im i snov­ mi. K ra jev n a navzočnost ru šev ja ko t tu d i s lab a ra s t sm reke sta lahko m očno p ovzročena po h lad n em z rak u , k i do tek a iz podzem sk ih p rosto rov ; zato je treb a v rš iti p ro u čev an je v te j sm eri (G am s 1971). L ahko je v p li­ valo tu d i de lovan je človeka. Zato ne m orem o izločiti m ožnosti, da je navzočnost ru šev ja na d n u Sm rekove d rag e se k u n d a rn a .V p rašan je izvo­ ra ru šev ja je mogoče rešiti s p ro u č itv ijo d oka j s ta ln e favne p rs ti, trd n o vezane n a določeno mesto. K ar zadeva delovan je človeka, je bilo le-to v p re tek lo s ti v gorah (z lasti paša) zelo m očno (v češkoslovašk ih K a rp a tih je bilo nekoč dosti večje ko t danes). S m reka se v S red n ji E v ro p i v je lovo-bukov ih gorsk ih po d ro č jih , k je r je dovolj p a d a v in , dobro razm nožu je n a p a šn ik ih , na sk a lna tem svetil in d ru g ih p ro stih ra s tišč ih (zlasti tam , k je r je m ahovna o de ja ); tak o p o s ta ja p redvsem z a ra d i lah k eg a sem ena p io n irsk a v rsta . N ašo pozornost je p rite g n il sm rekov sestoj v M ali L ažni. P r i bežnem ogledu im a človek vtis, d a gre za analog ijo z d rug im i k ra šk im i d ep re s i­ jam i. P r i n a tan čn e jšem ogledu gozda p a vidim o, d a gre tu za n ek a j d rugega. Z eliščna p o d ra s t v sm rekovem gozdu razodeva, d a tu ne gre za su b a lp in sk i sm rekov gozd ko t v Sm rekovi d rag i, v en d a r je težko z njegovo pom očjo n a p ra v iti zak lju čk e . N a dnu d ep resije so tu d i bukov i sestoji. D ep res ija leži niže, je š iro k a in v p r im e rja v i s Sm rekovo drago te r m nogim i d rug im i, k i im ajo n a d n u su b a lp in sk i sm rekov gozd. p litv a . T u je m ogel človek o d ig ra ti odločilno vlogo. N i izk ljučeno , da je človek po izk rč itv i gozda tu p ase l, po tem p a se je na p a šn ik u razm nožila sm re­ ka. k čem ur je p ripom og la in v erz ija v te j m an j iz raz iti d ep resiji. Težko Slika 6. B ukovje sega p rav do n a jv iš jih delov T rnovskega gozda ]>i bilo tu d i raz ložiti navzročnost sm reke, d rugod p a spet bukve na dnu dep resije , če bi n a j n a sestavo gozda odločilno v p liv a la in v e rz ija n a s ta - s ta la z a ra d i depresije . B ukov gozd sega n a T rnovskem gozdu do zgorn je gozdne m eje. Ali p a sega n a te j k ra šk i p lan o ti tu d i do svoje k lim atsk e m eje? T a problem ostane o d p rt. N avedim o p a nekoliko dejstev , k i smo jih opazovali na področju zgorn je gozdne m eje. M elik (1959) p o stav lja zgornjo gozdno m ejo (misli k lim atsko) v v i­ šino 1440 m. G rm ovna bukev p a sega p ra v n a vrli M alega G o ljaka . G rm i so zelo d e fo rm iran i in m očno trp ijo za rad i težk ih ra s tn ih razm er. T u d i navzočnost ru še v ja in p riso tn o st n e k a te rih v isokogorskih v rs t n a G olja- k ih kaže n a m ožnost obsto ja k lim a tsk e gozdne m eje. N i p a to trd e n do­ kaz , sa j so se ru šev je in visogorske ra s tlin sk e v rste lahko obdržale na sk a ln a tih m estih , k je r j ih bukev ne m ore p re ra s ti, tu d i pod k lim atsko gozdno m ejo. R ušev je se je lahko tu d i naselilo ko t sek u n d arn o n a p o v rš i­ n ah , k je r je človek o d stran il bukev. N a n e k a te r ih m estih sestoji ru šev ja p ro d ira jo globlje v a rea l gozdnih sestojev; n a ta k ih ra stišč ih je n jih o v a se k u n d a rn a navzočnost jasna . V ru šev ju n a G o ljak ih na jdem o tu d i m la ­ de sestoje in jase , k a r kaže n a v p liv človeka. Po p ro f. G am su p o tr ju je o b lika šk rap ljev , k i so n a v rh u M alega G o ljak a , d a gre za ek sh u m iran e šk ra p lje . Iz tega sledi, d a je b il h rb e t M&lega G o ljak a dolgo brez go­ zd a ; v e rje tn o se je tu dolgo paslo , tak o d a je eroz ija o d k rila om enjene šk ra p lje . V erje tno je ime »G oljaki« bo lj vezano n a tra v n a te brezgozdne dele v rh a , ko t n a d revesne in grm ovne p o vršine , saj je v n a ra v n ih ra z ­ m erah p reh o d b u k o v ja v ru šev je n e iz raz it. Im e »G oljaki« se je verje tn o u v e ljav ilo ted a j, ko so n a jv iš ji deli T rnovskega gozda že im eli sek u n d a r­ no vegetacijo . M ale sm reke n ad gozdno m ejo n a južnem pobočju M alega G o ljak a im ajo goste veje v v išin i ru šev ja . T isti n jih o v i deli, k i segajo n a d ru šev je , p a zelo trp e z a ra d i v e tra in snega tako . da je n jih o v a ž iv ljen jsk a doba k ra tk a . Po obliki so zelo podobne sm rek icam n a d k lim a tsk o gozdno m e­ jo v Z ap ad n ih K a rp a tih , k a r bi lahko zap e lja lo k n e p ra v iln i analog iji, d a so tu d i n a T rnovskem gozdu že nad k lim atsk o gozdno m ejo. N i m ogo­ če p r im e r ja ti ra s tn ih razm er sm rek, ras to č ih v o p tim a ln ih pogojih , s sm rekam i, k i ras te jo v te ž jih pogo jih b lizu eksistenčne m eje te drevesne v rste . Zato enako trd e k lim a tsk e razm ere dosti bo lj škod ijo sm rekam k i ra s te jo daleč od svojega o p tim a (v našem p rim e ru n a T rnovskem gozdu), ko t p a posam ezn icam v Z ap ad n ih K a rp a tih , k je r je sm rek a p re ­ ce j b liže k lim a tsk em u o p tim u , ko t p a n a robu svojega a rea la . P r i v z p e n ja n ju n a M ali G o ljak (od zahoda) smo še v višin i 1370—80 m opazovali v celoti lepo razv ite , v isoke bukve, ki dokazu jejo , da je še da leč do n jihove k lim a tsk e m eje. T u d i b u k v e v sedlu n a vzhodu od v rh a M alega G o ljak a im ajo še drevesno obliko, č ep rav se n a h a ja jo visoko in č ep rav je v p liv v e tra v sedlih neob iča jno v e lik (diesov e fek t povzročen z a ra d i večjega z račn eg a p ritisk a ) . To bi kaza lo n a to, d a leži k lim a tsk a gozdna m eja n a M alem G o ljak u više ko t je d a n a šn ja gozdna m eja. To p a so le grobe cenitve, k a te re b i bilo mogoče p o trd it i z m eritv am i v išine dreves, k i se zn ižu je jo z rastočo nadm orsko v išino (P lesn ik 1956). T u d i če u poštevam o m alo v išino in m asivnost T rnovskega gozda, k a r zn ižu je zgornjo gozdno m ejo podobno ko t tu d i v e lik a le tn a ko lič ina p a d a v in , so p o d a tk i o v iš in i k lim atsk e m eje v l i te ra tu r i verje tn o p re n iz ­ ki. P r i vsem tem sega n a S nežn iku , ki n i da leč in je le k a šn ih 300 m v iš ji ko t M ali G o ljak , k lim a tsk a gozdna m eja do 1600 m. V išina d a n a š ­ n je gozdne m eje ko t tu d i ra š ir je n je ru šev ja o d raža m očan v p liv n ek ­ d an jeg a d e lo v an ja človeka. V erje tno p a je b il T rnovski gozd p rv o tn o p o ­ raščen z gozdom do v rhov č ep rav je po n a jv iš jih h rb tih in v rho v ih b u ­ kev m očno trp e la z a ra d i sp lošn ih pogojev, k i so zan jo po v rh eh slabši. V p ra ša n je a li je b ila n a n a jv iš jih slem enih ra z v ita k lim a tsk a gozdna m eja, puščam o nerešeno za rad i p o m a n jk a n ja p o d a tkov . R ešiti bi ga bilo mogoče z b iom etrično m etodo (P lesn ik 1956), k a te ra p a zah tev a dosti časa in p o d a tk o v iz d ru g ih b ližn jih gorovij, k je r tvori gozdno m ejo b u ­ kev. Če p a je tu d i b ila n a M alem G o ljak u p rv o tn o iz ražen a k lim a tsk a gozdna m eja , je obsegala le m ajhno , ozko površino , om ejeno n a n a jv iš je p redele . C elo tn a p ro sto rsk a d ife ren c iac ija in zn ača j gozdne vege tac ije sta na S n e ž n i k u p odobna kot na T rnovskem gozdu. B ukovje sega do zgorn je gozdne m eje tako , d a se s tik a s sestoji ru šev ja . S m reka je p odob­ no ko t n a T rnovskem gozdu k o n c e n tr ira n a (v v iš jih legah) v sp o d n jih delili velik ih v rta č , k je r tvo ri čiste sestoje (npr. n a severn i s tra n i g lav ­ nega grebena). Tu in ta m raste sm reka (tudi je lka) še nad zgornjo gozd­ no m ejo v ru šev ju , k je r p a m očno t r p i z a ra d i v p liv a v e tra in snega. K lim atsk a gozdna m eja p o tek a više ko t n a T rnovskem gozdu p re d ­ vsem za rad i v išjega S nežn ika (1793 m). D a n a šn ja gozdna m eja je d o k a j zn ižan a z a ra d i d e lo v an ja človeka. O bširn i sk len jen i sestoji ru šev ja , se­ gajoči n a severn i in vzhodn i s tra n i g lavnega g rebena (tu d i drugod) glo­ boko do buk o v ja , kažejo podobno kot n a T rnovskem gozdu in d ru g ih gorov jih (tud i v Z ap ad n ih K a rp a tih ) , d a je b ila ak tiv n o st človeka n ad zgorn jo gozdno m ejo, n e k d a j (vsaj p re d 50—100 leti) več ja ko t danes. O p u ščen e p ašn ik e je poraslo ru šev je , k i p a ga seda j p re ra šč a bukev , k a r je m ožno v id e ti na več m estih (np r. tu d i v v r ta č a h n a severn i in severovzhodni s tra n i g lavnega v rh a , k je r bukov i sestoji segajo do 1580 m). N a jv iš je lo k a lite te k lim atsk e gozdne m eje segajo n a S nežn iku do 1600 m. Po usm erjenosti zastav n ih d revesn ih ob lik lahko sk lepam o, da vetro v i (m orebiti v povezav i z d ru g im i d e jav n ik i, z la s ti s snegom ), k i z av ira jo ra s t drevesne vegetacije , p ih a jo n a T rnovskem gozdu bo lj od ju g a in jugozahoda, n a S nežniku p a bo lj od jugovzhoda, k a r bi kazalo na zasu k g lavnih z račn ih tokov v vetrovnem vrem enu. T u d i p r i našem obisku S nežn ik a v slabem vrem enu (8. in 9. IX. 1970) je p ih a l m očan ve­ te r v sm eri d revesn ih zastav , to je od jugovzhoda. To upoštevam o le kot o rien tac ijsk i p o d a tek , k a te reg a je tre b a p rev e riti z m eritvam i sm eri d re ­ vesn ih zastav n a vsej p lano ti. P ro sto rsk a d ife ren c iac ija vegetac ije v J u l i j s k i h A l p a h je dosti p e s tre jša in bo lj zap le ten a ko t n a o b rav n av an ih d in a rsk ih p la n o ­ tah . k a r je ozko povezano z večjo v išino in m asivnostjo ko t tu d i z oro- g ra fsk o s tru k tu ro teg a gorovja. T u d i zg o rn ja gozdna m eja je tu v iš ja in pestre jša . Ju žn a s tran Ju lijsk ih A lp p re d s ta v lja p riv e trn o s tra n za deževne vetrove, k a te r i p ih a jo s S redozem skega m orja . T u p a d e v e lik a ko lič ina p ad av in , tak o d a južn i rob n i g reben i (npr. M ata ju r, B reg in jsk i Stol in drug i) n im ajo b istveno d ru g ačn eg a p odnebnega in v egetac ijskega zn a ­ č a ja ko t T rnovsk i gozd ali Snežnik . B ukovi gozdovi segajo p ra v do zgor­ n je gozdne m eje. N a severnem pobočju B reg in jskega S to la (1668 m) sega sk len jen i bukov gozd do 1500 m, dobro rastoče bukve v sk u p in ah p a segajo p rib ližn o 20—25 m etrov više. N a ostrem grebenu , k i o b rob lja de­ p resijo , k a te ra spo m in ja n a k rn ico in je pod vp livom ju žn ih in ju g o za­ h o d n ih vetrov , b u k ev v v išin i 1500 m m očno t rp i z a ra d i ve tra . P osam ez­ ne, to d a dosti v isoke sm reke (v išina do 8 m) raste jo n a strm em pobočju om enjene d ep resije v v išin i 1450— 1550 m. N a B reginjskem Stolu, k je r so sledovi m očnega v p liv a paše , je m ogla k lim a tsk a gozdna m eja segati n a jv iše 1550— 1600 m. Po M eliku (1954, str. 142) je lahko zg o rn ja gozd­ na m eja n a M uzcih 1550 m visoko. " S p o rastom v išine in m asivnosti Ju lijsk ih A lp ko t tild i z zm an jše ­ van jem ko lič ine p a d a v in p ro ti severu se v celoti dv iga v iš in a zgorn je gozdne m eje in se sp rem in ja n je n a d revesna sestava. P o vršine bukov ih gozdov se zm an jšu je jo , raste p a delež sm reke in m acesna, k i n a ju žn i s tra n i gorovja ne tv o rita sk len jenega, iz raz iteg a p asu n ad bukovim gozdom (n p r. vzdolž ceste p ro ti koči n a M angrtu). Pogosteje se n a h a ja ta v ob lik i red k ih sestojev a li d revesn ih sk u p in , k a r je često posled ica de­ lov an ja človeka in močno razč len jen eg a sk a ln a teg a re liefa . Delež m aces­ n a raste iz raz ite je na severni z av e trn i s tran i, n p r. za v isokim ska ln im grebenom V elika M ojstrovka-M angrt. D elež sm reke (kot av toh tonega drevesa) se tu d i na zav e trn i s tra n i dosti ne zveča z izjem o večjih in visoko ležečili (1600— 1700 m) d ep resij, k je r lahko tvo ri tud i obširne, čiste in sk len jene gozdne sestoje v isokih in ozkih d revesn ih ob lik (npr. d ep resije v trig lav sk em narodnem p a rk u ). Bolj je sm reka za s to p an a tu d i v n e k a te rih do linah n a severn i s tran i. V P lan ic i so n p r. sm rekovi gozdovi že b lizu koče (v T a m a rju ) , od koder se š irijo po dolin i navzdol. Poleg sm reke p a v do lin i ras te jo tu d i bukev , m acesen in tu d i je lk e tako . d a so tu p rece j m ešani sestoji. T u d i če p r e d ­ postavim o, d a je na obseg sm rekovih sestojev v p liv a lo delovan je človeka, nam po jav i, k i smo jih tu v ideli (d ru g je jih ni bilo), kažejo zvečano v ita l­ nost sm reke: v sm rekovem sesto ju n a d n u doline (1100 m) smo n ašli pod lepo raščen im i sm rekam i, v iso k im i'o k o li 20 m, bukve visoke do 5 m, ki so se sušile. S k u p in sk a s tru k tu ra ko t tu d i raz ličn a s ta ro st m la jšega sm re­ kovega sesto ja kaže, d a gre tu za sukcesijo n a izk rčen i pov ršin i. Ce hočem o p re so ja ti navzočnost gozdnih dreves z v id ik a k ra je v n ih k lim a tsk ih razm er, m oram o zelo p a z iti z las ti n a p io n irsk e v rs te (na n a ­ šem ozem lju z lasti m acesen in gozdni bor) z m nogo lah k eg a sem ena, ki ga v e te r dobro p re n a ša ; te v rs te lah k o tu d i s posredn im delovan jem človeka d o k a j sp rem en ijo sliko p rv o tn ih b io k lim a tsk ih razm er. T u d i če j ih človek ne sad i neposredno , p o m ag a n jihovem u razv o ju posredno s tem , da o d s tra n ju je konk u ren čn o m očnejše v rste (zlasti bukev), d a bi dobil p a šn išk e površine . Po o p u stitv i p a še se n a tak ih p o v rš in ah te d revesne v rste lahko razm nože, z la s ti če se v b liž in i n a h a ja tra je n izvor sem en (m acesni n a skalah ). Z nazad o v an jem p a šn iš tv a so velik i p a šn ik i opuste li, s tem p a je d a n a m ožnost ra z š ir itv e n ek a te rih d revesn ih v rst, k a r sp rem en i sliko o veg e tac ijsk ih razm erah za določeno dobo. dokler p io n irsk ih k o n k u ren čn ih slab ih v rs t n a n e k d a n jih p a šn ik ih ne p re ra ­ stejo p rv o tn e gozdne v rste , v našem p rim e ru bukev , ki je n a vsem p o droč ju , razen m alih izjem , e k sp an z iv n a in ko t sencoljubno drevo kon ­ k u ren čn o n a jm očnejša . N jeno n a p re d o v a n je p a je v e n d a r počasno (im a težk a sem ena), često n a p re d u je z vege ta tiv n im razm noževan jem na širok i fron ti. Za p ion irsk o v rsto lahko štejem o tu d i sm reko, v en d a r s to raz liko , d a se lahko obdrži tam , k je r je b ila p rv o tn a v eg e tac ija bukov a li jelovo-bukov gozd, le če je dovolj v ita ln a in če so p rs ti zak isane . To se lahko n a n a ša tu d i na k ra šk e d ep resije s širok im rav n im dnom v go­ ra h S lovenije (za rad i ve like ko lič ine p a d a v in se p rs ti izlužijo in tak e ostanejo , k e r se na ra v n a d n a d ep resij ne n ab ere k a rb o n a tn i d robir). N a zgo ra j om enjena d e js tv a opozarjam o z lasti zato , k e r so gorovja S lovenije g ra jen a iz k a rb o n a tn ih k am n in z m očno razč len jen im sk a ln a ­ tim reliefom , k a r n u d i ugodne pogoje za ra s t svetlobo ljubn ih p io n irsk ih d revesn ih v rs t n a ta k ih o b likah , k je r j ih k o n k u ren čn o m očnejše v rs te ne m orejo p re ra s ti in od koder lahko ko t t ra jn i v ir o sk rb u je jo okolico s se­ m enom . T ako je n p r . n a zelo strm em južnem in jugovzhodnem pobočju R uševe g lave (nad G or. Logom pod M angrtom ) v v išin i okoli 1000— 1200 m ponekod m orda tu d i več, veliko gozdnega b o ra (P inus siloestris) n a ožjih sk a ln a tih po licah , n a š irš ih po licah p a so o toki bukov n ih se­ stojev. N a tem p o d ro č ju p a tu d i d rugod ra s te bor tam , k je r so skale, z las ti p a po n e k d a n jih p a šn ik ih , k je r tv o ri č iste sesto je n a g lad k ih in n e sk a ln a tih pobočjih (npr. n a ju žn em pobočju ta k o j n ad cesto p ro ti P red ilu ). Šolski p r im e r sukcesije smo v id e li ob p o ti iz Č eške koče na Jezersko (v K am n išk ih A lpah ). O b tu ris tič n i stezi v v iš in i 1380—1400 m smo n a le te li n a čisti m acesnov gozd s sk lopom k rošen j 0,5—0,7 in s p o d ­ ra s tjo 1—2 m visok ih bukev . P rib ližn o 50 m d a lje (v sm eri p ro ti Jeze r­ skem u) se ra z p ro s tira že čisti bukov gozd- P a šn ik n a m estu n ek d an jeg a bukovega gozda je po rase l m acesen, pod k a te reg a p a sed a j p ro d ira b u ­ kev, k i bo dokončno (če ne bo v p liv a človeka) z a ra s tla površino . Močno p ro d ira bukev v m acesnove sestoje ted a j, če je m a tičn i bukov gozd v neposrednem sosedstvu. B ukev sicer n a p re d u je , v e n d a r počasi na p o ­ vršine , k je r je b ila n e k d a j z a ra d i p aše o d s tran jen a in p o tisn jen a n a v ­ zdol in k je r so n eh a li p a s ti, zato je lahko (v večin i p rim ero v jugoslovan­ sk ih A lp tu d i je tako) s lik a o b io k lim a tsk ih razm erah n a p o d ro č ju zgorn je gozdne m eje zelo defo rm iran a . P rim er sprem em be drevesne sestave gozdnih sestojev povezane s k li­ m atsk im i razm eram i, k i so pod m očnim vp livom orografije , smo opazo­ v a li n a p o d ro č ju g rebena B ogatin — Vogel. M ogočni, ponekod čez 2000 m visoki sk a ln a ti g reben im a v grobem sm er severozahod-jugovzhod. P re d ­ s ta v lja visoko p reg ra jo za z račn e tokove, k i p rin a ša jo vlago od S redo­ zem skega m orja . N ek a te ri b io k lim a tsk i zn ak i kažejo , d a gre v določeni m eri za o rog rafsko -k lim atsko m ejo. N a jugozahodn ih pobočjih grebena suvereno p re v la d a jo bukov i gozdovi, k i segajo p ra v do zgorn je gozdne m eje. S m reka je re d k a in se n a h a ja le posam ič, m acesen p a je še re d ­ k e jš i in še bolj t r p i ko t sm reka. S ed an ja zgo rn ja gozdna m eja sega le V egetac ijsk i pro fil od p lan ine D obrenjščice čez B oh in jsk i greben, planino Govnjač, Dom na K om ni do Savice. NESU- 2000n2000m 1800 4600 1200. 1000 \ L 800800 GOO L egenda: 1 bukovje (grmovni in norm alni gozdni sestoji) 2 javor (Acer sp.) 3 sm reka (skupinice in poedinke) 4 macesen (skupinice in poedinci) 5 ruševje 2 G e o g r a f s k i v e s tn ik 17 m alo čez 1550 m (npr. n a G ru šn ic i 1554 m). Povsod je o p az iti, d a je b il v p liv človeka m očan, z las ti v p re tek lo s ti; n a to kažejo obširno bukov je slabe ra s ti in g rm ovnih o b lik te r o b širn i sesto ji ru še v ja globoko pod zgornjo gozdno m ejo, k a te ra je n a n a jv iš jih legah k o m aj segala čez 1600 m (p red posegom človeka). N a severovzhodni (bohinjski) s tra n i se n a h a ja jo n a d pasom b u k o v ja sm reke in m acesn i v ob lik i posam ezn ih dreves, d revesn ih sk u p in ozirom a m alih sestojev (glej p ro fil). T ild i v rem e je bilo v dneh , ko smo p re š li om enjen i g reben v sk lad u z d ife ren c iac ijo vegetacije . V obeh d neh (4. in 5. 9. 1970), ko smo b ili tam , je b ila v iš in a oblakov p r i zahodno-jugozaliodn ih v e tro v ih n a jugo ­ zahodn i to lm insk i s tra n i v sa j 200—400 m n iž je ko t n a zav e trn i b o h in jsk i s tran i. M edtem ko je bilo n a to lm insk i s tra n i pod ročje zgorn je gozdne m eje v m egli, k i je segala do g rebena in se od tam v a lila čez sed la na d rugo s tran , je bilo n a b o h in jsk i s tra n i po l oblačno, v iš in a ob lakov je b ila visoko n ad zgornjo m ejo gozda. Še večjo raz lik o v v rem enu smo opazili m ed p r iv e trn o južno in zav e trn o severno s tran jo dne 28. 8. 1970, ko smo p risp e li iz Loga pod M angrtom n a V ršič. M edtem ko je b ila n a V ršiču ko t tu d i n a b ližn jih ju žn ih p o d ro č jih v isokega ska ln eg a g rebena M oj- stro v k a-M an g rt, p o tek a jo čeg a v sm eri (v grobem ) zahod-vzhod, p r i ju ž ­ nem v e tru od d o p o ld an sk ih u r p a do noči gosta m egla, segajoča do v rhov sk a ln a teg a g rebena, p a je n a zav e trn i severn i s tran i om enjenega g rebena sija lo sonce do večera . V elika je ra z lik a v raz p ro s tra n jen o s ti gozdnih d rev esn ih v rs t m ed področ jem V ršiča in m ed vegetac ijsko odejo n a se­ v e rn i s tra n i g rebena M ojstrovka-M angrt. M edtem ko se d revesna sestava p rv eg a p o d ro č ja n a n jegov i zgo rn ji m eji b istveno ne loči od pobočij n a ju ž n i s tra n i M an g rta , p a za M ojstrovko n a severni s tran i segajo s ta r i m acesnovi sesto ji s posam ezn im i sm rekam i do 1890 m (sedan ja gozdna m eja) in segajo d o k a j n iže v dolino P lan ice ko t n a ju žn ih p o ­ bočjih pod V ršičem . N a ra z p ro s tra n jen o s t gozdn ih d revesn ih v rs t ne v p liv a sam o ko lič in a p ad av in , tem več tu d i d ru g i d e jav n ik i, k i so z n jo ozko povezan i, ko t so zvečana re la tiv n a z ra č n a v lag a in navzočnost m egle, d a ljše tra ja n je ob lačnosti in m an jše število u r sončnega obse­ v an ja . M acesen, k i slabo p re n a ša visoko zračno vlago, je bo lj raz š ir jen n a severn i s tra n i om enjenega grebena, čep rav je svetloboljuben . P r i tem gre za ja sen v p liv pogostega do toka v lažn eg a z ra k a z ju g a in ju g o z a ­ hoda. Zelo dobro se to v id i v T a tra h , k je r se p riso jn a ju ž n a pobočja , ležeča često n a nedeževn i s tran i, iz raz ito ločijo (po navzočnosti m a­ cesna) od severn ih pobočij, k je r av toh tonega m acesna sp loh ni. N a n a v ­ zočnost m acesna v p liv a ta tu d i m asivnost in v iš in a gorovja, k a r p a bomo o b rav n av a li pozneje. O snovna v iš in a zgorn je gozdne m eje je odv isna od podnebnega tip a . V oceansk i k lim i je n iž ja , z zvečano k o n tin en ta ln o stjo (zlasti s p o ­ rastom te m p e ra tu re po leti) p a se zviša. V tem sm islu iz raz ito v p liv a ta tu d i v iš in a in m asivnost gorovja. G orska m asa se h itro ogreje in h itro oh lad i, k a r zvečuje n e k a te re e lem ente k o n tin en ta ln o sti. E fe k t je iz ra ­ z ite jš i še z a ra d i tega, k e r je v v eč ji n ad m o rsk i v išin i z ra k red k e jš i, k a r zv išu je inso lacijo po leti in čez d an te r izža rev an je ponoči; z ra k p o s ta ja re la tiv n o bo lj suh, veča se tra n sp ira c ija ra s tlin k a r vse m očno v p liv a n a d ife ren c iac ijo vegetacije . Z arad i vsega tega im ajo robn i deli obsežnih in m asivn ih visokili gorovij ekološko in taksonoinsko d rugačno vege ta ­ cijo ko t n jih o v i o sred n ji deli. Z naki k o n tin en ta ln o sti, k i jih po v zro ča ta ve lika v iš in a in m asivnost gorovja, se v določeni m eri ločijo od »norm al­ ne« k o n tin en ta ln o s ti (nasta le za rad i o d d a ljenosti od oceana); zato lahko govorim o o »visokogorski kon tinen ta lnosti« , iz raz , k i ga zaen k ra t, dok ler s tv a ri niso bolj dognane, u p o rab ljam o le ko t delovni izraz. M asivnost in v iš in a gorovja sp a d a ta k osnovnim de javn ikom , k i v p liv a jo n a višino in zn ača j zgorn je gozdne m eje. R az like v v išin i zgorn je gozdne m eje, izv ira joče iz raz lik v m asiv ­ nosti in v išin i posam ezn ih gorovij v o k v iru Z ap ad n ih K a rp a to v dosegajo več ko t 200 m etrov. M edtem ko na K rivansk i M ali F a tr i (n a jv iš ji v rh 1709 m), k i je razp o teg n jen o in ozko gorovje, dosega ozirom a m alo p re ­ s lik a 7. Na škrapastih poljih so se obdržali le posamezni macesni in sm reke ter njihove skupinice. D olina T riglavskih jezer v Ju lijsk ih A lpah 2 ’ 19 sega n a jv iš ja lo k a lite ta k lim a tsk e gozdne m eje višino 1450 111, je v V i­ sok ih T a tra h (G erlah 2655 m) n a jv iš ja točka gozdne m eje (cem prin s sm reko), k i je b lizu k lim a tsk i m alo n ad 1700 111 (1715 111). K lim a tsk a m eja sm rekovega gozda sega v V isokih T a tra h do 1700 m, k a r pom eni, d a p o te k a več kot 200 m više ko t v M ali F a tr i. N avedene velike v išin ske raz lik e k lim a tsk e gozdne m eje v okviru Z ap ad n ih K a rp a to v so n as ta le p redvsem za rad i raz ličn ih p o le tn ih tem p e­ ra tu r , k a te re b istveno v p liv a jo n a v išino k lim a tsk e zgorn je gozdne m eje. S red n ja ju lijsk a te m p e ra tu ra z rak a p r i S k a ln a tem p lesu (1778 m) v V i­ sokih T a tra h je 9,8°, m edtem ko je n a B ab ji gori (v išina k lim a tsk e m eje gozda je 1616 m) v S lovašk ih B eskidih , k i so visoki 1725 m, le 9,6°, to re j m an j ko t n a S k a ln a tem p lesu , k je r je m eteoro loška p o s ta ja 162 m v išje (P odnebi CSSR , I960). P odobne raz lik e opazim o tu d i v p o d a tk ih G am sa (I960), k i p r im e rja te m p e ra tu re z ra k a n a K om ni (Ju lijsk e A lpe), K r­ vav cu (K am niške A lpe) in p r i R ibn išk i koči (Pohorje). Za obdobje 1951— 1958 so b ile s red n je ju lijsk e tem p e ra tu re z ra k a : D om n a Kom ni (v išina 1520 111) 13,0°, n a K rvavcu (v išina 1686 111) 11,8°, p r i R ib n išk i koči (v išina 1510 m) p a 12,5°. S redn je ju lijsk e te m p e ra tu re z ra k a red u c iran e n a 1500 m, so: 13,0°, 12,7°, 12,5°; s red n je le tne te m p e ra tu re p a so: 3,6°, 3,7° in 3,1° C. V ideti je ve liko raz liko m ed K om no in R ibn iško kočo, k i očitno n as tan e z a ra d i m an jše v iš in e in m asivnosti P ohorja . G am s u g o tav lja n a p re j, d a se je podobno ko t »v išinska m eja ag ra rn e poselitve in ozim ine« zn ižu je tu d i gozdna m eja v sm eri p ro ti P an o n sk i k o tlin i in k M editeranu . V išina zgorn je gozdne m eje se v sm eri p ro ti n a jv iš jim delom Ju lij­ sk ih A lp dviga. M elik (1954, str. 158) p r ik a z u je n a shem atsk i k a r ti gozdno m ejo v v iš in i 1600 111 n a ju ž n ih robn ih delih Ju lijsk ih A lp , od koder se gozdna m eja postopom a dv iga p ro ti p re d e lu M angrt-T rig lav . V išinska č r ta 1900 m je z a risan a ko t o tok n a vzhod od M an g rta in severno-severozahodno od T rig lav a te r s tem označu je n a jv iš je p o te ­ kajočo gozdno m ejo. Težko je zavzeti s ta lišče do točnejše lokalizac ije v išin o zgo rn ji gozdni m eji zato , k er nism o im eli m ožnosti p ro u č iti gozdne m eje v celem gorovju. N a p o d ro č ju , k a te reg a smo obiskaH. smo po n a š ih m eritv ah n aš li n a jv iš je rastoče d revesne poed ince v D olin i T r i­ g lavsk ih jezer. N a sk a ln a tem pobočju Vel. Š p ič ja -B rd a (k ra jev n a ekspo ­ z ic ija jug-jugozahod) segajo d revesn i m acesn i v ru šev ju do v išine I960 111, 14—15 111 visoke m acesne p a smo izm erili na 1900 m. S ed an ja gozdna m eja (gozdni otoček) tu sega n a jv eč do 1880. K lim a tsk a gozdna m eja m alo p resega 1900 111. Sm reke je v tem p re d e lu več do 1750 m, ponekod do 1800 m , n ad to v išino raste jo le še posam ezno. V eliko p a je je v de­ p re s ija h v v išin i 1600—1700 m etrov (ozirom a še n ižje), k je r često tvo ri lep e čiste sestoje. N a zah o d n ih in severozahodnih p o b očjih Z adn je Lope ob tu ris tič n i p o ti P reh o d av c i—Z latorog v T re n ti posam ezni p rav ilo m a m ali m acesn i segajo tu d i n a d 1900 m. N a 1945 m smo n am erili 3,30 m v isoki m acesen, n a 1920 m p a do 30 cm debeli štor. N a d ru g i s tra n i doline sega n a jugo- jugovzhodnem pobočju G lav a -O zeb n ik s ta ri bukov sestoj (v išina b u k ev 10— 12 m, debe lina v p rsn i v iš in i do 60 cm) do 1645 m, posam ezne bukve p a raste jo n a strm em pobočju , k je r je obilo sledov paše , do 1670 m D el seli m acesni, visoki do 10 m, segajo n a tem p o d ro č ju do 1875 m, m acesen visok 5,3 m smo v ideli n a 1900 m, više gre le v grm ovni oblik i (na 1950 m smo n aš li 2,5 m visoki m očno poškodovan i m acesen). Sm reke je tu m alo, sega p a sk o ra j tak o visoko ko t m acesen. N a V ršiču segajo gosti bukovi sestoji (visoki 5—6 m) do 1650 m etrov, posam ezne grm ovne bukve v ru šev ju p a do 1680—1690 m. N ad bukov jem so red k i m acesnovi sestoji, pom ešan i s sm rekam i, nav ad n o v ob lik i sk u ­ p in in osam ljen ih dreves ozirom a gozdnih otokov. N a p ro stih tra v n ih p o v rš in ah p a često srečam o m lade m acesne. T u d i tu je očitno delovanje človeka. N a severn i-severovzhodni s tra n i sed la smo n p r. v v išin i 1640— 1645 m v id e li g rm ovne bukve k ako dušijo rušev je . N ižje od n jih so s ta re jš i m acesnovi sesto ji s p rim esjo sm reke, posam ezno p a u spevajo tu d i d revesne lepo rastoče bukve. T u d i tu gre za posledice človekovega delovan ja . D revesa (zlasti osam ljena) so za s tav as tih ob lik od jugozahoda, k ra jev n o p a se sm er zastav za rad i re lie fa sp rem in ja . N a k ra šk i p loskvi n a severn i-severozahodni s tra n i M ojstrovke segajo red k i m acesnovi se­ sto ji s posam eznim i sm rekam i do 1890 m. \ dolin i K oritn ice ob cesti p ro ti koči na M angrtu segajo re la tivno lep i b u kov i gozdovi do 1640—50 m, ponekod tu d i više. G rm ovne bukve Slika 8. O M irn i sestoji ru šev ja z raz tresen im i sm rekam i, m acesni (in n jihovim i skupinam i). Pogled od Doma na Komni p a segajo ponekod n a d 1700 m. Je lk a (podobno ko t n a V ršiču) je na zgorn ji gozdni m eji zelo red k a . N ad bukovjem srečam o redke sm rekovo- m acesnove sestoje, često v ob lik i sk u p in a li sam o poedince. M acesen ob ičajno p re v la d a (zlasti v m lad ih sesto jih). D an ašn jo gozdno m ejo smo ponekod našli n a 1770—80 m, posam ezn i d revesn i m acesn i in sm reke p a se n a h a ja jo tu d i n ad 1800 m (v v išin i 1810 m smo v ideli 15 m visoko sm reko, na 1820—30 m p a m acesen visok do 12 m). G rm ovne sm reke in m acesn i, k i segajo n ad v išino ru šev ja , se posam ič n a h a ja jo n a 1880—90 m. N a o b širn i k ra šk i p la n o ti n a severovzhodni-severn i s tran i g rebena B ogatin-V ogel v obm očju K orit, Za G rad ičom , K om ne, G ovn jača , P leše iu p ro ti vzhodu se n ad bukovjem , k a te ro ponekod ne dosega n iti 1500 m (d rug je zopet lep i bukov i sestoji segajo do 1540 m, osam ljene bukove sk u ­ p in e p rim ern e ra s ti smo n aš li n a 1590 m) ra z p ro s tira jo o b širn i sesto ji ru ­ šev ja z raz tresen im i m acesn i in sm rekam i, ki ponekod tvo rijo sk u p in e a li gozdne otoke, večinom a p a so le osam ljen i poedinci. R ušev je je razne s ta rosti, večinom a sk len jeno , ponekod p a p rek in jen o s tra v n im i p lo sk v a­ m i in sk a lam i ali k am n itim d rob irjem . O d D om a n a K om ni p ro ti p la n in i G ovn jač se š irijo n p r. o b širn i sesto ji ru še v ja s posam eznim i, m očno po ­ škodovanim i, večinom a le m an jš im i sm rečicam i in m acesni v v iš in i od 1500 m navzgor. M ogočni, v p rsn i v išin i 80 cm debeli suh i ostanek deb la n a p la n in i G ovn jač d okazu je , d a je tu človek od ig ra l pom em bno vlogo. P resen e tljiv o je tu d i p o m a n jk a n je m lad ih dreves v ru šev ju . T u se m ora v sek ak o r u p o štev a ti n e k d a n je m očno delovan je p as tir jev . N a drevesno ra s tje so m ogli škod ljivo v p liv a ti tu d i posegi človeka v p rv i svetovni vo jn i, ko so v Ju lijsk ih A lp a h p o te k a li h u d i boji. G osta m reža v o jašk ih cest, o s tan k i zg rad b in u trd b kažejo , d a so se tu zad rže ­ v a li ve lik i v o jašk i kon tin g en ti, k i so po trebovali les in p a šn ik e za vo­ ja šk e v p reg e in tovorno živino. V eliko časa je m in ilo od ted a j, ko je človek in tenzivno deloval n a tem p ro s to ru , to lahko sodim o n a osnovi ra z š ir je n ja in s ta rosti sesto jev ru šev ja . V te j dobi bi m oral b iti p ro g re ­ sivn i ra z ra s t sm reke in m acesna, k a te r ih sem ena v e te r dobro razn aša , dosti večji, če bi b ili tu za ra s t teh dveh v rs t n o rm aln i pogoji (tu d i če upoštevam o p litv e p rs ti n a k ra šk i pov ršin i). V Z ahodnih K a rp a tih , k je r im a sm reka v v iš jih legah dobre ra s tn e pogoje, b i p roces p re ra šč a n ja ru šev ja , rastočega globoko pod k lim a tsk o gozdno m ejo, sigurno dosegel dosedaj večji razm ah . O čitno s ta tu sm reka in m acesen daleč od svojega k lim a tsk eg a o p tim a, k a r se z rca li v m an jš i v ita lnosti, v s lab i odpornosti p ro ti v e tru in snegu, v k ra jš i ž iv ljen jsk i dobi poed inčev in lahko tu d i v slabši zm ožnosti rep ro d u k c ije zd rav eg a sem ena. P o m an jk an je to p lo te tu ne p r id e v poštev zato , k e r je s re d n ja ju lijsk a te m p e ra tu ra z ra k a na k lim a tsk i m eji sm rekovega gozda v K a rp a tih v grobem 10,0° (P lesn ik 1971), m edtem ko je n a K om ni 13,0° (G am s I960), tud i če upoštevam o, d a se lahko p o p reč je za dobo 1951—58 ra z lik u je od dolgodobnega po ­ p reč ja . P o v z e m a j o č n a jp o m eb n e jša sp o zn an ja ugo tav ljam tole dejstvo. V go rah sub m ed ite ran sk eg a p o d ro č ja tv o ri zgorn jo gozdno m ejo bukev P o tek m eje je d o k a j n izek z lasti z a ra d i dveh vzrokov: m ale v išine m asivnosti gora te r velike ko lič ine p ad av in . Z oddaljenostjo od S redo­ zem skega m o rja sega zgo rn ja gozdna m eja od ju žn ih ro b n ih delov J u ­ lijsk ih A lp p ro ti n a jv iš jim in n a jb o lj m asivnim delom gorovja vedno više, sp rem in ja p a se tu d i n je n a d revesna sestava. P o ja v ita se sm reka in m acesen. S m reka je n a splošno m an j zasto p an a , iz jem a so d ep resije (z lasti k rašk e ), k je r n a s to p a iz ra z ita in v e rz ija , tu se sm reka uveljav i tu d i globoko pod k lim atsk o gozdno m ejo, k e r bo lje p re n a ša n izke z im ­ ske te m p e ra tu re in k ra jšo vegetacijsko dobo ko t bukev . V konkurenčnem boju ig ra jo tu pom em bno vlogo tu d i edafske razm ere. N a ravnem dnu d ep re s ij (tud i n a n jihovem pobočju , k je r so le v e like skale) n i novega k a rb o n a tn eg a d ro b ir ja in tak o p r id e z a ra d i k islih sm rekovih ig lic in z a ra d i velike ko lič ine p a d a v in do z a k isa n ja p rs t i in k o p ičen ja suro­ vega lium usa tu d i n a apn en c ih , k a r bo lj u s treza sm reki ko t b ukv i. Svetlo- bo lju b n i m acesen sicer u sp ev a n a v lažn e jš ih ju žn ih p o d ro č jih Ju lijsk ih A lp (z izjem o ro b n ih p redelov), ne tvo ri p a iz raz iteg a širokega sk len je ­ nega m acesnovega pasu . N jegova pogoste jša navzočnost z a ra d i re lie fa in ak tiv n o sti č loveka d e fo rm ira b io k lim atske razm ere z lasti n a ju žn ih pobočjih . Iz sk a ln a tih p rede lov (k jer ga ne m orejo p re ra s ti konkurenčno m očnejše drevesne vrste) se š iri n a pov ršine , k i j ih je izk rč il človek. Sele v n a jv iš jih in n a jm asiv n e jš ih de lih Ju lijsk ih A lp , z la s ti n a severn i s tran i, v zav e tju p re d veliko količino p a d a v in za visokim i sk a ln a tim i grebeni, m acesnovi sesto ji p rid o b e n a pom enu ko t b iok lim atsk i po jav , čep rav je tu d i tu ve lik del sestojev n a s ta l z a ra d i d e lo v an ja človeka. K ot p re d s ta v n ik bo lj suh ih , bo lj k o n tin e n ta ln ih n o tran jeg o rsk ih p o d ro ­ č ij im a m acesen tu bo ljše pogoje ra s ti z las ti zato , k e r red k e jš i z ra k tu zvečuje insolacijo , izh lap ev an je in p r i slabem g ib an ju z ra k a tu d i zn ižu je re la tiv n o zračno vlago. P rosto rsko d ife ren c iac ijo gozdne vegetac ije v Ju lijsk ih A lp a h s široko razv itim i m acesnovim i sestoji m oram o v re d ­ n o titi z v id ik a celih A lp ko t enega od veg e tac ijsk ih p rehodov od v laž ­ n e jš ih su b m ed ite ran sk ih p o d ro č ij p ro ti n o tran jeg o rsk im k o n tin en ta ln im delom A lp , k je r m acesen tv o ri iz raz iti vegetac ijsk i p as ozirom a p o rašča cela, več ko t 1000 m v isoka pobočja od d n a dolin p a do zgorn je gozdne meje. Iz slovaščine p revede l F ra n c L ovrenčak L i t e r a t u r a Berg. L. S., 1955. P riro d a SSSR. M oskva. 496 str. B rockm ann-Jerosch H., 1919. B aum grenze und K lim acharak te r. B eitr. z. Geobot. L andesaufnahm e. Zürich. C adel G., G ilot J.-Cl., 1965. F eu ille de B rian^on. D ocum ents pou r la C a rte de la V egetation des A lpes, I (1965), 91—140. E llenberg H., 1965. V egetation M itteleuropas m it den A lpen in kausali- scher und h isto rischer Licht. S tu ttga rt. 945 str. E llenberg H., 1966. Leben und K am pf an d er B aum grenze der Erde. N atu rw issenschaftl. R undschau, Bd. 19, H. 4, 155—159. Gam s I., 1960. O višinsk i m eji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v Slo­ vensk ih gorah. Geogr, ves tn ik XXXII. Ljubljana. Jen ik J., L okvenc Th., 1962. D ie alp ine W aldgrenze im K rkonoše G ebirge. R ozpravy CSAV roč. 72, zošit 1, 65 str. M elik A., 1954. S lovenski a lpsk i svet. L ju b ljan a . 607 str. M elik A., 1959. N ova geografska do g n an ja n a T rnovskem gozdu. Geogr, zborn ik V. O zenda P., R epiton, j., R ichard L., Tonnel A., 1964. F eu ille de D om ene. D ocum ents pou r la C a rte de la V egetation des A lpes, II (1964), 69—118. P lesn ik P., 1956. H orna h ran ic a le sa v K riv än sk e j Malej F atre . Lesnicky časopis, roč. II, č. 2, s. 97—125. P lesn ik P., 1971. H o rn a h ran ic a lesa vo V ysokyeh a B elanskych T atrach . B ratislava. Podnebi ČSSR. T abu lky . P ra h a 1960. S chrö ter C., 1926. P flanzen leben d er A lpen. Zürich. 144 str. Sokolow ski M., 1928. O gornej g ran icy lasu w T atrach . K rakow . 188 str. V incent G., 1955. T opografie lesti v Č eskoslovenske repub lice I. V ysoke T a try . Sbor. Vysk. üstav ti zem edel. CSR. P raha . 146 str. S to lypin N. P., 1962. M ateria ly d lja ag rok lim atičesko j k a ra k te r is tik i dolini T eb erd y i verchnego te če n ija K ubani. T ru d y Teberd . gosud. zapov., vyp. II, 65—104. T uroverov K. ., 1962. K lim atičesk ij očerk A rchyza. T ru d y teberd . gosud. zapov., vyp. IV, 25—56. Gam s I., 1971. P rispevek k m ik ro k lim ato g ra fiji v r tač in k ra šk ih polj. G eografsk i zborn ik XIII, L ju b lja n a (v tisku). Zusammenfassung: ZUR FRAGE DER OBEREN WALDGRENZE UND DER VEGETATIONSSTRUFEN IN DEN GEBIRGEN DES SÜDWESTLICHEN UND NORDWESTLICHEN SLOVENIEN P avel P l e s n i k In den regenre ichen subm ed ite rranen G ebirgen Sloveniens w ird die obere W aldgrenze durch die Buche gebildet. D ie F ich te kom m t im B ereich d e r oberen W aldgrenze n u r se lten vor, ausser d er geschlossenen D epressi­ onen, besonders in den K arstdolinen, wo sie oft reine W aldbestände infolge d e r Inversionen zusam m ensetzt. D ie höchsten L okalitä ten d e r k lim atischen W aldgrenze liegen im Snežnik G ebirge in 1600 m ü. M. In den n ied rig eren südlichen R an d k etten d e r ju lisch en A lpen, wo noch vie le N iedersch läge fa llen (etwa 3000 mm im Jahr), sieht die obere W aldgrenze ähn lich aus, w ie in den G ebirgen Snežnik und T rnovski gozd. N ordw ärts , m it d er zunehm enden M assenerhebung, e rhöh t sich die W aldgrenzhöhe und än d e rt sich die A rtenzusam m ensetzung d e r obersten W aldbestände. A n den S üdflanken d er zen tra len G eb irg spartien erre ich en die höchstliegenden B u­ chenw älder die H öhe von 1650 m (selten auch etw as höher). O berhalb der B uchenstufe e rs tre ck t sich eine Stufe, wo lich te F ich ten- L ärchenbestände, am m eisten als B aum gruppen und iso lierte Bäum e Vorkommen. D ie L ärche v e rb re ite t sich von den stein igen Z ufluch tstandorte , die kah len en tw aldeten F lächen besetzend. D as Bild d e r b iok lim atischen V erhältn isse w ird durch die M enschentätigkeit (im Zusam m enhang m it dem Relief) deform iert. An den gesch irm ten N ordflanken des H auptkam m es nim m t die L ärche zu (incl. d ie hohen und m assiven Teile d e r T rig lav-G ruppe). D ie heu tige höchst­ liegende W aldgrenze (die L ärchenbestände m it den h ie r und da ze rstreu ten F ichten) haben w ir in d e r H öhe von 1890 m gefunden. D ie iso lierten b au m ar­ tigen L ärchen steigen bis zu 1960 m auf. D ie obersten P a rtie n der k lim atischen W aldgrenze ü b errag en (etwas) 1900 m. D ie obere W aldgrenze besonders in den geschirm ten zen tra len G eb irgspartien können w ir als einen der Ü ber­ gänge von den feuch ten subm ed ite rranen zu den trockneren , m ehr k o n ti­ nen ta len G eb irsspartien d e r A lpen betrach ten .