LIST Z 4 TELESNO KULTURO T m ZET Ljubljana, ponedeljek, 27. ji'*ija 1964 - Cena 30 din Številka 30 Leto XIX. DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI DVA NOVA državna rekorda SARAJEVO, 26. jul. Letošnje državno prvenstvo je prineslo tudi nekaj novih rekordov. StamejCičeva in Farkaševa sta obe z odličnimi, rezultatoma dosegli nova državna rekorda v skoku v daljino in v teku na 800 m. Važil je z rezultatom 3:43,4 izboljšal slovenski rekord na 1500 m, Bostičeva je ir metu krogle dosegla nov rekord za starejše mladinke, Nikoličeva je v isti kategoriji dosegla rekord na 800 m. Na 100 m je Pavlovič izenačil srbski rekord, Karasi pa je dosegel nov hrvaiski rekord v isti disciplini. To so glavne ugotovitve z letošnjega državnega prvenstva. Na letošnjem državnem prvenstvu so bili izboljšani rekordi prvenstev pri ženskah v štirih, pri moških pa v treh disciplinah. Le malo lanskih prvakov je tudi letos osvojilo naslov V državi. Nadaljevanje na Si. strani Pridite v naše uredništvo! Uredništvo POLETA razpisuje več prostih mest za STALNE SODELAVCE, ki Imajo veselje do športnega nov incr,rstva. - Vsi, ki se zanimajo za delo v našem uredništvu, naj najpozneje do 31. julija 1964 pošljejo pismene prošnje na naše uredništvo, Ljubljana, Cankarjeva št. 5-!!l. ATLETSKI DVOBOJ ZDA : SZ Presenečenje prvega dne: Američanke boljše od Rusinj Danes je krenila karavana modernih nomadov po cestah Jugoslavije. Zaveta se je 20. jubilejna dirka ~Po Jugoslaviji«. Sodeluje 14 držav s 114 tekmovalci. Dirka bo trajala štirinajst dni in bo imela osemnajst etap. ZVEZNA MOŠKA KOŠARKARSKA USA Po prvem dnevu atletskega dvoboja ZDA : SZ dva svetovna rekorda — V nekaterih disciplinah le povprečni rezultati — Američani boljši v sprintu, atletinje SZ pa v metih — Nadaljevanje šele danes ponoči, in rezultatov v času poročanja ne moremo objaviti DVAKRAT MIC! Olimpija zaigrala srečo v Zadru — Slovan ni bil kos Crveni zvezdi — Majhno zanimanje v Ljubljani, a veliko v Zadru LJUBLJANA. 26. jul. Po nekaj tednih so spet za/čeli svoje svetlobno delo semaforji na košarkarskih igriščih. Zadel se je zadnji del tekmovanja v zvezni moški Ugi, ki bo odgovoril na vsa vprašanja o najboljših in najslabših. Olimpija je igrala v Zadru, kjer ji je v odlo-čiinem trenutku zmanjkalo modi in trezne presoje. Slovan pa je v Tivoliju zaman pridakovai dve todki... SLOVAN : C. ZVEZDA 70:78 (30:34) Slovan: Peterka 19, saruč 12, Židanik 7, Brišnik, (Valjaš, Samaluk 12. Stražar 10, Zevnik 2, Sok 8, Alič, Logar. C. Zvezda: Cvetkovič 29, KOLESARSKA DIRKA »PO JUGOSLAVIJI« Potolčeni vsi rekordi Danes prva etapa Skopje-Titov Veles-Skopje v dolžini 117 km — Nastopa 19 moštev s 114 tekmovalci — Valenčič, Boltežar in tudi Jugoslavija med favoriti — Dirko spremlja skupina jugosla-skih pevcev zabavne glasbe Prva etapa za pavlika V prvi etapi kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« Skopiš — Titov Veles — Skopje v dolžini 110 km. je v finisu zmagal Pavdik, član ekipe Srbije. Samo za dolžino kolesa Je zaostal Nizozemec Sche- pers. Zmagovalec je vozil povprečno 40 km na uro. Prva etapa je bila precej naporna zaradi toplega vremena in zaradi velikega vzpona, pred Titovim Velesom. Nadaljevanje na 2. strani Markovič 2, Pavlovič 2, Matič 8, Vicentič 25, Dragojlo-vid 10, Lučič 2. Sodnika: Makovljič in Markovič iz Zagreba. Gledalcev 500. Po običaju je tudi tokrat Slovan zadel zelo vitalno in tudi dokaj učinkovito. Beograjčani so kar obstala, verjetno presenečeni nad out-siderjem, ki je iskal in še išče pritpžnpst za Rastno zmago. Peterka, Sok, mladi šarič in Samaluk so v prepričanju, da vedo kaj hočejo, dosegli tudi določeno psihično prednost, ki bi ob normalnih pogojih izkušenega moštva 'veliko pomenila. V skokih pod koši so bili na slabšem domačini, kajti gostje s svojima Vicentičem in odličnim Cvetkovičem so točno zvedeli kaj zmore domačin in kaj dolge ter spretne roke njihovih visokih centrov. Slovan je prišel v vodstvo in držal korak z boljšimi gosti ves čas v prvem polčasu. Še zdaj je težko oceniti Slovanovo slabo stran, ki v nadaljevanju nikdar ne ve kje in kako je treba prijeti tekmeca. Vsa volja in vse znanje presenetljivo zbledita in nasprotnik nima več težkega dela. že ob prekinitvi smo opozorili in svetovali košarkarjem s Kodeljevega, naj v preostalem delu tekmovanja kolikor mogoče ustalijo svojo peterko z rezervami in se poglobijo v sistem igre, samodisciplino in v nerazdruž-no košarkarsko tovarištvo. Nadaljevanje na N. strani Las ANGELES, 26. jul. — Pred več kot 60.000 gledalci se je na stadionu »Memorial Coloseum« pričel tradicionalni — sedmi po vrsti — »dvoboj leta« med atletskima reprezentancama ZDA in ŠZ. Napovedovanja strokovnjakov, da bo ta dvoboj najtrši od vseh doslej, so se. vsaj kar zadeva prvi dan, uresničila. Prav gotovo ni niti največji optimist pričakoval, da bodo ameriške atletinje po prvem dnevu vodile, pa tudi ne zmage ruskega skakalca v daljino Barkovskega, ki je v odsotnosti poškodovanega Ter-Ova-nesjanta uspel za 1 om preskočiti doslej mnogo »daljše- ga« Bostona. TutU kar zadeva zmagovalca v teku na 10.008 m, so ga pred startom vsi iskali med sovjetskimi tekači, toda prvi je pretrgal ciljno vrvico ameriški tekač Lind-green. Morda so Rusi prav v teku na 10.000 m napravili napako, ker so se naslonili izključno na mlade tekače, namesto, da bi poslali v boj prekaljenega Bolotnikova. Kot na vseh dvobojih doslej, tudi tokrat ni šlo brez svetovnih rekordov in vrste odličnih rezultatov. Skakalec s palico Hansen, ki je pred nedavnim presenetil poznavalce atletike z nenadnim vzponom, je tokrat dokazal, da trenutno res nima enakovrednega tekmeca v skoku, s palico in je z rezultatom 5,28 m postavil nov svetovni rekord, za 5 om boljši od prejšnjega, ki je bil prav tako njegova last. Poskušal je preskočiti celo 5.35 m, vendar je Nadaljevanje na 4. strani VSE ZAMAN! Spomnil sem se na Kitajce, ki so menda poslali že 321-krat protestno not vladi ZDA zaradi kršenja zračnega prostora. Mar ni približno tako z našimi opomini, nasveti in kritičnimi komentarji, . ko rešujemo problem jugoslovanskega kvalitetnega smučanja? Pišeš, govoriš, pridigaš in se jeziš, a vse zaman! Ponavadi kažemo s prstom na smučarske forume, češ, da so premalo aktivni in zavzeti za vr- hunske smučarje. Vselej znamo poiskati krivdo in tako ali drugače opravičiti neuspeh. Zakaj je u tekmovalnem smučanju vse polno razpok ne bomo spet ponavljali, vendar je. bilo nedavno testiranje ponoven dokaz več, da je krivda za slabe rezultate tudi na tekmovalcih samih. Minimalna udeležba dokazuje neresnost ali omalovaževanje tekmovalcev do tistih maloštevilnih funkcionarjev, ki skušajo rešiti ono, kar se še reši- ti da. Po svetu se že da nes načrtno pripravljajo — tako kol vedno — pri nas pa obračamo besede, obljubljamo nekaj drug drugemu, ne da bi točno vedeli kaj ali komu, ostane pa vse pri starem. Po olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih je vse polno osebnih in skupnih načrtov, po nekaj tednih pa skopnijo vse obljube s snegom vred, nova sezona pa nas spet dohiti nepripravljene . . . Ali naj te vrstice izve-ne samo kot oni famozni 321 opomin, ali kot nova obtožba? Na to vprašanje naj odgovorijo prizadeti! MARJAN LIPAR l|||l|j[li!llllllllilllllllllllllllll!lllll!!l!llll!ll]||lltlll!l|}||||||||||||j||l!ll!i!llll!!llllllllir Dva nova državna rekorda Nadaljevanje s 1. strani Pred 100 gledalci — do konca prvega dne tekmovanja se jih je zoralo približno 400 — se je včeraj pričelo v Sarajevu XX. atletsko prvenstvo Jugoslavije za posameznike. Od prijavljenih 224 tekmovalcev in tekmovalk iz 31 klubov, jih je na prvenstvu nastopilo 190, čeprav je norme za udeležbo na prvenstvu doseglo 250 tekmovalcev in tekmovalk. V posameznih disciplinah je nastopilo povprečno le 10 tekmovalcev. Ce prištejemo k skromni udeležbi še izostanek nekaterih olimpijcev in državnih reprezentantov, ter povprečne dosežke v nekaterih disciplinah prvega dne, je jubilejno prvenstvo, ki je hkrati tudi izbirna tekma za dvoboj z Bolgarijo v Ljubljani, ne velika revija jugoslovanske atletike. Maloštevilnim gledalcem se niso predstavili Špan, Cer-van, domačin Miletič in še nekateri drugi. Od nastopajočih je bila prvi dan najuspeš-šnejša Stamejčičema, ki je v teku na 80 m ovire dosegla v polfinalu in finalu čas 10.9, kar je le za desetinko sekunde slabše od njenega državnega rekorda. Dvoboj med Lubejevo in Stkovec-Luncerjevo na 100 m se je končal z zmago Celjanke Lubejeve, ki je kot kaže, dokončno prevzela primat v tej disciplini. V teku 400 m je bila najuspešnejša Farkaševa, ki je znova potrdila, da je najhitrejša predstavnica v tej disciplini pri nas. Naša predstavnica za Tokio Olga Pulič-Gerejeva je skočila samo 160 cm. Od moških disciplin velja omeniti sicer nezanimiv tek na. ,1500 m, v katerem pa je Vazlč, ki je takoj po startu prevzel vodstvo, prispel na Hii' 'skoraj' 100 m pred drugouvrščenim Naraksom. Va-Sič je dosegel čas 3:43.4, kar Je le za 4 desetinke sekunde Slabše Od državnega rekorda. , V finalu na 100 m sta dosegla Karasi in Pavlovič čas 10.5, kar je xebos najboljši rezultat v državi. Najslabše zasedena disciplina je bila tek ha 3000 ih, v katerem je nastopilo le 5 tekmovalcev. ' V skoku v daljino je kar 5 tekmovalcev preskočilo 7 inetrov. Najzanimivejša tehnična disciplina prvega dne je bilo tekmovanje v skoku v višino, kjer sta Majtan in Vivod naskakovala višino novega državnega rekorda 210 cm. Bil je že mrak, ko sta se morala zadovoljiti z rezultatom 205 cm. Kot zadnja tekmovalca sta zapustila stadion KoSevo, kjer poteka letošnja največja domača atletska prireditev. REZULTATI PRVEGA DNE ‘ TM6ŠM: 100 m Karasi (Kv) 10,5, Pavlovič: (P) 10,5, Zaletel (KI) 10,7, Kolnik (KI) 10,8, 400 m Bo-shar (Ml) 48,0, Stanovnik (OS) 48.5, Prah (D) 49,6, 1500 m Važič (Ki) 3:43,4, Naraks (JLA) 3:57,1, 3000 m žuntar (KI) 8:38,8, Kova« (B) 8:39,8, Pešič (P) 8:54,4, 110 m ovire Petrušič (Cz) 15,2, Botič (Ml) 15,3, Bauer (Cz) 15,8. višina Majtan (JLA) 205, Vivod (KI) 205, Todosijevič (Cz) 200, daljina Mu-njič (Cz) 748, Babič (ST) 719, Miler (JLA) 707, krogla Jocovič (Cz) 17,42, Barjšič (Sl) 17,06, Tomaso-vič (P) 16,90, kopje Galič (P) 71,64, špilar (KI) 68,31, Trifunovič (Cz) 66,06, Popek (L) 65,80, ženske — 100 m Lubej (KI) 12,0, Luncer (Ml) 12,2, Panič (MS) 12,4, Lešek (KI) 13,1, 400 m Farkaš (V) 55,9, Podmiljščak (KI) 58,8, Salaj (Tr) 59,0, no m ovire Stamejčič (KI) 10,9, Babovič (Ml) 11.9, Butanj (S) 12,0, višina Gere (V) 160, Rele (KI) 150, Mrinjek (Sl) 150, krogla Sporer (ŠS) 13,46, Kačič (B) 13,36. Rosnid (P) 12,40, 6. Stamejčič (KI) 12,15, disk čelesnik (OS) 43,73, Vukovič (S) 42,03, Kačič (B) 39,97. ,. Drugi dan tekmovanja je .bil. v primerjavi s prvim uspešnejši in je zadovoljil spet maloštevilne gledalce. Najuspešnejši tekmovalci pr- venstva so bili Karasi, Važič, Lubejeva in Stamejčičeva, ki so vsi osvojili po dva naslova državnega prvaka. V skoku ob palici je- Lešek pri poizkusnih skokih zlomil svojo palico. Na tekmovanju je skakal s palico, ki mu jo je posodil Begovič, član Partizana iz Beograda, ki zasluži vse priznanje, saj je palica edini rekvizit, ki ga tekmovalec ni dolžan posoditi svojemu sotekmovalcu. Kaže,, da je nesrečno naključje vplivalo na Leska, saj mu danes ni uspelo preskočiti več kot 4.50 m. V metu kladiva je bil Bačič le 3 cm boljši od Bezjaka. Oba sta dosegla letošnja najboljša rezultata. V teku na 400 m z ovirami je kljub poškodbi osvojil naslov prvaka države Dja-ni Kovač, ki je nastopil za ekipo JLA. V teku na 800 m, v katerem je sodelovalo 15 tekmovalcev, je vse do 200 m pred ciljem vodil Miloševič, nakar je prevzel vodstvo Važič. V zadnjih 50 m je Miloševiča prehitel še Grujič ter zasedel drugo mesto. Tik pred ciljem pa je Miloševiča prehitel še Rubežič. V teku na 3000 m ovire je takoj po startu prešel v vodstvo Bogunovič, za njim pa se je uvrstil Kokič. V odsotnosti Špana in Janeza Kovača je bil vrstni red na cilju bolj ali manj določen že na samem startu. Ta tek je bil poleg teka na 3000 m najslabša tekaška disciplina letošnje, ga državnega prvenstva. V teku na 5000 m, v katerem je zmagal Farčič, v odsotnosti Cervana nobenih posebnih rezultatov. Med tekom sta odstopila med ostalimi tudi Homan in Subotič. Nadaljevanje s 1. strani SKOPJE, 26. jul. Dolgotrajne priprave za 20. jubilejno etapno kolesarsko dirko »Po Jugoslaviji« so bile zaključene v soboto zvečer, ko so prispeli v makedonsko glavno mesto še zadnji udeleženci velike kolesarske prireditve. Organizacijski odbor je. opravil veliko nalogo in uspelo mu je privabiti kar 114 tekmovalcev iz 14 držav. Letošnja jubilejna dirka je v vsakem pogledu potolkla dosedanje rekorde. Razdeljena je v 18 etap, dolžina proge je okrog 2.000 km, nastopa nad 100 tekmovalcev, spremlja pa jo rekordno število domačih in tujih spremljevalcev, najštevilnejše tehnično vodstvo, pa tudi novinarjev je več kot kdajkoli doslej. Dirka, ki se je začela danes v Skopju, bo zelo težavna in strokovnjaki jo uvrščajo med letošnjo največjo amatersko kolesarsko prireditev v Evropi. Mimo Jugoslavije nastopajo: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, NDR, Anglija, CSSR, Finska, Francija, Nizozemska, Madžarska, Poljska in Švica. Nekatere kolesarske federacije so poslale mlajše moči, ker bolj izkušeni trenirajo po svoje in se pripravljajo za nastop v Tokiu. Toda, strokovnjaki trdijo, da so tudi novinci precej močni in zato se obeta srdita borba za najboljšo uvrstitev, tako med posamezniki kot med moštvi. Govoriti o favoritih na začetku dirke je zelo težko. Razen posameznikov ne poznamo sposobnosti večine tujcev in zato bo treba počakati nekaj etap, ko se bo že izoblikovala V skoku v daljino za ženske je Stamejčioeija za 15 cm popravila svoj državni rekord in je bila sploh najbolj uspešna tekmovalka na letošnjem državnem prvenstvu. Odlična Farkaševa je stekla od starta do cilja kot tekmovalka, ki še resnično mnogo obeta. Po prvih 400 metrih se je odcepila od ostalih tekmovalk, 300 m pred ciljem pa se je odločila za finiš, ki ji je prinesel nov državni rekord. Rajkova je bila druga, vendar kaže, da jo bo mlada tekmovalka Ni-kohčeva iz Čuprije, potisnila tudi z drugega mesta, v državi. Tudi tek na 200 m je pokazal, da je Lubejeva naša najhitrejša tekmovalka. Dosedanja prvakinja šikovec-Luncerjeva se je prav tako kot ha 100 m morala zadovoljiti z drugim mestom, čeprav sta obe dosegli isti čas. V metu kopja, je zmagala Kačičeva, na drugo mesto pa se je uvrstila Urbančičeva. REZULTATI DRUGEGA DNE: Kladivo Račič (P) 62,29, Bezjak (D) 62,26, Gromilovid (M) 58,54, palica Ležek (KI) 4,59, Lukman (Rad. Krag) 4,40, Slabinac (Slav) 4,30, 800 m Važič (KI) 1:51,7, Grujič (P) 1:52,5, Rubešid (JLA) 1:52,7; 400 m ovire Kovač (JLA) 52,4, Botid (Ml) 54,4, Cvar (OS) 55,1, 200 m Karasi (Kvar) 21,6, Pavlovič (P) 21,6, Bosnar (Ml) 21,8, 3000 m ovire Bogunovič (P) 9:08,5, Kokie (Slav) 9:10,4, Rakin (P) 9:24,0, 5000 m Farčič (P) 14:50,8, Kovač (Br) 15:00,6, Pešid (P) 15:03,8, troskok Jocid (S) 15,83, Njaradi (P) 15,58, Stanišid (JLA) 15,03, disk Radoševič (S) 53,93, Rakid (P) 49,85, Jocovič (C. zv.) 49,36: ženske — daljina Stamejčič (KI) 6,11 (državni rekord), Lubej (KI) 5,82, Mrinjek (Slav) 5,61, 200 m Lubej (KI) 24,7, šiko-vec-Luncer 24,7 (Ml) 24,7, Slavič (Mar) 25,5, 800 m Farkaš (Vej) 2:09,7 (državni rekord), Rajkov (C. zv.) 2:13,0, Nikolič (Morava) 2:14,4, kopje Kačič (Br) 46,42, Urbančič (KI) 45,33, čirkovid (C. zv.) 42,00. vsi rekordi podoba 'najboljših in tudi »turistov«. Jugoslovani nastopajo v naslednjem sestavu s startnimi številkami: 131. Bol-težar, 132.' Škerlj, 133. Bilič, 134. Valenčič, 135. Baj-lo Šime in 136. Ukmar. Mimo državne reprezentance nastopajo še republiške reprezentance Srbije, Slovenije, Hrvatske. BiH in Makedonije. Zanimive so prve izjave tujih strokovnjakov, oziroma trenerjev, o letošnjih favoritih. Vsi so soglasni, da sta med favoriti Jugoslovana Boltežar in Valenčič, medtem ko bo hujša borba med moštvi in je težko napovedati končnega zmagovalca. Tik pred začetkom dirke je Valenčič izjavil naslednje: — Še nikoli nisem bil tako nestrpen in tudi radoveden, kot pred letošnjo jubilejno, dirko. Dobro poznam svoje moči in moči svojih prijateljev, Id sodelujejo v reprezentanci. Teže pa je, če me vprašate, kakšni so ostali tekmeci iz drugih držav. Nekatere poznam, nekatere ne. Pot je dolga in preden bomo prišli na cilj, bomo krepko grizli kolena. Upam, da ne bom zatajil! Boltežar pa je rekel tole: — Če bo šlo vse po sreči se bom na začetku drža! najboljših in počakal svoje ure, torej ceste po Hr-vatski in Sloveniji. Morda bo tudi letos spregovoril odločilno besedo klanec na Vršič. Če me bo spremljala sreča, upam na najbolje. Ostali tekmovalci niso izjavljali ničesar o dirki, pač pa so vsi zadovoljni z gostoljubjem in z zanimanjem pričakujejo borbe po jugoslovanskih cestah. I Červan ima zlatenico? gg LJUBLJANA, 26. jul. Med tednom se je razvedela gl§ . vest, da je eden najresnejših športnikov za Tokio, HI atlet Franc Červan nenadoma zbolel na treningu v Ul Kranjski gori. Odpeljali so ga v bolnišnico na Je- H! senice in ko smo danes poklicali po telefonu interni == oddelek te bolnišnice, so nam povedali, da je g Červan včeraj zapustil Jesenice. Dežurni, zdravnik nam je povedal, da je Červan iH zapustil bolnišnico kljub temu, da preiskave še g niso bile končane. Kaže pa, da ima červan zlate- §!j nico in če je ta vest resnična, potem je zelo malo iH verjetno, da bo med potniki za Tokio. Povedali so tudi, da je červan na svojo odgo-iH vomost zapustil bolnišnico. PRfiZNIK V DOMŽALSKI OBČINI Prizadevnost je njihova odlika Prijateljski plavaini dvoboj NEPTUN : RUDAR 71:92 CELJE, 26. jul. Neptun : Rudar 71:92. Plavalci trboveljskega Rudarja so danes gostovali v Celju, kjer so imeli dvoboj z ekipo Neptuna. Rezultati — moški 100 m prosto: Kuhar (R) 1:08,5, 400 m prosto Kovačič (N) 5:34,7, 200 m prsno Matijevič (N) 3:18,5; 100 m metuljček Kuhar (R) 1:22,6; 100 m hrbtno Kuhar (R) 1:20,6; 4x50 m prosto Neptun 2:05,4 4x50 m mešano Rudar 2:22,2. Ženske — 100 m prosto Vodišek (R) 1:20,1; 200 m prsno Kočar (R) 3:26,7; 50 m metuljček Petrič (R) 40,9; 100 m hrbtno Golob (R) 1:25,5; 4x50 m mešano Rudar 2:51,9, 4x5 m prosto Rudar 2:32,6. Prva zvezna waterpolo liga PARTIZAN V VODSTVU V V. kolu zvezne water-polo lige so Bile tri tekme odigrane brez večjih presenečenj in so favoriti odnesli pričakovane zmage. Pri tem mislimo na tekme Partizan : Primorac 5:2, Mladost : POŠK 4:0 in Jadran (Hercegnovi) : Jug 2:1. Edino presenečenje tega kola je bil splitski derbi med Jadranom in Mornarjem. Jadran je moral na svojem, plavališču pretrpeti. poraz, Mornar je z zmago 3:2 beležil istočasno tudi prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Po V. kolu je v vodstvu beograjski Partizan z 9 točkami, njemu pa slede Mladost 8, Jadran (Hercegnovi) 7, Jadran (Split) 5, POSK 3, Primorac 3, Jug 3 in Mornar 2. DOMŽALE, 26. julija. Ob občinskem prazniku v domžalski občini je med drugim tudi telesna kultura v ospredju. V Mengšu in Domžalah imajo številne športne prireditve. Na splošno je treba poudariti, da imajo v tej občini ne samo veselje do telesne kulture in športa, temveč predvsem veliko željo, razširiti to področje in omogočiti mladini vsestransko telesnokulturno aktivnost. Danes so lahko poinosni na svoje dosedanje delo in prehojena pot obljublja, da bo v prihodnosti verjetno še precej boljše. V okviru občinskega praznika so predstavniki občinske zveze za telesno kulturo sklicali poseben sestanek, kjer so domači telesno- kultumi delavci pripovedovali zbranim novinarjem svoje želje, načrte in tudi težar ve. Opaziti je bilo, da imajo merodajni polno razumevanje in da bodo v prihodnosti dosegli neprimerno več kot danes, ko s ponosom gledajo na dosežene rezultate, V okviru mnogih tekmovanj naj omenimo tudi košarkarski turnir s sodelovanjem italijanske ekipe Portuale iz Livorna. Razen Italijanov sodelujejo še Ilirija in Svoboda iz Ljubljane ter gostitelj Domžale. V prvi tekmi je peterka Portuale premagala Ilirijo s 60:50 (25:27), v drugi pa Domžale Svobodo s 73:69 (38:33). močna zmaga Ljubljane Več kot iOud tečk prednosti pred vsemi — Nov rekord Bermasiie na 200 m metuljček — Vsi ljubljanski kandidati v reprezentanci Sredi preteklega tedna je bil v Beogradu četverohoj I. zvezne plavalne lige med vsemi štirimi klubi severne skupine. To je bilo pravzaprav odmerjanje sil vseh neposrednih kandida-. tov v tej skupini. Čeprav je Ljubljana že pred tekmovanjem veljala zk tovorita ni nihče pričakoval, da’bo njihova zmaga tako prepričljiva, saj so za več kot 1000 točk pustili za seboj vse svoje tekmece. Vsi ljubljanski kandidati za reprezentanco (Vrbovšek, Dermastia, Trtnikova, Sou-vanova in Petermanova) so v svojih disciplinah osvojili prva mesta za dobrimi rezultati in si tako dokončno zagotovili mesto v reprezentanci. Med vsemi se je tokrat najbolj odlikoval Dermastia, ki se je oddolžil Brinovcu za dva poraza v Zagrebu in Ljubljani, istočasno pa dosegel nov republiški rekord in letos najboljši čas v državi. Od ostalih slovenskih plavalcev moramo tokrat pohvaliti še Ogrina, Orla, Breskvarja in Roševo iz Ljubljane ter Živka, Levič-nika, Rebolja in Bogatajevo iz Kranja, Daneu (L) 2:38,6, Rebolj (T) 2:48,8. 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana 4: 36,2, 2. Triglav 4:40.8, 3. Mladost 4:44,2. ženske: 100 m prosto: L Trtnik (L) 1:09,2, 2. Franjičevič (P) 1:11,1, 3. Bogataj (T) 1:13,9 4. Jan-čan (T) 1:20,0, 6. Peterman (L) 1:22,2. 400 m prosto: L Verži (M) 5:27,4 2. Pogačic (M) 5:49,4, 4. Souvan (L) 6:06,6, 6. Holee M. (L) 6:13,9, 7. Jančar (T) 6:20,4. 200 m prsno: 1. Pe- terman (L) 3:09,4, 2. Jovanovič (P) 3:13,1, 5. Breskvar (T) 3:15,9, 7. Linhart (L) 3:27,0. 100 m metuljček L Souvan (L) 1:21,8, 2. Breskvar (T) 1:26,3,5. Roš (L) 1:33,2, 6. Mihelič (T) 1:40>7, 100 m hrbtno: 1. Pauljev (P) 1:24,3, 2. Hruda (P) 1:24,5, 4. Golnar (T) 1:31,1, 5. Holec M. (L) 1:31,1, 6. Holec N. (L) 1:34,8. 4x100 metrov mešano: 1. Partizan 5:38,1, 2. Ljubljaha 5:40,3, 3. Mladost 5:45,8, 4. Triglav 5:54,5. Končno stanje točk: 1-Ljubljana 16.210, 2. Mladost 15.044, 3. Triglav 14.668, 4. Partizan 14.227. Rezultati: moški: 100 m prosto: 1. člekovič (M) 1:01,5, 2. Košnik (T) 1:01,5, 4. Orel (L) 1:03,4, 6. Zavrnik (L) 1:03,7, 7. Brinovec P. (T) 1:03,7. 400 m prosto: 1. člekovič (M) 4:47,2 2. Brinovek P. (T) 4:51,6, 3. Orel (L) 4:53,0, 4. Rebolj (T) 5:00,6, 5. Breskvar (L) 5:02,4. 200 m prsno: 1. To-mičič (M) 2:46,5, 2. Ogrin (L) 2:55,6, 4. Levičnik B. (T) 2:57,0 6. Slavec (T) 3;03,0 7. Pavšič (L) 3:03,5, 200 m metuljček: 1. Dermastia (L) 2:27,3, 2. Brinovec V. (T) 2:30,6, 4. Voš-njak (L) 2:40,6, 5. Petmel (T) 2:49,6. 200 m hrbtno: 1. Vrbovšek (L) 2:52,8, 2. Levičnik Ž. (T) 2:36,3, 3. VAZNO OBVESTILO! Predno se odločite za nakup hladilnika, zahtevajte v specializiranih trgovinah za prodajo gospodinjskih aparatov brošuro »HLAJENJE V GOSPODINJSTVU«-Brošuro dobite brezplačno! ELEKTROINDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA MARIBOR, Gosposvetska c. 86, telefon 23-031, telex 033 19. INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA INTERVJU TEDNA Razgovor pripravil Marjan Lipar Asfalt, prah in požirek coca - cole! Danes se začenja jubilejna 20. tradicionalna etapna kolesarska dirki »Po Jugoslaviji«. Vsi tisti, ki se zanimajo za kolesarski šport, gotovo vedo, da ima ta prireditev svoje trdne temelje in je zelo popularna ne samo med ljubitelji tega športa v Jugoslaviji, temveč po vsej Evropi. Jugoslavija je turistično privlačna dežela in takšna prireditev lahko samo koristi pri nadaljnji popularizaciji te gospodarske panoge doma in v tujini. Za to dirko se je prijavilo številno zastopstvo iz vseh držav Evrope, večina kvalitetnih tekmovalcev, ki hočejo prav letos pred olimpijskim nastopom pokazati svoje odlike sposobnosti in uresničiti svoje lelje. Naša reprezentanca nastopa v dokaj dobrem sestavu: BOLTEŽAR, VALENČIČ, ŠKERLJ, UKMAR, BAJ-LO, BILIČ. Trenutno še ni znano, kdo sestavlja vodstvo. kajti tik pred odhodom smo zvedeli, da so določili za glavnega trenerja Zvoneta Zanoškarja. ki pa je to sodelovanje odklonil, češ da so ga pred tem funk- cionarji osrednje zveze izigrali. Start je bil danes v Skopju, cilj pa bo 8. avgusta v Zagrebu. To je samo nekaj podatkov letošnje 2162 km dolge poti, ki jo bodo morali prevoziti kolesarji v 14 dneh in v 18 etapah, Vmes bo samo en dan počitka. Da se ne bi spuščali v podrobnosti, saj je dnevno in športno časopisje obširno poročalo o celotnih pripravah, smo zaprosili člana reprezentance Slovenije, Jožeta Ronerja, za daljši razgovor. Njega smo izbrali zato, ker se je lani prav na tej dirki odlično izkazal v generalnem plasmaju je osvojil drugo častno mesto, največje presenečenje pa je pripravil s tem, da je p(-vi prevozil ciljno četo na vrhu 1600 m visokega Vršiča. Letos Roner ni v formi. Izpadel je iz reprezentance za dirko po Kanadi, izločili so ga iz državne reprezentance in čez noč se je znašel v republiškem sestavu, kjer tudi pričakuje zaželeno rehabilitacijo. Naš pogovor je potekal nekako takole: • Vaša osebna legitimaci- j*“ — Prvič sem zajokal pred 24 leti, ali točno 25. februarja 1940 v Mariboru. Po poklicu sem livar in zaposlen v mehanični delavnici v Mariboru. • Kdo je bil vaš prvi uči- telj, svetovalec in kolesarski prijatelj? <. — Oskar Rozman, bivši trener Branika, sedaj Odreda. Njemu sem se javil pred šestimi leti in vse kar sem dosegel je samo njegova zasluga • No, ko smo že pri tovarišu Rozmanu, kaj pravite k »aferi« šalttavec? Se vam zdi, Ja je bila odločitev šantavca pravilna, ko je Maribor zamenjal za Ljubljano oziroma Branik za Odred? — Prosim vas, ne vprašajte tega, ker ne bom odgovoril! • Vaš največji uspeh oziroma polom? — Vsekakor drugo mesto na lanskoletni dirki »Po Jugoslaviji« in čudovito zadoščenje, ko sem prvi privozil na Vršič. Polomov je bilo več, vsekakor pa je najtežji letos v Tunisu, ko smo vsi odstopili, razen Bottežarja. Nismo bili v formi! • Kakšna cesta vam bolj ugaja: peščena, granitne kocke, asfalt ali beton? — Asfalt! • Zakaj? — Ne vem, na asfaltu mi teče kolo nekoliko hitreje, tam sem bolj sproščen in nimam strahu pred padcem. _ • Kakšni so bili vaši občutki, ko ste lani prvi privo-zili na Vršič? — Bit sem neizrečeno utrujen, obenem pa presenečen tin enostavno nisem verjel samemu sebi, da sem zmožen opraviti takšno delo na kolesu. ® Ali raje vozite po ravni n', po klancih navzdol ali navzgor? Najbolj mi ustreza ravnina. 0 Ko vozite po cestah doma iu v tujini, kakšne misli vam krožijo po glavi? Ali si morda ogledujete lepoto na rave? — Gledam in mislim samo na tekmeca pred menoj in Študiram ali mu naj uidem, ali pa, kako se mu bom prilepi! na hrbet. Kdo bi misil tedaj na lepoto narave?! j • Kako je z vašo letošnjo formo? — Slab sem. čeprav ne naj-slabši! 0 Se vam zdi pravibia odločitev kolesarskih forumov, da so vas izločili iz državne reprezentance? — Skoraj bi pritrdil. Menim pa, da vsi člani, ki sestavljajo reprezentanco . za dirko »Po Jugoslaviji«, niso v vsem boljši od mene. • Kaj menile o sposobnosti naših trenerjev? — Teh je bolj malo. Večina ne razume tekmovalca in ne misli na njegove osebne težave, sposobnosti in slabe trenutke. Najbolj cenim mentorja Rozmana, ker me je vzgojil. 0 Zakaj je po vašem mnenju med mladino tako majhno zanimanje za kolesarstvo? — Dragi rekviziti, motori-, zaoija in drugi donosnejši športi (nogomet!). Mnogi sicer poskušajo pa dolgo ne zdržijo, ker je ta šport zanje pretežak. Jože Roner pred dirko po Jugoslaviji svež in nasmejan ... na. Tu lahko nadoknadiš ali izgubiš. Vsak mora poznati profil ceste in pravilno porazdeliti moči. Malodušje je smrtni sovražnik etapnega kolesarja. 0 Ce bi bili športni zdravnik. ali bi mladini priporočali kolesarski šport? — O, da! Toda takoj bi svetoval, da nihče ne sme voziti do izčrpanosti, kot delamo večkrat mi. • Kdo je najboljši dirkač vseh časov? — Čudoviti Anquetil! Pomislite. petkrat je že osvojil prvo mesto na »Touru«. • Ali obstojajo kakšne raz- še misli in ugotovitve glede polivanja dirkačev. V hititi vročini nas med potjo polili^ občinstvo z vodo, kar je prav in koristno. Samo vsi tisti, ki nas polivajo morajo vodenj, da ostri curki vode v obraa ali noge samo škodijo kolesarju. Pravilno je politi dirkača z malo vode po obrazu. • Kaj je kolesarska kriza? — O krizi govorimo tedaj kadar zmanjka modi. Nastane zaradi lakote, pomanjkanja tekočine in nenadne psihične spremembe. Hud je tudi krč. kar pomeni stisk mišic v bedrih. Ta nastane zaradi ne- | JOŽE ROMEE: Čeprav nisem v najboljši formi, 1 upam, da bo dirka »Po Jugoslaviji« priložnost za ponovno afirmacijo 0 Kaj mislite p Tokiu in udeležbi Jugoslovanov? — Normo bo težko izpolniti! Lepo bi bilo nastopiti na olimpijskih dirkah, vendar menim, da lepega plasmaja za Jugoslovane ne bi bilo. • Kakšno naj bo razmerje pri dirkaču glede taktične vožnje in vožnje s samo silo? — Ce bi govoril v odstotkih, potem bi bilo razmerje 60 : 40 v korist pametne vož- '■M*# a! nje. Sicer pa mora biti vsak tekmovalec kondicijsko popolno pripravljen. 0 Vi dobro poznate naše :C«:i 1 kolesarje. Koga najbolj cenite? ; — Boltežarja! To je disci- | pliniran, taktično dokaj dob- ro izpiljen, predvsem pa iz- kušen kolesar. Kot včasih Žirovnik. ... na vrhu Vršiča izčrpan čl ■ v. a vendar zadovoljen 0 Kaj svetujete bodočim etapnim kolesarjem? — Etapna dirka je čisto nekaj drugega kot enodnev- llke med specialnimi dirkalnimi kolesi? — Bistvenih razlik ni! Morda bi lahko govorili o majhnih variantah v težini materiala. Cenim italijanski izdelek. • Koliko kilogramov izgubi kolesar na etapi, ki je dolga n. pr. ‘500 km? — Govorim zase; lani sem izgubil okrog pet kilogramov. Zgodilo pa se je tudi. da sem na eni sami etapi postal lažji za dva kilograma, kar pa sem nadoknadil s tečno hrano na cilju. 0 Kakšna hrana vam najbolj ugaja? — Ta naj bo kalorična. Najraje imam pečenko, sadje in palačinke. Kako je z drugimi tekmovalci ne vem. 0 Koliko popijete tekočine med potjo? — Osnovno pravilo je: čim manj! Požirek COCA—COLE mi ugaja! Ob tem naj povem, nadne vremenske spremembe, po navadi tedaj, ko kolesar zavozi iz vročih predelov v gorate senčnate kraje • Ste poročeni? — Da! • Ali je žena navdušena pa ta šport? — Po pravici rečeno ne! Prav zdaj, ko sem odhajal od doma mi je naročala naj dobro pazim na svoje zdravje! Nj mi pa povedala kako naj privozim na cilj. 0 Ali bi vašega sina tudi uvrstili med kolesarje? — Ne! Svetoval bi mu- naj si izbere lažji, šport. • In za zaključek, povejte nam kaj mislite o letošnji dirki? — Težka konkurenca bo prisiliia favorite, da bodo izoblikovali našo dirko v letošnjo največjo amatersko kolesarsko prireditev v Evro- DVAKRAT MIC! TEHMGVJ5NJE Zfl GALEA - POKAL Brez naših v finalu Nadaljevanje s 1. strani To je osnova za uspeh. V tem deloma že uspevajo, vendar so še vrzeli, ki ovirajo pot navzgor. Nič zato, dobra volja in vztrajnost bosta prej ali slej tudi Slovanu prinesli zadoščenje in še večji zagon. Sodnika sta si spet »pri-žvižgala« jezo 'igralcev in gledalcev. Rrav bi bilo, če bi j>red novo sezono KZJ nekoliko prerešetala sodniške vrije. Zdi se namreč, da je med košarkarskimi sodniki precej pleve’? M. L. pod košem zelo slabo, nasprotno pa so bili domačini spretni, hitri in učinkoviti. Zanimiva je ugotovitev, da Zadar kljub tehnično slabši igri proti Olimpiji vselej s svojo vztrajnostjo premaguje - ovire na poti k zmagi. Bilo je dovolj možnosti za vodstvo Olimpije, toda centra Jelnikar in Potočnik sta igrala izrazito slabo v obrambi in tudi v napadu. Do spremembe je prišlo v drugem delu prvega polčasa, ko se je peterka Olimpije nenadoma razvnela in raz- sta Daneu z 1 osebnim metom in Jelnikar s košem iz igre zmanjšala na dve točki razlike, 74:72 za Zadar, kar pa je bilo premalo za zmago Igra ni mogla navdušiti boljših poznavalcev košarke. Igralci obeh moštev so še vedno počitniško razpoloženi, njim pa sta se pridružila še sodnika, ki sta precej grešila. Ko smo že pri sodnikih, moramo omeniti izključitev Mullerja v 16. minuti, ki je moral zapustiti igrišče, češ da je ugovarjal, če bi bila WIESBADEN, 26. julija — Teniška reprezentanca Jugoslavije se ni uspela uvrstiti v finale za tekmovanje v Ga-lea pokalu,. V kvalifikacij, skem srečanju z reprezentanco Zahodne Nemčije so mladi Jugoslovani prvi dan izgubili vsa tri srečanja. Wein-mann je premagal Speara 6:2, 6:3, Plotz Stolzerja 6:2, 6:2, nemška dvojica Pldtz-Gotschalk pa jugoslovansko dvojico Spsar-Minček 6:3, 5:7. 6:3. PLZEN, 26. julija — Mladinska reprezentanca ČSSR se je uvrstila v linale tekmovanja za Galea pokal potem ko je premagala ekipo švedske z rezultatom 3:0. Finalno tekmovanje med Zahodno Nemčijo in ČSSB ho v Vichyju blizu Pariza. LUKSEMBURG, 26. julija — ■V luksemburški coni tekmovanja za Galea pokal vodijo mladi madžarski teniški igralci v srečanju z reprezentanco Francije z 2:1. V borbi za 3. mesto je Belgija premagala Luksemburg s 3:0. : — 9! Torej, niti 50 odstotkov realiziranih prostih metov! To je prav gotovo neodpustljivo za povprečnega zveznega ligaša in ne za slovita tekmeca kot sta Olimpija in Zadar. No, kljub temu upamo, da Olimpija ni še zaigrala drugega mesta oziroma častni naslov vice-šampiona, saj ima v Ljubljani dve, tekmi s Partizanom in Železničarjem in v primeru obeh zmag bo ime Olimpije ob mogoče le zapisano 'takoj za zmagovalcem Beogradom. PRVENSTVO SRS V BALINANJU E9. Trnovo pred novogoriškim Invalidom Nova Gorica, 26. julija. Na štiristeznem balinišču v Novi Gorici je bilo včeraj in danes letošje republiško prvenstvo v balinarskih dvojicah, šest-koncu tekmovanja najet ekip, ki so si pridobile pravico na predtekmovanjih iz Krškega, Novega mesta, Maribora, Ljubljane, Jesenic, Se-LOKOMOTIVA Žane, Kopra , in Nove Gorice, . se je pomerilo 16 ekip za najvišji naslov v republiki. Razveseljiva je ugotovitev, da se je ta športna panoga močno razširila v ostalih PARTIZAN 75:82 (44:25) BEOGRAD, 26. jul Takšnega preobrata ali točno tako silovitega liniša kot ga je prikazala Lokomotiva Beo- grajčani še niso videli. Parti- športnih središčih v Sloveni- zan je bil v začetku v odločnem vodstvu in vse je kaza- li. Tekmovanje je v crganiza- lo, da bo pospravil izdatno oljskem pogledu lepo uspelo, V moštvu Olimpije je močno škripalo. Svoje naloge niso opravili niti 32) Srez moči. Do Šonca prvega ZADAR, 26. julija. Olimpa ja dela ie Olimpija zmanjšala odSla na pot v Zadar pretečo nevarnost vodstva do-Jj s slabimi upi v zmago, mačinov na samo 4 točke '“■vo Zadra igra proti lju- razlike. iTjanskemu ligašu vselej ze-pstro in ima v tem dvoboju tudi določeno psihično prednost: Ljubljančani ne |najo najti orožja za hitro tero Zadra in Zadrčani s svojo temperamentno igro vse- V drugem delu se je pravzaprav ponovila igra s prvega polčasa. Igralci Olimpije so slabo startali. Skoki so bili mlahavi, podaje netočne in streli neučinkoviti. Da je bila ta klavrna podoba po- tej paralizirajo slovitega nas- polnejša, so gostje premalo protnika iz Ljubljane. pazili na razigrana domačina ■7« •„ , , , Troskota in Marceliča, ki sta Za tekmo je vladalo ogro- , , , . . , ’ _ J zadevala koš iz vseh poloza- mno zanimanje, saj je bil stadion prepoln in igro je spremljalo več kot 4000 gledalcev. Vmes je bilo tudi sodnika dpsledna, potem bi morala izključiti še nekaj igralcev, predvsem domačinov, ki so bili preostri in večkrat tudi surovi. Zgodilo se je, da je Jurišič I. v paradnem skoku nogometnega vratarja skočil za Zupančičem, ga z obema rokama prijel in surovo prevrnil po tleh. Seveda, sodnika nista reagirala. Povejmo še to, da ima danes razbito arkado Potočnik, verjetno ne zaradi »nežnosti« nasprotnih igralcev. Očividno je bilo, da sta sodnika spustila igro iz rok, jev. V 10. minuti je Zadar zato so se tudi ponavljale vodil z 59:45 in vse je že takšne scene. kazalo, da je katastrofa precej' navijačev Olimpije. Olimpije neizbežna. Nastal pa ftiiadih tabornikov, tako da nenaaen Pre°brat. peterka iz Ljubljano ni bila osamljena. Moštvi sta nastopili takole: ZADAR: Stipčevič 4, Val-čič 8, Ostarčevič 10, Marcelic Bruno 23, Troskot 19, Laura S, Jurišič I. 7. OLIMPIJA: Miiller 7, Bas-sin 3, Jelnikar 12, Tavčar 4, Zupančič 1, Eiselt 12, Daneu 21. Potočnik 12, SODNIKA: Beloševič in Ja-kšič iz Beograda. Ko se je Olimpija vrnila iz Zadra, se je v uredništvu zgiasii trener Mik Pavlovič, DRAMATIČEN FINIŠ Medtem ko je Daneu v prvem polčasu igral kot ostali precej slabo, je v nadaljevanju spet pokazal vse odlike popolnega košarkarja. V 16. minuti igre sta Daneu m Potočnik zmanjšala rezultat na 60:67. Olimpija je hotela za vsako ceno dohiteti Zadar in prednost domačinov je naglo kopnela. Po nekaj minutah igre je bilo stanje 66:69, torej samo 3 točke razlike. Redki so bili gledalci, ki so v teh trenutkih mi- Ko ocenjujemo obe moštvi, ne smemo prezreti izrazito slabih osebnih metov, številke dokazujejo to trditev: Olimpija 30 — 14, Zadar 20 val Rimač, kar pa je bilo kljub vsemu premalo, da bi Partizan obdržal začetno vodstvo. V nadaljevanju sta Pe-trčevič in Novosel prevzela dirigentsko palico, Lalič pa je vztrajno, predvsem pa učinkovito polnil koš Beograjčanov. PARTIZAN: Curčič 12, Jankovič 2, Jelič 12, Nedič 4, Bojovič 28, Žutič 17. LOKOMOTIVA: Lalič 25, Omašič 6, Glogovac 6, Boč-kaj 8, Petričevič 25, Novosel SODNIKA: Pastor iz Novega Sada in Pur iz Celja. Gledalcev okrog 1000. V naslednjem kolu bodo igrali Cr. Zvezda : Zadar Olimpija : Partizan Lokomotiva : Radmčki Beograd : Železničar Split : Slovan Novogoričani, ki imajo tri moštva med prvimi devetimi. VRSTNI RED NAJBOLJ- spremljevalci, kot 26. pa Norveška, v katere ekipi bo 5 igralcev, 3 igralke in 1 sprem- ŠIH: 1. Partizan (Trnovo Ijevalec. Kov rekord Lubejeve na 60 m CELJE, 26. jul. — Pred odhodom na državno prvenstvo so tekmovalci Kla-divarja organizirali pregledni miting, kjer je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Najbolj sta se odlikovali Lubejeva in Sta-mejčičeva. Prva je na 60 m s časom 7.4 dosegla nov državni rekord, Stamejči-čeva pa je s časom 7.5 rekord izenačila. Stamejčiče-va je bila tudi odlična v izenačila svoj rekord s časom 10.8. Lubejeva je V skoku v daljino z rezultatom 5.90 potrdila svojo od-| lično formo. Ostali rezultati: moški i — palica: Kolnik 4.40, Lukman (Crv. zvezda) 4,20; 200 m: Lučič 23.7; kopje: Špilar 67,04; disk: Brodej 45,62; daljina: Zaletel 6,86; 100 m: Zaletel 10.7; Kolnik 10,8. — Ženske — kopje: Urbančič 43,45; disk: Uran- teku na 80 m z ovirami, kar 38,68; krogla: Urbančič kjer je s protivetrom 0.9 10,95. Presenečenje prvega dne: Američanke boljše od Rusinj ki nam je o tej igri povedal slili, da bo Zadar konec kon-vse zanimivosti in do po- cev zmagal. Daneu se je iz-drobnosti analiziral ves dvo- kazal kot v najboljših dneh boj. Omenil je, da je bila t;> tradicionalno slaba igra Olimpije na tujem terenu. Igralci so bili neborbeni in pozabili so vse odlike agresivne igre. Začeli so zelo slabo in v 12. minuti je Zadar vodil s 5 točkami razlike — in ni bilo sile, da bi ga zadržala. Toda sreča je obrnila hrbet Olimpiji. Odločujočo besedo je imel Jelnikar. V trenutkih preobrata je zgrešil 4 osebne napake, Daneu pa 1. S tem je bila uso-. da Olimpije zapečatena. Sa- Ljubljančani so igrali mo 10 LESTVICA sekund pred koncem Beograd 14 11 3 1140:1042 22 Zadar 15 10 5 1096:1054 20 Olimpija . 15 9 8 1301:1166 18 Železničar 14 9 5 999:907 18 Crv ona zvezda 15 S 6 1146:1114 18 Partizan 15 8 7 1136:1132 16 Lokomotiva 15 7 8 1103:1127 14 Radnički 14 6 8 916:989 12 Split 14 4 10 829:906 8 Slovan 15 0 15 1005:1218 0 V lestvici nista .u-unant tekmi Železničar : Split in Rad-nlčkj : Beograd. V času našega poročanja tekmi še nista končani. Nadaljevanje s 1. strani v vseh treh poskusih podrl letvico. Nobenega dvoma ni, da je Hansen velik favorit za Tokio. Dalas Long, ki nekaj časa ni nastopal, je svojo vrnitev na atletsko stezo kronal s serijo odličnih metov krogle: 19,97 — 20,35 — 20,67 — svetovni rekord’ — 20,44 in 20,25 metra. Torej od petih veljavnih metov so bili .štirje boljši od prejšnjega svetovnega rekorda. Kaže, da je Long v odlični formi in ima velike upe, da svoje rezultate ponovi tudi v Tokiu in ena od medalj mu prav gotovo ne uide. Med ostalimi »junaki« prvega dne moramo še omeniti dvojno zmago sovjetskih metalcev kladiva Klima in Kondrašova nad olimpijskim zmagovalcem Connollyjem, drugo mesto in odličen rezultat Lipsnisa v metu kro- gle in razmeroma visoko število zbranih točk po prvih petih disciplinah deseteroboja manj poznanega sovjetskega tekmovalca Storočenka. Med ženskami preseneča dvojna zmaga ameriških sprinterk v teku na 100 m in v skoku v višino, medtem ko so drugi rezultati več ali manj pričakovani. Kot poročajo, je- bilo vreme prvi dan tekmovanja ugodno za tekmovanje in če bo to tudi danes, ko se dvoboj nadaljuje, potem lahko jutri (zaradi razlike v času je dvoboj v poznih večernih urah po našem času) spet pričakujemo dobrih vesti o odličnih rezultatih. Po naših predvidevanjih bodo danes najostrejše borbe v teku na 400 m ovire, 1500 m in 3000 m ovire, v metu kopja pri moških ter v teku na 200 m in skoku v daljino pri ženskah. REZULTATI: Moški: 100 m: Carr 10,3, Moon (oba ZDA) 10,7. Ozolin 10.7. Kosanov 10,8. 110 m ovire: Lindgren 13.3, Jones 13,7 (oba ZDA), Mihajlov 14,0, Kontarirev (oba SZ) 14,1. — 400 m: Larabi 46,0, Cassell (oba ZDA) 46,8, Arhipčuk 47,0, Bičkov (oba SZ) 47,5. - 10.000 m: Lindgren (ZDA) 29.17,6, Ivanov (SZ) 29.39,8, Dutov 30.51,8, Gutcknecht (ZDA) 31.22,2. — 4x100 m: ZDA 39,4, SZ 39,8. Hoja 20 km: Golubničij l. 39,58, Agapov 1.40,00 (oba SZ), Laird 1.40,56, Zinn (oba ZDA) 1.45,58. Skok v daljino: Barkovski (SZ) 8,03, Boston (ZDA) 8,02, Macs (ZDA) 7,78 in Pedosejev (SZ) 6,69 m. — Palica: Hansen 5,28 m, svetov, rekord, Tork (oba ZDA) 4,84 m. Bliznjecov 4,74, Petrenko (oba SZ) 4,58 m. — Met kla- diva: Klim 68,80 m, Kondra-šov (oba SZ) 68,24 m, Connot-Iy 67,41 in Burke (oba ZDA) 63,24. — Krogla: Long 20,67, svetov, rekord, lipsnis (SZ) 19,34, Matson (ZDA) 19,16, Va-ranaus (SZ) 18,24 m. — Deseteroboj (po prvih petih disciplinah): Storočenko (SZ) 4.397 točk, Jeisy (ZDA) 4.174, Hodge (ZDA) 4.108 in Kuznje-cov (SZ) 4.002 točk. ŽENSKE: 100 m: MacGuire j 11,5, Lyus (obe ZDA) 11,6, j Popova 12,0 in Itkina 12,1 (obe SZ). — 4x100 m: ZDA 44,4 in SZ 45,0. — Višina: Montgomery 1,70, Braun (obe ZDA) 1,65, Cenčik 1,65 in Ko-tijenko (obe SZ) 1,65. - Kopje: Ozolina 55,07 m, Gorča-kova (obe SZ) 53,65, Baif j 52,32 in Hamilton 47,36 m. •— Disk: Tamara Press 55,79 m,. Kuznjecova (obe SZ) 54,74, Conolly 51,80 in Braun (obe ZDA) 45,77 m. llimpijski zmagovalci vzgajajo. •, Povsem razumljivo je, da so predolimpijske priprave prav na Japonskem izredno intenzivne, ^aj se morajo domačini predstaviti ne le z odlično organizacijo, ampak tudi s čimveč medaljami, pri čemer bodo seveda morale imeti glavno besedo prav zlate. Japonska atletika ima za seboj prav v zvezi z olimpijskimi igrami zanimivo razvojno pot. Starejši ljubitelji športa se bodo r^ajbrž še epomnili velikih japonskih atletov z olimpijskih iger 1928, 1932 dh 1936, ko so Oda, Nambu, Tajima, Marakoso, Ode in drugi ponesli slavo dežele vzhajajočega sonca daleč čez njene meje in se vračali domov z zlatimi medaljami, pri čimer so imeli v zakupu predvsem troskok. Zanimivo je, da se bodoči japonski atleti olimpijca pripravljajo prav pod vodstvom dveh »zlatih troskokasev« — Ode (zmagovalec 1928) in Ta-jime (1936). Prvi je kot docent na univerzi Waseda šef tokijskega olimpijskega središča, drugi pa šef vseh atletskih priprav kot glavni trener olimpijske reprezentance. Ko smo govorili o razvojni poti japonske atletike in primerjali s svetovno ravnijo, nismo povedali, da je po vojni sledil hud padec, ki je potisnil Japonce med najbolj povprečne in da se šele v zadnjih letih zopet prebijajo proti vrhu. V tej akciji je angažiralo mnogo strokovnjakov in sredstev. Na Japonsko so vabili vrsto najbolj znanih sve- tovnih trenerjev skupaj z njihovimi najboljšimi učenci, svetovnimi rekorderji. Skupine japonskih atletov in trenerjev že nekaj let intenzivno obiskuje vse atletske velesile ra svetu in se kar naprej učijo ter filmajo brez prestan-ka. Prav filmi so glavno orožje bodoče japonske atletike. Nihče nima na svetu tako popolne dokumentacije, ki jo tudi s pridom uporabljajo, kot prav Japonci. Vrsta odličnih japonskih atletov je tudi na študiju v tujih državah, kjer bodo razen svoje izobrazbe pobrali tudi čim več o skrivnostih treninga in to s pridom uporabili. Rezultat takega večletnega načrtnega dela je srednjeprogaš Morimoto, ki sodi že v svetovno elito, po svojih 3 letih bivanja v ZR Nemčiji. Sicer pa naj nas nekaj rezultatov spozna z najboljšimi japonskimi atleti, od katerih imajo nekateri možnosti tudi na olimpijskih igrali in sicer ne le v finalnih uvrstitvah, ampak celo pri medaljah. Odlikujejo se zlasti: Ijima 10.1 na 100 m, Morimoto 1:47.4 na 800 m, Oguslu 51.2 na 400 m ovire, Sarmvatari 8:45.6 na 3000 m zapreke, Vamada 7.77 m v. skoku v daljino, Okazaki s 16.49, Sakurai s 16.02 in Shibata s 16.01 v troskoku, Otsubo s 4.70 m v skoku ob palici, Miki s 78.51 m v metu kopja, Sugawara s 66.26 ni v metu kladiva, Voda z 11.6 na 100 m in 10.6 na 80 m ovire ter Sato s 53.78 m v metu kopja. Gledalci olimpijskih iger v Tokiu bodo lahko kupili tisto, za kar se bodo tisoči športnikov borili z 'vsemi silami — medalje. Serija vseh treh medalj stane približno 130.000 dinarjev, lahko pa kupijo tudi posamezne medalje. Teh celotnih »serij« bo 25.000, razen tega pa posebej 50.000 srebrnih in 100.000 bronastih medalj. Te dni so objavili japonski javnosti pogoje, ki jih nora izpolnjevati zadnji nosilec olimpijskega ognja: rojen po 15. avgustu 1945 na Japonskem, visok 170 centimetrcv in težak 65 kg, lične zunanjosti. • Indonezijski predsednik dr. Sukamo je na tiskovni konferenci izjavil, da se bo Indonezija udeležila olimpijskih iger s približno 50 športniki. • V nadaljevanju nemških kvalifikacij za skupno biimpijssko ekipo se je kvalificiralo 6 rokoborcev OLIMPIJSKI BILTEN prostega sloga iz ZR Nemčije v primeri z 2 iz NDR, medtem ko je pri cestni vožnji kolesarjev razmerje 3:2 za ZRN, kar je veliko presenečenje. Skupno je doslej kvalificiranih 69 športnikov NDR in 33 ZRN, torej 102 v celoti. • Japonske odbojkarice se z vsemi silami pripravljajo na osvojitev zlate medalje v Tokiu. Kapetan ekipe je morala celo preložiti svojo zaroko na čas po olimpijskih igrah, da se nikakor ne bi oddaljevala od skupnih priprav. • Košarkarji še niso končali svojih izbirnih tekem za olimpijske igre. Zadnjo možnost bodo imeli še na septembrskem turnirju v Yokohami, s katerega se dve najbolj! ekipi uvrstita za igre. Za zdaj so prijavljene za turnir naslednje države: Formoza, Hongkong, Indija, Pakistan, Južna in Severna Koreja, Mehika, Kanada, Kuba in Avstralija. Pričakujejo še prijave Tajske in NDR. Zahodnonemški svetovni prvak v kanuju, Fritz Briel, je imel veliko srečo v prometni nesreči, ko so mu brez lastne krivde popolnoma uničili avtomobil, sam pa je ostal skoraj nepoškodovan. • Poljska bo poslala v Tokio približno 150 športnikov. To je le okvirno število, medtem ko bo do-cončana sestava zntna šele po vseh državnih prvenstvih. FARSA 0 OLIMPIJSKIH NORMAH - PLAVALCEV Me brijte norcev! Naši plavalci ogorčeni zaradi krivične odločitve JOK in PZJ - Nelo-logične zahteve o izpolnitvi norm za nastop v Tokiu - Tujci z boljšimi pogoji odpirajo na široko vrata svojim olimpijskim kandidatom Odločitev je padla. Plavalci ne potujejo v Tokio. Odločitev Jugoslovanskega olimpijskega komiteja ja kratko utemeljila: ne potujejo pač zato, ker nihče od trojice kandidatov ni dosegel predpisane norme. Ob tej nenavad. ni vesti se sprašujemo ali je bila ta odločitev pravilna, pravična in resnično utemeljena. prav ničesar, kar je bilo planirano v pripravah naših kandidatov. Vse obljube, da bo n. pr. Vrbovšek del svojih zimskih priprav preživel v večjem plavalnem centru v tujini, da bo njegova forma temeljito kontrolirana na stalnih zdravniških testiranjih, da mu bodo omogočene vsaj nemotene zimske priprave v Kranju itd, vse to so bile Daniju Vrbovšku so obljubljali trening v najsodobnejših bazenih... Pričnimo od začetka. Plavalna zveza Jugoslavije je v jeseni lani na osnovi rezultatov in splošne ocene naših tekmovalcev določila tri olimpijske kandidate (Rogušič, Dijakovič in Vrbovšek), istočasno pa je določila tudi olnnpijske norme zta vse dis-cipline v primeru, če bi kdorkoli od jugoslovanskih pla. valcev dosegel tak rezultat, ki bi ga lahko uvrščal med kandidate. Kmalu za tem je bil sklican posvet trenerjev, na katerem so vsi trije trenerji kandidatov predložili svoje načrte priprav do even-tuelnega odhoda v Toldo. Od tu dalje (novembra 1963) pa do zadnje odločitve (16. julija 1964) ni nihče niti od JOK niti od PSJ storU samo obljube in načrti na papirju. Priprave Vrbovška se niso po zunanji formi prav -nič razlikovale od njegovih priprav leto dni prej ali nekega drugega njegovega klubskega tovariša, ki ni olimpijski kandidat. Njegov »olimpijski privilegij« ni v ničemer obstajal, ker je bil samo formalna deklaracija na papirju in ker zanj ni razen kluba in klubskega trenerja skrbel prav nihče. Toliko za uvodni okvir vsem tistim, ki naj bi bili dolžni skrbeti za naše olimpijske kandidate! Načrt treninga priprav olimpijskih kandidatov (med njimi seveda tudi Vrbovšek) je bil pripravljen tako, da dosežejo višek forme v ok- tobru t.j. v času olimpijskih iger. Celotni letni ciklus je imel dva vrha, od katerih naj bi bil prvi v aprilu, drugi pa v oktobru. O tem podrobnem načrtu priprav je bil poučen PSJ in verjetno (upam vsaj) tudi JOK. Zimski del priprav so plavalci izpolnili po načrtu in dosegli tudi planirano formo in rezultate. Vsakomur, ki količkaj pozna pogoje, v katerih se pripravljajo naši plavalci v zimski dobi (upam da to ve tudi PSJ in JOK) mora biti jasno, da naši tekmovalci ne morejo v juniju ali juliju doseči takšno formo, kot je to možno tistim plavalcem v tujini, ki imajo na razpolaga celo 50-metrski bazen. Mislim da bi tisti, Id kroje usodo naših olimpijcev morali vedeti, da se pri nas začno »normalne« (s tem mislim vsaj na bazenske pogoje za trening) priprave plavalcev lahko šele v mesecu juniju. Prav zaradi teh specifičnih pogojev plavalcev pri nas in Zaradi načrta treninga, ki predvideva vrhunec forme v oktobru je odločitev JOK toliko bolj nevzdržna in neutemeljena. Mimogrede naj omenim še to, da nikoli — kljub osebnim prošnjam, naj se določi rok izpolnjevanja norm — nihče ni obvestil nikogar, kdaj je zadnji rok za doseganje olimpijskih norm! Kriterij določanja olimpijskih kandidatov je bil diskriminatorski, če vzporejamo to odločitev s tisto, ki velja ra atlete. Vsi vemo, da imajo atleti letno sezono priprav daljšo od plavalcev, kjer tekmovalna doba v juliju šele začne. Kljub temu pa imajo olimpijski kandidati iz atletike (tisti, ki doslej še niso izpolnili norm) še vedno rok do 1. septembra, medtem ko so plavalcem zaprli vrata še preden so sploh pokazali kaj zmorejo. Vsem tistim »poznavalcem« svetovnega plavanja, ki trde, da so naše olimpijske norme prelahke pa samo kratko mednarodno »lekcijo«. V se-zoi;S 1984 je do 16. julija (torej naše odločitve) odslej v svetu izpolnilo jugoslovansko normo na 200 m hrbtno (2:18,5) le 5 (čitaj pet!) plavalcev in to: 2:14,8 Fukuši-ma (Japonska), 2:16,7 Maza- nov (SZ), 2:16,8 Kuppers (ZN), 2:18,1 Kreis (SZ) in Csikany (Madžarska). Res se vprašam, kakšne M bile olimpijske igre, če bi bili olimpijski komiteji dežel, kjer je plavanje mnogo bolj razvito kot pri nas v svojih odločitvah tako rigorozni, kot smo pri nas. Ali menite, da so se n. pr. Italijani že tudi odločili, da v Tokio ne pošljejo svojega do nedavnega rekorderja Rore, ki še ni »izpolnil« jugoslovanske nor-ne? Ali menite, da Američani svojih plavalcev ne bodo poslali v Tokio, ker bodo imeli svoja selekcijska tekmovanja šele v avgustu? Da bo mera polna pa še to. Zadnje dni se je raznesla vest, da so plavalcem še priprli »olimpijska vrata« toda poostrili so jim norme. (206 m hrbtno baje 2:17,0!) Tistim, ki prinašajo takšne odločitve pa le tole: olimpijske igre so resna prireditev in zato ostanite pri odločitvah, ki zadevajo to prireditev, resni! Ne brijte norce iz tekmovalcev, ki v znoju leto in dan žrtvujejo del svoje mladosti ža afirmacijo naših športnih uspehov v svetu. Napak bi sodili tisti, ki menijo, da s svojim sestavkom zagovarjam mišljenje, da plavalci brezkompromisno morajo na olimpijske igre. Tu gre z načelno stališče: 1. da plavalce gledamo kot vse ostale kandidate, ter da se jim prav tako omogoči do 1. septembra izpolnitev norm. 2. da se že osvojenih norm, ki veljajo skoraj leto dni ne izpreminja. 3. da sta si JOK in PSJ na jasnem, da z rezultati, ki so določeni kot olimpijske norme res ne bomo dosegali medalj — koliko pa smo jih doslej v individualnih športih? — temveč da so to rezultati, ki prav gotovo omogočijo vstop v polfinale in da nikogar ne more biti sram, če se s takim rezultatom po javi v Tokiu. Ljudje, ki so dali takšno odločitev so zavestno potlačili še tisto majhno iskrico, ki tli med našimi plavalci in dokazali da nimajo prav nobenega vpogleda v razmerje plavalnih sil v svetu ali po natnerno potlačili že tako zapostavljeno plavanje pri nas. Mitja Prešern TRGOVSKO PODJETJE SLOVENIJAŠPORT obvešča potrošnike, da je s 1. junijem 1964 uvedlo prodajo vseh športnih potrebščin na POTROŠNIŠKI KREDIT. Vse potrebno v zvezi z nakupom na potrošniški kredit lahko uredite v prodajalni v Ljubljani — Titova c. št. 26 NE POZABITE: Za prijeten letni oddih si lahko nabavite kompletno cAmp opremo na potrošniški kredit, ki vam ga nudi Slovenija šport, Ljubljana. ZANIMIVOSTI \ •••• ■ KARIKATURE ANEKDOTE STOP PREBERI ŽENSKI TEK SKOZI STOLETJA Poletna družinska idila. Živo srebrove te dni suče precej visoka in treba je poiskati ohladitve kjerkoli. Seveda, najraje v hladni vodi ob bregu reke, ker je dovolj možnosti, da se človek oddahne. Oko fotoreporterja se je zaustavilo ob očku in mamici, ki sta potegnila za seboj tudi malčka in za vse tri so bili prav gotovo prijetni trenutki in hladna osvežitev. ■/ a UKVARJATI SE Z ATLETIKO JE BILO VČASIH SRAMOTNO Za tek v minulih stoletjih |° se zanimale le »lahke ženske« — V Nemčiji s° razlikovali tek za »dobre hčere« in ^ ^itrtizane Zgodovina tedeene kulture in športa nam odkriva marsikaj zanimivega. Pri starih Grkah je bilo ženskam prepovedano ukvarjati se s športom. One so lahko samo plesale, se igrale z žogo in plavale. Vse .ostale športne panoge za telesno okrepitev so bile prepovedane. Izjema je bila v šparti, kjer jim je bilo dovoljeno .tudi telovaditi. Navade, starih časov pa je prevzel tudi srednji vek in žele v dobi renesanse je opazita tudi razvoj športa z udej- V: ZAKAJ SAMO KRPANJE? Ljubljanski ligaš se pripravlja na novo sezono. S tem v zvezi je treba misliti na sto in sto malenkosti, organizacijske in tehnične vsebine. Problem zase je prav gotovo igrišče, ki ima že svojo »zgodovino«. Na dlani je, da ljubljanski ligaš nima dobrega igrišča, takšnega ki bi ustrezal vsem pogojem pri razvijanju sodobnega nogometa. Ta problem se vleče že dlje časa in kot kaže ni človeka, ki bi ga uspešno rešil. Olimpija je te dni gost šiškarjev in tudi to igrišče, čeprav ima pravilno lego (sever — jug) še od daleč ne ustreza zahtevam kvalitetnega nogometa. Igrišče na Centralnem stadionu je že več let predmet razprav: ali bi bilo pametno’ vložiti večja sredstva za popolno ureditev. ZVEZDE IZ BOSTONA Težka poškodba Russella V šestem nadaljevanju feljtona »Zvezde iz Eesiona« boste lahko brali o težki poškodbi Billa Russella in nesrečno izgubljenem naslovu svetovnega profesionalnega prvaka. Boston Celtics je postal prvič svetovni profesionalni košarkarski prvak, čmopoiti dolgin Bill Rus-sell pa »novinec« v selekciji Ali Starš of NBL! Košarkarski eksperti ZDA so že po prvi profesionalni -sezona »velikega Billa« pisali, da je najboljši Bill Russell je bil sedaj srečen, da se je v športni izbiri med atletiko in košarko odločil za atraktivno igro pod koši. Dve leti — vse do olimpijskih iger v Melbournu — je v dvomih razmišljal o, košarki in svoji bodočnosti. Na San Francisco University je bil celo dopoldne na atletskem stadionu in tudi v kraljici športov je lepo . napredoval: z 206 cm — svojim rekordom v skoku v višino je bih resen kandidat za atletsko reprezentanco ZDA za olimpijske igre v Melbourne, Bob Cousy je pripovedoval intd bivanjem v Jugoslaviji: »Odločilno je bilo morda veliko prijateljstvo s Čase Jonesom. Bill je prihajal vsak dan izmučen z atletskega stadiona, toda — ko je spoznal Jonesa — sta skupno odhajala ob večerih na trening univerzitetne ekipe košarkarjev. San Francisco University je bila leta 1956 univerzitetni prvak ZDA in BiH je oh številnih ponudbah klubov NBL začel resno razmišljati o profesionalni košarki. Po končanem študiju je podpisal pogodbo z Boston Celticsom, toda na prošnjo kabineta predsednika ZDA Eisen-hovverja sta z Jonesom potovala še z amatersko reprezentanco ZDA na olimpijske igre v Melbournu. Na ‘prvih tekmah za Boston Celtics je dal Russell največ do 15 točk, toda kljub vsemu je bil vedno med najboljšimi — ker je postal pravi specialist za učinkovite blokade v svoji raketi!« Boston Celtics je tudi v sezoni 1957/1958 začel z zmagoslavnim pohodom proti prvemu mestu, v svetovni profesionalni konkurenci. Bostončani jeseni na svojem igrišču v Boston Gardenu niso izgubili niti ene tekme! V borbi za prvo mesto v za-padni skupini NBL niso imeli enakovrednega nasprotnika. Tri tekme pred koncem prvenstva — ko so bih že prvaka skupine — se je težko poškodoval Bali Russell. Poškodba gležnja je bila v teh časih — ko še niso poznali do-vršene tehnike obvezova-nja gležnja —- že nekako tradicionalna za visoke centre ameriške košarke. Trener Auerbach nam je v Ljubljani zaupal: »Poškodbe Billa Russellla in njegove težave z gležnjem so bile glavni problem Boston Celtiosa v prvih letih naše borbe za naslov svetovnega profesionalnega prvaka. Danes smo tako izpopolnili tehniko ob-vezovanja gležnja, da si bo Bill Russell na tekmi prej zlomil nogo kakor zvil gleženj!« BiH Russell ni igral finala svetovnega profesionalnega prvenstva leta 1958 in Saint Louis Hawks so premagali Boston Celtics v šestih tekmah s 4::!. Svetovni prvaki iz Bostona v obrambi niso imeli igralca, ki bi lahko učinkovito blokiral visokega Boba Pettita, kd je postal v sezoni 1957/1958 — morda prav zaradi Billove poškodbe — najboljši profesionalni košarkar sveta. S ’■ 1 2 i ■ ■ š ■ Astronaut, krotilec divjih zveri, ali športnik? Ostanimo pri zadnjem. To je ameriški. igralec baseballa. O tej športni panogi je bilo že veliko napisanega, vendar Evropejcem ta »preveč moška" igra ne ugaja. Podrobno si oglejte posnetek in videli boste kako Američani skrbijo za varnost športnika, ki se navdušuje za nevano igro. ali pa opustiti to misel in začeti z gradnjo kdo ve kje? Naj bo kakor koli že hoče, mislimo da je čas, da ljubljanski ligaš dobi igrišče, vredno svojega imena. Krpanje zdaj tu. zdaj tam, pomeni samo začasno rešitev, spet nepotrebno jezo in nezadovoljstvo igralcev in tehničnega vodstva, saj je treba vedeti, da od obljub ni mogoče živeti in da je gradnja novega igrišča veliko vprašanje, ki bo ali pa nikoli z uspehom rešeno. Če so nameravali preurediti igrišče na Centralnem stadionu, potem bi ga morali preurediti dokončno, kar pomeni na novo položiti zeleno površino in ne samo nekaj krp, kot to vidimo na našem posnetku. Slabo spričevalo za slovensko košarko Na kraitako, prejšnji teden je bil v Nikšiču košarkarski turnir mladincev Srbije, Slovenije, BiH im Hrvatske. Pokazalo se je, kar že diolgo predvidevajo, da ima Slovenija slabo košarkarsko zaledje. Vrstni red je bil naslednji: Srbija, Hrvateka, BiH in Slovenija. Torej, prav na dnu, * tremi porazi! Le kaj mislijo naši klubi in kako zapravljamo ugled, ki smo si ga v preteklosti pridobili s trdim stvovaM*®! nežnega spola. V 9'",ci so imeli leta 1472 tekna*v ,eku na 250 korakov za že*15156- moški pa so tekli na p!('‘ hX) korakov. Nagrada za Eiagovalko je bil pred-pa-suik V 16. stolet ju so bila stsre#P tekmovanja v tesnem s tekmovanji v tekih. ftedžno v istem času so zatele ženske tekmovati tudi v Nemciji. Zapiski nam poved0 da so bile te tekme že let9 ^25 v Nemčiji, točno pa za tekmo v Nord- linge*11 ‘ete 1442. Zgodovinarji ofli*nia.o tudi letnici 1382 na DH113!11 in v Bresciji 1444. Najzf^teivejša so poročala iz Pado'f kjer kronisti opisujejo So potekala takšna t€kffl0**nja. Prt** i® bila speljana od Porto Itente Čorbo do mestnega ledišča mimo univerze. Tega umovanja so se udeležila J^sem »lahka dekleta«. 0» Ptegl je halo ogromno radoV^Požev, ki so na različne fl^me vzpodbujali tek-mov*^’ nekateri objestneži so cd11 nesramno žalili tek- movalke ah pa jih pri teku ovirali tako, da so jim metali v obraz moko in jih pljuvali. Posebej so uživali, če je katera od tekmovalk padla, ali če so se na njo prekucnile ostale atletinje. V nekem sonetu iz leta 1470 so omenjena ta ženska tekmovanja. Ženske so tekmovale za ruto iz bombaževine z vzorcem s pinijo, ki je bila nekakšen znak za lahka dekleta. Medtem ko so v Italiji tekmovale le kurtizane, so v Nemčiji organizirala tudi tekmovanja za »dobre hčere«, posebna pa za lahka dekleta. Leta 1448 so se v MUnchenu skupno borile za bombažno ruto. Na Dunaju so bila takšna tekmovanja od leta 1296 do 1539 čisto nekaj navadnega, kasneje pa jih je cesar Ferdinad I. prepovedal. V Breslavu in Augsburgu so tekmovalke prejele že lepše nagrade: nogavice, čevlje, na velikonočni ponedeljek, za na neki tekmi pa je na ciljnem drogu visel celo krznen plašč v Entlebuchu pa so do francoske revolucije tekmovale neporočene ženske samo nagrado pa so prejele od deželnega poglavarja krilo v barvah deželne zastave. S Fotoreporteji so še posebej ponosni na takšne posnetke, če se jim posreči spraviti na celuloidni trak dramatičen dogodek, izrazite poteze človeka zunanjemu dogodku tudi notranje občutje, koncentracijo misli in podob-5 in njegovo mimiko. Še posebej pa so zadovoljni tedaj, če skušajo dodali J no. Poglejte te oči namiznoteniškega igralca, ki spremljajo celuloidno žogico onstran mrežice. Lahko si mislite koliko je bilo truda in spretnosti v rokah fotoreporterja, da je lahkb našel v desetinki sekunde to edinstveno priložnost. Je že tako, vsako popolno delo terja popolnega človeka ... REZERVIRANJ ZA BRALCE GRE AH NE GRE? Poleg nogometa me še najbolj privlači košarka. Podobno kakor med nogometaši se v zadnjem času širijo vesti tudi avaed košarkarji. Tudi pri njih se govori o vsemogočih prestopih. Ker sem še posebej vnet navijač Olimpije, mi. prosim, odgovorite na tole: Kaj je pravzaprav z Bassinom? AH ho ta nadarjeni mladi igralec Olimpije ostal v matičnem klubu, aii se ho res preselil v Beogradu? V DELU ter v drugih lokalnih dnevnikih in celo tednikih so o tej zadevi mnogo pisali. Vaš list o tem mi mnogo poročal. Prosim odgovorite! JANEZ MEŠKO, Postojna Pred tedni smo v našem iistu objavili daljši prispevek o »aferi« Bassin. Takrat smo vprašali predsednika košarkarjev Olimpije tov. Ivana Hellefja, naj nam pove o vsej zadevi končno besedo. Kakor vam je verjetno znano, nam je takrat povedal, da ne ve ničesar o kakšnem prestopu Bassina v drug klub. Tudi danes pri Olimpiji še nič ne vedo o tem prestopu. Lahko vas potolažimo s tem, da vam povemo tole: pri vsej zadevi je Bassin vedno bolj neresen. Njegove izjave se precej križajo. Zato vam tudi mi ne moremo posredovati dokončnega pravega odgovora BRAL BI POLET! Mislim, da takih bralcev kakor sem jaz, nimate maiogo. Naročen sem na vaš tednik že 14 let. Nekatere mesece mi ugaja, druge spet ne. To je pač zato, ker ne Ijubian vse športe enako. Moram pa priznati, da sem z vašim listoao vseeaio zadovoljen in bom naročen viaaij toliko časa, dokler boste izhajali. Vaš list je že izhajal dvakrat tedensko. pa ste meni iz neznanih vzrokov ukinili številko med tednom, in spet začela izhajati enkrat tedensko. Zanima me, ali boste v bližnji prihodnosti, ko bodo v Ljubljani velike mednarodne prireditve, začeli izhajati večkrat ara teden, Upam, da me ho vaš odgovor zadovoljil. J. D., Ljubljana Fražakova 15 Na kratko, potolažili vas bomo. Tudi mi v redakciji nenehno mislimo na izhajanje dvakrat tedensko, žal, pa ni v naši moči, da bi odločali o finančnih sredstvih, ki so potrebni za tisk dveh številk. Upamo pa, da bomo že v prihodnjem letu lahko lahko začeli z boljšim in obširnejšim poročanjem — dvakrat na teden, ali enkrat, pa tedaj v povečanem obsegu. Neidf so veliki ljubitelji v odiiH1 športov. Dan za ilneh' Prirejajo različna tekrt*»vanja na vodi in zato ni ^ čudnega, če so v vodB0n elementu doma. Kolik!’ QIirnpijskih medalj so že osv°jili njihovi čolni in kd0 Ve koliko jih bodo še? 1^‘šljajo pa si tudi in požrtvovalnim delom? Prav ™ v°d!> rezultati v Nikšiču opominja- ^ * ^m0 U«?t0^* , jo v y'Htl je vselej prijet- je vse one, lu se okvarjajo s ^ ^ posne{€k nJam pri. košarko v naši republiki, da kazujt borbo kajakov na je treba takoj in učinkovito mirnj vodi, sami pa se iah-ufcrepatd. REZULTATI: - Slo- ho prepričate o skladnosti veni ja : Srbija 45:55, Sloveni- zaveslWv, brez povelja, ja : BiH 41:45, Slovenija : sanio * občutkom za ri-Hrvatska 42:55. tem- Brez besed ... i • M * Na kolesarski dirki po Franciji je razen slovite rumene majice vodilnega v skupni oceni v precejšnji časti tudi zelena majica, ki jo nosi tisti kolesar, ki vodi v tekmovanju po točkah. Da je to majico lažje osvojili in nositi do Pariza kot pa braniti po koncu dirke, je spoznal Nizozemec Jan Janssens. Ko je po koncu dirke v Parizu odprl svoj avto, s katerim je name- raval potovati domov, je ugotovil, da so mu iz avtomobila odnesli prav zeleno majico in aiič drugega. K sreči pa mu ob razdelitvi nagrad ni bilo treba zmage po točkah dokazovati z majico in je dobil milijon in pol dinarjev tudi baez tega. V Avstriji so ustanovili posebno, dokumentarno-mforinativno središče za telesno kulturo. Sedež tega središča je na Dunaju. Naloga te organizacije je zbiranje vseh tovrstnih materialov iz vsega sveta. V ta namen so Avstrijci organizirali prav posebno strokovno šolo, kjer bodo na posebnih formularjih zapisovala zaželeno dokumentacijo. Ta služba je po pisanju avstrijskih telesno-vzgojnih komentatorjev nujno potrebna za vsakega šport- nega strokovnjaka, ki bo lahko s pomočjo te organizacije prejel zaželen odgovor na doslej mnoga nerešena vprašanja. Ko so bili nogometaši Partizana na treningu v Sloveniji, so sc med drugim zelo zanimali za razvoj slovenskega nogometa. Zanimivo je, da so vsi vedeli veliko povedati o nogometaših Maribora in Olbnpije in so bili soglasni v izjavah, da bosta prav ta dva kluba v novi sezoni najresnejša tekmeca za prvo mesto v II. ligi. Vratar šoškič pa je napad Olimpije sestavil takole: Frančeškin, Mla- denovič, Veselica, Arsla-nagie, Corn. Po njegovem mnenju je to najboljši napad kateregakoii iigaša v II. zvezni ligi. ... M« AFRIKA AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA - AZIJA —____: ■ ____;__;_______________E_____^ Hiter - hitrejši - Campbell To ni nagradna uganka, ampak enostavna ugotovitev oto novem svetovnem rekordu za avtomotoile. Britanski dirkač Donald Campbell, znan po svojih rekordnih poskusih na suhem in na vodi, je dosegel s svojo »modro ptico«, avtomobilom na turbinski pogon, na izsušenem slanem jezeru Eyre v južni Avstraliji povprečno hitrost 648.728 km na uro. Dosedanji rekord je imel Američan Joh Cobb s 635 kilometri na uro. Campbell je imel pri svojem rekordnem poskusu veliko srečo, ker so po uspešnem poskusu ugotovili, da je del proge prevozil s poškodovano desno sprednjo gumo, kar bi lah- ko pripeljalo ne do rekorda, ampak do katastrofe. Kljub rekordu pa Anglež ni najhitrejši človek na tleh. Lani je namreč Američan Breedlove dosegel s posebnim vozilom ha treh kolesih, ki ga po predpisih Mednarodne avtomobilske zveze ne uvrščajo med avtomobile, dosegel več kot 656 km na uro. del Dcmpseya v brado. Množica je brez glasu gledala. Sedaj, sedaj bo Dempsey padel. Pa ni. Vrglo ga je sicer nazaj, toda padel ni. Tudi Čare pen-tier se ni pognal za njim. Stal je sredi ringa z od bolečine skremženim obrazom. Ob silnem udarcu si je ob trdi Dempsevevi bradi zlomil desnico. Prišla je tretja runda. Dempsevu je bilo dovolj. Hotel je končati borbo, ki je bila sedaj popolnoma neenaka, saj se Francoz niti pošteno braniti ni mogel. Z levo roko je zadel Carpentierja v jetra, potem pa še z desno v brado. Francoz pade naprej, na obraz. Pri »šest« se je obrnil na hrbet, pri »osem« je bil na kolenih, pri »devet« pa zopet pripravljen za borbo. gledalcev je rjovelo, še nihče vstal, Če i*esfi - vredne milijone 5 Kot divji se je zapodil proti »ljudožrcu iz Manasse«. Gledalci so bili takoj v elementu: zadnja ura bije Dempsevu. Nič posebnega se ni zgodilo. Dempsev je blokira! večino udarcev, ob znaku gonga pa je izzivalec ponosno dvignjene glave odkorakal v svoj kot. ZLOMLJENA DESNICA Druga runda je bila podobna prvi vse do sredine, ko se je vendarle zgodilo nekaj posebnega. Dempsev je nihal pred Francozom sem in tja, ko je ta nenadoma sprožil desnico, za katero je bila vsa moč nje-govega telesa. Z vso silo je za- 80.000 Nikoli ga je Dempsey zade^ tako v -polno, kot s kladivom. Po drugi strani pa ni še nihče Dempseva tako zadel kot Car* pentier. Kljub temu je obstal in to je bil preobrat v simpatijah. Ljudje so mu vse odpustili. Torej .je on vendarle pravi in edini svetovni prvak. Vsi so vedeli, da ne more več dolgo trajati. Trajalo pa je še 30 sekund četrte runde. Dempsey je udaril in se kar obrnil in odšel v svoj kot ne da bi sploh pogledal kaj je z nasprotnikom. Vedel je, da je bil to zadnji udarec. Jack Dempsey se je torej maščeval. Vsa Amerika ga je prosila odpuščanja in od tega večera v Jersev Cityju je bila njegova slava večna. Campbellova »modra ptica« je seveda specialno vozilo, pri izdelavi katerega je sodelovala vrsta angleških tovarn. Vozilo je več kot devet metrov dolgo in 2.40 m široko. Sedež voznika je čisto spredaj. Pogon je turbinski, s potisno močjo več kot 5000 KM. Posebne zavore lahko vozilo zavrejo v 60 sekundah od maksimalne hitrosti pa do popolnega mirovanja. Gume nimajo nobenega profila. Rekorder je sedaj v posesti največjih hitrosti na tleh in na vodi, kjer je s svojim specialnim čolnom dosegel več kot 419 km na uro. Avtomobilski svetovni rekord je naskakoval vrsto let in enega od poskusov bi kmalu plačal z življenjem. Leta 1960 je med rekordno vožnjo zapihal močan veter, avtomobil je dvignilo in ga nosilo skoraj 200 metrov, potem pa je treščilo ob tla. Vozilo je bilo skoraj popolnoma uničeno. Čampbell pa skoraj brez poškodb, kar je bilo več kot sreča. Tedaj bi dosegel verjetno še mnogo boljši svetovni rekord kot tokrat, saj je v eni smeri prevozil označeno progo s hitrostjo več kot 680 km na uro. Najhitrejši človek na svetu — brez različnih pomagal — ameriški črnec Bob Hayes, je imel letos že precej smole z različnimi poškodbami. Ali bo tako tudi na dvoboju proti SZ in olimpijskih igrah? Letos: najhitrejši v bazenu Že nekajkrat v predolimpijskih mesecih smo objavili najboljše atlete in atletinje na svetu in v Evropi, danes pa jih bodo zamenjali najhitrejši iz bazenov — plavalci in plavalke. Zbrali smo najboljše letošnje rezultate, seveda samo tiste, ki so bili doseženi v bazenih olimpijskih dimenzij. Kjer ti rezultati presegajo obstoječe rekorde, smo jih še posebej označili s SR (svetovni rekord) ali ER (evropski rekord. V vsaki panogi navajamo najprej najboljšega na svetu, potem pa še v Evropi, če ni to isti tekmovalec oz. tekmovalka. Moški — 100 m prosto: 54,0 McGregor (V. Britanija) ER, 200 m prosto: 1:58,2,Klein (ZR Nemčija) SR, 400 m prosto: 4:17,6 Windle (Avstralija) — 4:21,6 Wiegand (DR Nemčija), 1500 m prosto: 17:09,4 Windle (Avstralija) — 17:36,5 Torres (Španija), 100 m prsno: 1:07,4 Prokopenko (SZ) SR, ER, 200 m prsno: 2:29,6 Prokopenko (SZ) SR, ER, 100 m metuljček: 58,1 Nicolao (Argentina) — 1:00,1 Klein (ZR Nemčija, 200 m metuljček: 2:06,9 Berry (Avstralija) SR — 2:11,2 Kuzmin (SZ, 100 m hrbtno: 1:01,9 Ro-ra (Italija) in Dietre (DR Nemčija), 200 m hrbtno: 2:14,8 Fukushima (Japonska) — 2:15,5 Kiippera (ZR Nemčija, 400 m mešano: 4:59,6 Gavrilov (SZ, 4x100 m prosto: 2:43,2 Sovjetska zveza, 4x200 m prosto: 8:15,5 Avstralija -- 8:16,8 Francija, 4x100 m mešano: 4:02,8 Sovjetska zveza ER; ženske — 100 m prosto: 58,9 Fraser (Avstralija) SR — 1:02,3 Hagberg (švedska), 400 m prosto: 4:42,0 Ramenof-sky (ZDA) SR — 4:50,5 Ljung-gren (Švedska), 100 m prsno: 1:17,9 Kolb (ZDA) SR — 1:19,0 Grimmer (DR Nemčija), 200 m prsno: 2:45,4 Prozumenči-kova (SZ) SR, ER, 100 m metuljček: 1:05,1 Kok (Nizozem- ska), 200 in metuljček: 2:28,1 Stouder (ZDA) SR — 2:37,5 Hustede (ZR Nemčija), 100 m hrbtno: 1:08,6 Caron (Francija) SR, ER, 200 m hrbtno: 2:29,0 De Varona (ZDA) — 2:29,6 Caron (Francija) ER, 400 m mešano: 5:16,5 De Varona (ZDA) SR — 5:30,8 Hen-kels (Nizozemska), 4x100 m prosto: 4:10,6 Avstralija — 4:12,3 Nizozemska ER, 4x100 m mešano: 4:38,1 ZDA SR — 4:40,1 Nizozemska ER. Ko m pa PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE po mosLAvm IN INOZEMSTVU Na kratko * Na kratko - Na kratko - Na kratko Na kongresu mednarodne telovadne zveze so sprejeli v članstvo Formozo, Sirijo, Ku-vait, Filipine, Alžirijo in Malezijo, tako da ima ta organizacija sedaj 57 članov. Prihodnje svetovno prvenstvo bo leta 1966 v ZR Nemčiji. Za predsednika je bil ponovno izbran Švicar Charles Thoni. • V polfinalnih tekmah južnoameriškega pokala prvakov je Santos izgubil v Rio de Jeneiru proti Independi-ente iz Buenos Airesa z 2:4. Oboje sta bili prvi tekmi, katerima bosta sledili še po ena. 9 Po boksarski reviji »Ring Magazine« je najboljši boksar preteklega meseca bivši svetovni prvak Floyd Patter-son, ki se je povzpel v težki kategoriji na drugo mesto za prvim izzivalcem Claya Li-stonom. • S skokom 2.18 m je dosegel poljski skakale«1 v višino Czernik nov rekord in drugi letošnji najboljši rezultat na svetu. • Najboljši rezultat z atletskega tekmovanja v Varšavi: 100 m Foik 10.3, 1500 m Ba-ran 3:40.8, 5000 m Bogusewicz 13:54.8, višina Czernik 218, kopje Nikiciuk 84.49. • Nov bolgarski rekord v skoku v višino je dosegel Jordanov z 212 cm. • Po dirki za Veliko nagrado Nemčije so že dokončno oddani naslovi svetovnih motorističnih prvakov v kategoriji 250 ccm — Rodezijcu Red-manu na Hondi, 350 ccm — prav tako Redmanu, 500 ccm Angležu Haihvoodu na MV Agusti in prikolice — Nemcema Deuble in Homerju na BMW. • Celotna reprezentanca Sovjetske zveze v vaterpolu z izjemo Grišina je bila kaznovana s prepovedjo igranja za leto dni in več ter odvzemom častnih naslovov mojstrov športa zaradi tihotapljenja. V Tokiu bo igrala mlada reprezentanca. 9 V finale evropske cone teniškega tekmovanja za Davisov pokal sta se uvrstili ekipi Francije in Švedske, ki sta premagali Veliko Britanijo oz. ZR Nemčijo s 3:2. • Na prvenstvu ZR Nemčije v mnogobojih in štafetah v Karlsruhe sta dva desetero-bojca presegla 8.000 točk — Walde 8.082 in Beyer 8.026. VEST IZ CELJA Kladivar bo ime! težave i igralci in sredstvi Nogometaši Kladivarja so si po naporih kvalifikacijskih tekem in še nekaterih prijateljskih srečanjih zaslužili nekaj dni počitka. Zdaj je večina na dopustu in v torek 28. julija se bodo spet vsi zbrali na igrišču na Glaziji ter pričeli s treningom. Kljub temu pa v Celju ni nogometnega zatišja in je za to poskrbel predvsem najboljši strelec SNL Drago Devoič. Po gostovanju Eijeke v Celju in v Mariboru je odpotoval s prvov-ligašem na Rijeko v upanju, da bo lahko že v naslednji sezoni nastopal za prvoligaša. Vendar pa so v Celju drugačnega mnenja in mu seveda niso dali izpisnice čeprav je že prišlo njegovo pismo na celjsko nogometno pod-zvezo. Tako Pa po 19. členu o registraciji ne bo mogel nastopati leto dni za noben klub. Moral bo torej temeljito premisliti svojo odločitev. Z nogometaši Riejeke je odšel tudi bivši vratar Karlovca Lovretič, ki prej še ni imel potrebnih dokumentov, da bi bil registriran za Kladivarja. NOVI ČLANI KLADIVARJA V teh dneh so podpisali trije nogometaši pristopnice za Kladivar. To so Peter Remete, bivši igralec Karlovca, Marjan štaj-cer, prej Bosna Visoko in Aleksa Babič, prej Fa-mos Hrastnica. Od domačih igralcev so doslej pod-- pisali le Marinček, Vodeb Perper in Jager, ostali pa bodo to opravili v torek | ko se bodo prvič zbrali na treningu. Igralci Kladivarja bodo | trenirali v Celju, le nekaj j dni pred prvim srečanjem ! bodo morda odšli na j skupne priprave. Precejšnje težave so organizatorjem pri Kladi-varju povzročila tudi finančna sredstva. Vendar so kot kaže v Celju z razumevanjem pristopili k rešitvi tega problema, tako da so vsaj za zdaj per- | spektive glede finančnih i Sredstev nekoliko boljše. Branko Elsner letos v vlogi trenerja FO PRVEM DELU PRIPRAV NOGOMETAŠEV MARIBORA KAJ JE NOVEGA PRI NOGOMETAŠIH OLIMPIJE Problem: psihološka priprava igralcev za tekmo Med tednom so imeli naši dru-goligaši prijateljska srečanja z nekaterimi znanimi ekipami in jc bil v središču pozornosti nogometni dogodek v Ljubljani kjer sta se srečala Olimpija in vicešampion Beograd. Več kot 5000 gledalcev je posebno v prvem polčasu z velikim navdušenjem pozdravilo igro domače enajstorice in če se poslu-žimo izjav funkcionarjev Beograd, ki so trdno prepričani, da Olimpija s takšno igro sodi v I. zvezno ligo, potem so obeti pred pričetkom prvenstva dobri. Tudi pri vodstvu Olimpije so bili z igro svojih nogometašev zadovoljni, toda ena glavnih nalog na tekmah bližnjega prvenstva bo psihološka priprava, tako da bodo nogometaši zaigrali z vso močjo tudi proti slabšemu nasprotniku. Močan nasprotnik je vedno dobra stimulacija za nogometaše in tako je bilo tudi proti Beogradu. Trener Elsner nam je dejal, da bo treba v novi sezoni igrati bolj ofenzivni nogomet kot doslej. Prav takšnega pa smo videli na tekmi z Beogradom. Na tem srečanju je tudi obramba odlično opravila svojo nalogo in se je ob napadih gostov zbralo v kazenskem prostoru tudi osem domačih igalcev, ki so odlično zapirali prostor. V napadu pa so bili neprestano Frančeškin, Zagorc in Corn, ki so vsi v dobri formi in so vsak posebej velika nevarnost za nasprotno obrambo. ISTENIČ IN MLADENOVIČ V JLA Dva nogometaša bosta jeseni nastopila le na prvih tekmah, nato pa bosta morala v JLA. To sta vratar Istenič in pa napadalec V ČRNI Mladenovič. Tako bo Žabjek tudi v naslednji sezoni branil vrata Olimpije. Od ostalih igralcev je Jovičevič suspendiran zaradi nediscipline. Veselica je še vedno poškodovan, vendar kaže, da bo že v ponedeljek pričel s treningom. To pa je seveda tudi zadnji čas, saj sicer ne bo mogel nastopati na prvih tekmah ligaškega tekmovanja. Vratar Žabjek si zdravi prepono z injekcijami. Zdravniki so mnenja, da bo v najkrajšem času popolnoma okreval. Poškodovan je tudi More, ki je na prijateljski tekmi na Vrhniki dobil udarec v koleno, vendar bo tudi on najbrž pričel v ponedeljek s treningom. CORN ODLIČNO VIDI Poročali smo že, da sta klubski zdravnik dr. Šef in Corn odpotovala na Dunaj, kjer naj bi specialisti preskrbeli kontakne leče za Corna, ki posebno v slabšem vremenu nekoliko slabše vidi. Dr. šef in Corn sta ostala na Dunaju teden dni, medtem je Corn treniral na igriščih Visoke šole na Dunaju, saj je leden dni le preveč časa ostati brez treninga. Corn s kon-taktimi lečami odlično vidi. vendar je za zdaj še nekaj težav preden se bo nanje navadil. Dr. Šef je mnenja, da bo to trajalo približno 14 dni in tako bo Corn lahko že na prvi prvenstveni tekmi nastopil s kontaktimi lečami, kar bo prav gotovo prispevalo k _ še boljši igri, letos že itak odlično razpoloženega levega krila. SPET ZASILNA REŠITEV* NA CETRALNEM STADIONU Pred dnevi so pričeli na Centralnem stadionu pred vrati urejati travnato površino s tem da so slabi del travnate površine zamenjali z novimi rušami. Zdaj igrišče kosijo in polivajo in računajo da bo tako do prve tekme na domačem igrišču 16. avgusta sposobno za igro. Vendar je to spet zasilna rešitev in se bo treba prej ali slej končno odločiti za pravo in trajnejše popravilo nogometne ploskve na Centralnem stadionu. Do začetka prvenstva bodo nogometaši Olimpije odigrali še več prijateljskih tekem. Tako bosta tekmi 28. in 30. julija, ena od teh najbrž s trboveljskim Rudarjem, 2. avgusta s Trešnjevko v Ljubljani in 5. avgusta s Triglavom v Kranju. Seveda pa se bo moral trener Elsner skupaj s tehničnim vodstvom čimprej odločiti za moštvo, ki bo nastopilo v prvih tekmah. Trener Elsner pravi, da bo «d 28. julija Olimpija nastopala v standardni postavi. Pri tem nas jc zanimalo seveda kdo bo zasedel najvažnejši mesti v moštvu — veznega igralca. Za napad so trije kandidati Kapidjič, Nikolič in Kranjc, v krilski vrsti pa Srbu in Biočič. Morda kaže, da je pet igralcev za dve mesti preveč. Vendar je kvaliteta igralcev takšna, da lahko nastopajo tudi na drugih mestih. Naše mnenje pa je, da je Kapidjič s svojimi nastopi v krilski vrsti pokazal mnogo več uspeha kol pa v napadu . .. B MOŠTVO LE PRIJATELJSKA SREČANJA V prejšnji sezoni sta B moštvi Maribora in Olimpije nastopali izven konkurence v SNL. Letos pa bi morali te dve moštvi v med-podzvezno ligo. Pri Olimpiji so mnenja, da kvaliteta te lige de ustreza zahtevam njihovega B moštva in zato ne bodo nastopali v tej konkurenci. Pač pa bo B moštvo vsak teden odigralo prijateljsko tekmo z raznimi nasprotniki SNL. kar bo. primernejše za pripravo nogometašev za prvo moštvo. Kašanin: enostavnejši napad! Mariborski ljubitelji nogometa so med tednom toplo pozdravili svoje ljubljence, ki so v prvi resnejši preizkušnji pred pričetkom jesenskega dela prvenstva odigrali prijateljsko srečanje proti »Rije-ki«. Začetek tekme je obetal mnogo, saj so domači napadalci uprizorili na vrata prav dobrega Juri-Šaka pravo ofenzivo. Žal pa je tudi tokrat ostalo le pri številnih neizkoriščenih priložnostih in celi vrsti kotov (V I. polčasu so jih »vijoličasti« izvedli kar 15!), do spremembe rezultata pa kljub temu ni prišlo. Pač: v sredini prvega dela je »Rijeka« po grobi ‘ napaki Bolfeka kronala enega redkih protinapadov z vodečim zadetkom in šele v II. polčasu so domačini izenačili, potem ko je hitri Kranjc potisnil odbito žogo mimo vratarja gostov v mrežo. — Mariborčani so kondicijsko še precej šibki, saj je večini igralcev v drugem delu igre pošla sapa. — Obramba »vijoličastih« je_ na trenutke igrala preveč statično, posamezniki so slabo in netočno pokrivali svoje nasprotnike (Bol-fek!), tako da je vsak protinapad hitrih gostov predstavljal za Vabi-eeva vrata veliko nevarnost. — Napadalci so sc izkazali Ic v prvem delu, ko so streljali mnogo in iz vseh položajev. Posebno Arnejčič je bil tokrat sila nevaren in prizadeven, Markovič pa — na veliko presenečenje — precej in-disponiran. Menjava Pirca s Kekom se nikakor ni obnesla, posebno še, ker je Ceh v sredini igrišča mnogo koristnejši kot na »špici«. KAŠANIN ŠE NI ZADOVOLJEN Nogometaši »Maribora« so po srečanju z »Rijeko« ponovno odpotovali v Cmo na Koroškem. Trener Mladen Kašanin nam je pred odhodom povedal naslednje: — Prvi del priprav v Črni smo izkoristili predvsem za to, da igralce do prvih prijateljskih srečanj vsaj delno kondicijsko pripravimo, mimo tega pa tudi tehnično in taktično izpopolnimo. Pri vsem tem še nisem najbolj zadovoljen, saj sem v moštvu naletel ua nekaj starih, zakoreninjenih navad, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Pri tem mislim predvsem na napadalno petorko, ki je mnogo premalo okretna, posamezniki ne spremljajo budno akcije soigralcev, mimo tega pa so re-alizatorske sposobnosti strelcev precej slabe. Upam, da bodo že naslednja srečanja pokazala prve sadove priprav v Črni . . . »Vijoličasti« so v okviru priprav odigrali danes s zagrebško Trešnjevko že četrto tekmo. V Črni so najprej premagali domačo »Peco« s 11:1 (9:0), v Radljah Fuži-narja z Raven s 9:0 (4:0), med tednom pa so — kot že rečeno — igrali proti prvoligašu iz Rijeke neodločeno 1:1 (0:1). trener Kašanin: — Pri sistemu igre ne bomo mnogo spreminjali, kajti na slog igre so posamezniki že navajeni. Nujno pa potrebujemo mnogo enostavnejši in bolje organiziran napad. Posamezniki morajo vnesti v igro več pestrosti, tako da ne bodo vse akcije pripravljene po istem kopitu . . . VSE ČAKA NA SOVROVICA Novih pridobitev »vijoličastih« še niso predstavili v Ljudskem vrtu. Vrankovič je sicer že igral na prvi trening tekmi v Črni, nasprotnik pa je bil mnogo prešibak, da bi lahko ocenili njegovo pravo vrednost. Izredno zanimanje vlada za prvi nastop slovitega niškega »bombarderja« Vitomira Sovroviča, ki se je šele v četrtek zjutraj pridružil mariborskim nogometašem na pripravah v Črni. Nekaj njegovih osebnimi in športnih podatkov: — Dosedanji 26-lctni kapetan prvoligaša iz Niša je odigral za Radnički okoli 360 tekem in dosegel 260 zadetkov. Svojo nogometno kariero je začel v rojstnem kraju Titovem Užicu, leta 1952 pa je prestopil k tedanjemu BSK v Beograd, kjer je s 16 leti postal stalni član prvega moštva in najmlajši igralec I. zvezne lige. Leta 1956 je odšel k niškemu Radničke-mu in z njim 1962 ponovno doživel prvoligaški krst. V I. zvezni ligi je veljal za enega najuspešnejših strelcev, v zadnjih tekmah za Inter-cup pa je bil najbolje ocenjen igralec Radničkega. Na dlani je, da je Sovrovič izrazit gol-igralec in ljubitelji nogo-meaa v obdravski metropoli si že nekaj časa belijo glavo s tem, kakšna bo v bodoče napadalna formacija »vijoličastih«, ki je imela s Pircem in Arnejčičem že do sedaj odlično uigrani napadalni tenden. P. Kancler Pirc bo spet med najnevarnejšimi napadalci Maribora Spored tekem II. lige - zahod 1964-65 9. AVGUST — I. KOLO Čelik : Maribor Borac : Istra Šibenik : Rudar Famos : Olimpija Borovo : Lokomotiva Varteks : BSK Kladivar : Sloboda Slavonija : Split 16. AVGUST — II. KOLO Split : Sloboda BSK : Kladivar. Lokomotiva : Varteks Olimpija : Borovo Rudar : Famos Istra : Šibenik Maribor : Borac Slavonija : Čelik 23. AVGUST — III. KOLO Čelik : Split Borac : Slavonija Šibenik : Maribor Famos : Istra Borovo : Rudar Varteks : Olimpija Kladivar : Lokomotiva Sloboda : BSK 30. AVGUST — KOLO Split : BSK Lokomotiva : Sloboda Olimpija : Kladivar Rudar : Varteks Istra : Borovo Maribor : Famos Slavonija : Šibenik Čelik :Bo- 6 SEPTEMBER — VI. KOLO Split : Lokomotiva Olimpija : BSK Rudar : Sloboda . Istra : Kladivar Maribor : Varteks Slavonija : Borovo Čelik : Famos Borac : Šibenik 13. SEPTEMBER — VII. KOLO Šibenik : Split Famos : Borac Borovo : Čelik Varteks : Slavonija Kladivar : Maribor Sloboda : Istra BSK : Rudar Lokomotiva : Olimpija 20. SEPTEMBER — V. KOLO Borac : Split Šibenik : Čelik Famos : Slavonija Borovo : Maribor Varteks : Istra Kladivar : Rudar Sloboda : Olimpija BSK : Lokomotiva Tl. OKTOBER — XII. KOLO Split : Istra Maribor : Rudar Slavonija : Olimpija Čelik : Lokomotiva Borac : BSK Šibenik : Sloboda Famos : Kladivar Borovo : Varteks 18. OKTOBER — X1III. KOLO Varteks : Split Kladivar : Borovo Sloboda : Famos BSK : Šibenik Lokomotiva : B rac Olimpija : Čelik Rudar : Slavonija Istra : Maribor 25. OKTO. i — XIV. KOLO Split : Maribor Slavonija : Istra Čelik : Rudar Borac : Olimpija Šibenik : Lokomotiva Famos : BSK Borovo • Sloboda Varteks : Kladivar 1. NOT . — XV. KOLO Kladivar : Split Sloboda : Varteks BSK : Borovo Lokomotiva : Famos Olimpija : Šibenik Rudar : Borac Istra : Čelik Maribor : Slavonija 8. NOVEMBER — VIII. KOLO Split : Olimpija Rudar : Lokomotiva Istra BSK Maribor : Sloboda Slavonija : Kladivar Čelik : Varteks Borac : Borovo Šibenik : Famos 15. NOVEMBER — IX. KOLO Famos : Split Borovo : Šibenik Varteks : Borac Kladivar : Čelik Sloboda : Slavonija BSK : Maribor Lokomotiva : Istra Olimpija : Rudar 29. NOVEMBER — X. KOLO Split : Rudar Istra : Olimpija Maribor : Lokomotiva Slavonija : BSK Čelik : Sloboda Borac : Kladivar Šibenik : Varteks Famos : Borovo B. DECEMBER — XI. KOI/' Borovo : Split . Varteks : Famos Kladivar : Šibenik Sloboda : Borac BSK : Čelik Lokomotiva : Slavonija Rudar : Istra Olimpija : Maribor LiV POŠTO IM — SLOVENIJA — JUGOSLAVIJA Proizvodnja kovinskih in vsluioplastičnih izdelkov. Kovinsko podjetje ViV, Postojno izdeluje v svojih obratih vse vrste transportnih vozičkov in kolesc,, gradben® okovje iz plastične mase ter učila za pouk lizike. š svojimi kvalitetnimi izdelki se priporoča. JAVOR — Lesna industrija v Pivki na svojih ohr^tih v Pivki, Pre* stranku, Baču, Postojni in Belskem nudi žagan les iglavcev in listavcev, vezane in panel plošče, stolične sedeže in naslonjala, razne tipa stolov, kosovno pohištvo, kavče, fotelje, mize, opažne gradbene plošče ter furnir vseh vrst. Cene konkurenčne. Poslovalnice v Postojni, Ljubljani in Zagrebu. Predstavništvo v Splitu in Beogradu. JAVOR LESNA INDUSTRIJA SiilllllliilllllllllllllllBimBIIIIIIIIIIIIIIIIIBM^^ .............milim......... 4i NAS NOVINAR POROČA O TELESNI KULTURI V POSTOJNI Tudi na postojnskem, sredstva, kadri in seveda: telovadnice! Telesno-kuUurna dejavnost sega v Postojni daleč v predvojna leta in ima bogato tradicijo. Prenekateri prvak bivše Julijske krajine v smučanju, atletiki in raznih drugh športih je izšel prav iz Postojne. No, to je bilo bolj izživljanje posameznih entuziastov in šele po osvoboditvi je te- -lesno kulturno življenje v Postojni zavzelo pravi razmah med mladino. Poleg zelo aktivnega in za novo smer povsem dojemljivega TVD Partizan, ki sta ga ddlga leta zelo uspešno vodila zakonca Prinčič, je deloval še nogometni klub, ki je igral najprej v tržaški, potem pa v slovenski ligi in dosegal zelo lepe uspehe. Vse ostalo športno življenje je bilo združeno v Partizanu, ki je bil med najaktivnejšimi v Slovenji. Zakonca Prinčič sta s pomočjo nekaterih napredno usmerjenih funkcionarjev vnesla v vrste Partizana nov duh vsestranosti, tako da je bil postojnski Partizan dolga leta lahko vzor ostalim, ki so se oklepali vsestranosti v telesni kulturi in ne samo prostih vaj. Na prvem mestu sta bila dva glavna športa: atletika in smučanje, potem pa športne igre, med katerimi je bila najkvalitetnejša košarka, saj so postojnski košarkarji sodelovali v I. slovenski ligi z svojo moško in žensko ekipo. Obnovljeno je bilo tudi zapuščeno letališče pri Rakitniku in ustanovljen letalski center za Primorsko. Zadnje čase pa se je ž neverjetno naglico razvil do tedaj povsem neaktiven šport, streljanje, ki je danes po svoji množičnosti in tudi kvaliteti na prvem mestu. Počasi, a vztrajno se razvijata tudi mali nogomet, saj je tekmovalo letos kar 12 ekip na pokalnem tekmovanju, in balinanje, katerega tekmovalci so se združili v tri klube: Železničar, Sovič in Studenc ter so zelo aktivni. V občini obstaja še 5 TVD Partizan in to v Planini, Prestranku, Pivki, Hruševju in Košani, poleg teh pa eno planinsko društvo, dve taborniški četi, dva AMD društva, 1 šahovski klub in pa železničarsko športno društvo s petimi sekcijami. Od TVD Parižan pa sta aktivna v glavnem le Partizan Planina in Prestranek, ostala društva so bolj na papirju. Vseh telesno kulturnih organizacij je v občini 22 in združujejo po zadnjih podatkih 1842 aktivnih članov, kar je 9,8 % vsega prebivalstva občine. Poleg dejstva, da se i majhen odstotek občanov ukvarja s telesno kulturo pa padi-v oči tudi ugotovitev, da je minimalen odstotek žensk, ki imajo veselje in voljo do športnega udejstvovanja. Brez dvoma, da je glavni vzrok takemu stanju v telesni kulturi dejstvo, da se je do sedaj v šolah posvečalo premalo pozornosti prav telesni kulturi. Dobro vemo, da je za šport najbolj dovzetna prav šolska mladina, medtem ko jo ji kasneje, po končani šoli, težko pridobiti za kakršen ko! šport. Telovadnice, posebno pri šolah, so najveeji problem v občini. Klima je v Postojni zelo ostra, poletja so kratka, jeseni in pomladi hladne in vetrovne, a zime razmeroma mrzle in dolge. Vreme je torej zares ugodno za telesno kulturo na prostem le v poletnih mesecih, v času počitnic, ko je mladina doma. V Postojni je ena sama telovadnica 136 kv. m za 1387 učencev osemletke, 389 dijakov gimnazije in delno še domači športniki. Srednja gozdarska šola, ki je v telesni kulturni dejavnosti najbolj aktivna, je brez telovadnice. Tudi vse ostale popolne osemletke v občini so brez telovadnic z izjemo v Planini, ki uporablja telovadnico TVD Partizana, ki pa je popolnoma dotrajna in trenutno zaprta. V Pivki so zgradili sicer novo telovadnico, toda prenizko, prekratko in preozko, da bi v njej razen telovadbe vadila mladina tudi kakšno igro z žogo. Do danes še niso ugotovili, kdo je odgovoren za dograditev tako pomanjkljive telovadnice, kdo je potrdil take načrte?! Gradnja nove sodobne telovadnice je predvidena tudi pri gimnaziji v Postojni, kajti brez nje gimnazija ne more biti verificirana. V sklopu gradnje telovadnice in gimnazijskega trakta, poleg sedanje gimnazije, je predvidena tudi dograditev športnega parka, ki bo zajel še sedanje nogometno igrišče. Tak športni park je za Postojno vsekakor nujen, kajti objekti in igrišča so sedaj razmetana po vsej Postojni, brez varnostnih naprav, brez pravega vzdrževanja in čuvanja ter seveda brez potrebnih garderob in sanitarij. Jasno pa je, da bodo morali v Postojni vzporedno z reševanjem problema objektov in telovadnic, reševati tudi nič manj pereč problem — kadre. s tajnikom občinske skupščine Razgovor V odsotnosti predsednika skupščine tov. Gerželja smo se obrnili na tajnika tov. Dolenca, ki nam je na vprašanje kako gledajo občinski možje na razvoj in potrebo telesne kulture v občini povedal naslednje: — Menim, da je telesna kultura pri nas našla svoje pravo mesto, saj je tudi uzakonjena v našem občinskem Statutu. Dajemo toliko kolikor lahko, čeprav .vem, da je to premalo, toda sredstev manjka na vseh koncih. Od- borniki pa tudi tisti iz dežele gledajo povsem pravilno na telesno kulturo in pri tem nimamo težav. Zapuščina v objektih je v Postojni skromna in zato bi potrebovali velikih sredstev, da bi zgradili vsaj najnujnejše. Z dograditvijo nove telovadnice ob gimnaziji in ureditvi športnega parka bi ta problem v precejšnji meri rešili, kdaj pa bo to, danes še ne moremo povedati. Zaprosili smo za kredite in ko jih bodo odobrili, bomo takoj pričeli z gradnjo, kajti lokacija in načrti so že potrjeni. Tudi na strokovni kader bomo morali resneje misliti. Mladina je privržena telesni kulturi, treba jo je samo pravilno usmeriti in uspehi ne morejo izo-, stati. Naj vam za primer povem le en sam podatek: zaradi slabe zime smo letos izvedli občinsko smučarsko prvenstvo na. Črnem vrhu nad Idrijo. Tega prvenstva se je udeležilo kar 182 tekmovalcev v vseh treh disciplinah. Menim, da je bilo takih ob- činskih tekmovanj po Sloveniji malo tudS v krajih z mnogo ugodnejšimi snežnimi pogoji. Zdi se mi, da je drugod strelskih družin malo, ki bi imele nad 800 strelcev v svojih vrtah! Občinska skupščina bo v naprej vse bolj podpirala razvoj telesne kulture v občini, borita pa se bo proti raznim pojavom kupovanja športnikov, neamateriz-mu in podobnem pa čeravno bi šlo to delno na račun kakšnega boljšega rezultata. — Bes je. da je poleg objektov pri nas največji problem obdržati ta usposabljati kadre, ki jih že imamo ta seveda pridobivati nove. Prav možno je, da bomo v kratkem ostali brez zakoncev Prindič, ki sta polnih 18 let nosila glavno breme vseh težav pri razvijanju telesne kulture na Postojnskem ta, ki sta v pravem pomenu besede pionirja vsespIoSne telesne kulture v Postojni. Tov. Prinčič ima namreč starte v Novi Gorici in se želi preseliti k njim. No, mi smo že govorili s tov. Prinčičem ta morda se bo še premislil in ostal, že v sami Postojni nam manjka precej učiteljev ta profesorjev telesne'vzgoje, da o terenu sploh ne govorimo. Le v Planini, v vzgojnem domu imamo absolventa DIP Debevca, medtem ko so vsi ostali kraji iQ šole brez učiteljev in profesorjev telesne kulture. Razpisali smo ve. V Postojni bi se morali odločiti . za dva — tri športe in te podpirati ta jih kvalitetno razširiti. Smučanje, nogomet ta atletika imajo tradicijo, košarka ie dosegla že visoko kvalitetno raven. streljanje pa je trenutno šport štev. i. če dodamo temu še jadralno letalstvo, ki je zavzelo zares velik razmah je to vse, pa še preveč s čimer bi se lahko ukvarjali v Postojni. Prav gotovo pa je, da brez podpore šol, podjetij in drugih ne bomo storili mnogo. Samo na primer Srednja gozdarska šola: to je pravi lazsad-nik mladih športnikov. Telesna kultura na tej šoli je enakovredna vsem ostalim predmetom in potae vitrine pokalov, diplom in daril priča o uspehih gojencev tega zavoda. Direktor šole, tag. Mazil Stanislav, je zares duša in gonilna sila telesne kulture v šoli in nič manj njegov, pomočnik tov. 0 reševanju problemov govori tovariš Miro Golob štipendije za 2 kandidata za VŠTV ta za 2 na Srednjo šolo za telesno kulturo, ostale vrzeli pa bomo Skušali zamašiti z lastnim kadrom, ki ga bomo usposobili na saznth vaditeljiskih tečajih. Občina daje precej sredstev za telesno kulturo, seveda pa so potrebe dosti večje. Vsaka športna panoga hoče biti na prvem mestu in dobiti največ sredstev, to pa seveda ni mogoče. Sploh menim, da preveč športov v enem kraju ne bi smeh gojiti, kajti sredstva in kadri so preskromna za to. Poglejte Ilirsko Bistrico, val delajo in žive za njihovo košarko ta rezultat- tega je prvo mestav X. slovenski ligi- Pri nas v Postojni pa gojimo preveč športov, da bi lahko kateri uspel. Tudi moje mnenje je, da JO bodočnost razvaja telesne kulture v šolah, zato moramo storiti vse, da damo šolam telovadnice in kadre. Menim, da je nujno, da dobi Postojna čim prej enotno športno društvo, ki bi vodilo ta všklajevalo delovanje vseh sedaj razdrobljenih aktivov in klubov, še bolj bomo morali zainteresirati za telesno kulturo podjetja, ki imajo že sedaj precej razumevanja za to. Naj omenim samo SGP »Gradnje«, ki zelo podpira telesno kulturno dejavnost, dalje železniško transportno podjetje in Splošno gozdno gospodarstvo, ki je prispevalo za telesno kulturno dejavnost že nad milijon dinarjev. Tudi iz razgovora i Jankom Prinčičem smo izvedeli prenekate-re zanimive stvari okrog telesne kulture v Postojni. Po njegovem mnenju je krivda, da je nekdaj eno najaktivnejših društev TVD Partizan v razsulu na tistih, ki so mislili, da lahko simo z parolami ta prepričevanjem vodijo tako društvo in žive od stare sla- Trtnik Marjan. Tov. Prinčič pravi, da je vedno pri njih naletel na razumevanje in polno podporo. Kako to, da je strelstvo v zadnjih letih zavzelo tak razmah, nas je zanimalo. Tov. Prinčič nam je na to odgovoril, da gre zasluga za tak razmah strelstva pri njih skoraj izključno enemu samemu človeku, kapetanu LM, šara Ernestu, entuzijastu, ki ves svoj sproti čas posveča vzgoji mladih strelcev, ki so dosegli in dosegajo vidne rezultate že tudi v republiškem merilu. Torej, an sam človek je v nekaj letih uspeh dvigniti to panogo iz nič nad vse ostale'. Kaj pa ostali športi, nas je zanimalo nadalje? Košarka je kvalitetno nekoliko padla, menjava generacije se pač povsod opazi, pa tudi pri nas. No, mlado moštvo košarkarjev je na najboljši poti, da povrne kvaliteto prejšnjih pa tudi ženska in pionirska vrsta pridno vadita. Tudi odbojka dobiva vse večji razmah in na treningih ženske ekipe je tudi po 26 igralk! Pri nogometu so končno le sprevideli, da z uvažanjem ne bo nič ta, da s« morajo v bodoče opirati le na svoje lastne sile. Mladinci, ki so zasedli v Primorski ligi 2. mesto, bodo lahko v kratkem uspešno zamenjali starejše vrstnike ta zaigrali z večjim uspehom. Zelo pa se je v zadnjem letu razvil mali nogomet. Jadralno letalstvo je v vidnem opadanju in to izključno na račun pomanjkanja sredstev in opreme. Le nadvse požrtvovalno, mu Gabrijelu, ki vodi letalski center gre zahvala, da z nekaj privrženci vztraja, kljub izredno težki situaciji. Vsak polet z dotrajanim letalom, vsak skok z iztro-šenun padalom se lahko tragično konča, za nova letala in padala pa ni denarja. 00Z0M0 GQSPQMBŠT¥0 POST01M SKRBI ZA POGOZDOVANJE, NEGO, VARSTVO, UREJANJE IN SMOTRNO OKORIŠČANJE GOZDOV. GRADNJE SPIOM GRA9BENS PODJETJE P 0 S T 0 J M a PRODIJA VSE mimz SORTIMENTE PO SOLIDNIH CENAH. priiHiroča svoje kvalitetne usluge. MARIBOR: TREŠNJEVKA 1:0 (1:0) Olimpija preizkuša svoje moči Maribor, 2«. jul. Pred okrog 3500 gledalci so nogometaši Maribora danes v Ljudskem vrtu premagali {lana I. zvezne lige Treš-njevko iz Zagreba z rezultatom 1:0 (1:0). Strelec edinega zadetka je bil Ceh v 26. min. igre iz enajstmetrovke. Maribor: Grloci, Jovanovič, Vrankovič (Bolfek) Sdzgo-. reo. Grubišič, Čeh, Marko- KVALIFIKACUE ZA VSTOP V SNL KOPER : BRATSTVO 3:1 (2:1) KOPER, 26. jul. — Po visokem porazu 9:1, ki so ga Koprčani doživeli v Hrastniku, domačini v povratni tekmi niso imeli upanja na uspeh. Kljuh temu pa pred domačimi gledalci niso hoteli oditi poraženi z igrišča, kar jim je tudi uspelo, že takoj v začetku so prevzeli pobudo v svoje roke in bili ves čas v terenski premoči. Najboljši je bil v napadu Kavalič in doniači vratar Piščanec, pri gostih pa se je odlikoval Prašnikar. V 23. min. drugega polčasa je samovoljno zapustil igrišče domači igralec Klecin, Valde-vit pa je bil poškodovan in je tudi moral zapustiti igrišče. Kljub temu gostje niso Izenačili, nasprotno, domačini so z lepo kombinacijo po Kavaliču dosegli celo tretji ■ gol. Sodniška trojka je sodila z napakami. Koper: Piščanec, Vidako- ■ vič, Bertok, Miklavčič, Golič, ' Jermaniš, Valdevit, Furlandč, Guban, Kavalič, Klecin. . Bratstvo: Pufler, Grum, KaVšek, Laneger, Kravogl, jiajcen, Prašnikar, Jager, Klemovšek, Ovsenjak, Ocepek. • ... ..Strelci: Jernianiš v. 110., Val-devit- v 36. in Kavalič v 89. min. za Koper, ;er J:ig<:r , v 34. min. za Bratstvo. Sodnik: Tauzes iiz Ljublja- SUBOTICA, 26. julija. Na prvenstvu Jugoslavije v rokoborbi za posameznike, ki je ■bilk) v soboto zvečer v Subotici in na katerem je nastopilo 51 tekmovalcev iz 14 klubov, so imeli največ uspeha rokoborci domačega • šparta-ka. Osvojili so dva prva in štiri druga mesta in z .10. točkami osvojili prvo mesto. — Med ' največje presenečenje sodi prav gotovo poraz enega najboljših rokoborcev in olimipdjiskega kandidata Ste-vana Horvata, ki je podlegel vič Prosen, Arnejčič, Pirc (Sovrovič), Kranjc. Trešnjevka: Ovčina, Gra- nič. Kovač L, Radonjič, Bm-čič, Jukič, Jovičevič, Garov, Bradač (Popovič), Vučkov, Gajšek, (Kovač II.). če bi streli v vratnico veljali za gole, potem bi Maribor danes slavil visoko zmago. Kar šestkrat je namreč vratnica rešila Zagrebčane najhujšega, nekaj stoodstotnih priložnosti pred vrati Trešnjevke pa so lahkomiselno zapravili nespretni domači napadalci. Tako je ostalo pri cenenem zadetku, katerega so vijoličasti dosegli v 26. min. igre predvsem po zaslugi neupravičene odločitve domačega sodnika Pavca, ki je borbo za visoko žogo med Pircem in Brnčdčem mnogo preostro kaznoval z najstrožjo kaznijo. Lahko pa zapišemo, da je zmaga vijoličastih več kot zaslužena in vsaj dve tretjini igre so bili domačini mnogo boljši nasprotnik, še tistih nekaj nevarnih prodorov Jovičiča in Vučkova pa je rezervni vratar Grloci sijajno obranil. Igra v drugem delu je bila potem pravo nasprotje prav dobremu uvodu. Igralcem je očitno pošla sapa, in čeprav je v mariborskem napadu prvič zaigral tudi novinec Sovrovič iz Niša, v tem delu nismo videli ničesar pomembnejšega. Gledalci so bili še posebno nezadovoljni pred koncem srečanja, ko je igra p-ovsem zbledela, igralcem pa skoraj 'ni bilo več do tekanja po igrišču. Od’ domačih igralcev pa kljub temu velja omeniti odlično igro Prosena, ki pa je moral zapustiti igrišče predčasno, ker mti Je v borbi z nasprotoikavim. branilcem, počila arkada-.-. Do-poškodbe pa je bu ta marijivi zvezni, .igralec daleč najboljši v . svojem moštvu in je večkrat zasluženo pobral aplavz j na odprti predstavniku JLA Nemediju. Prvaki so postali — bantam: Dora (Sp.), peresna: Kalmar (Sp.), lahka: Marti-riovič (Ž. Bgd.), velter: Ne-medj ' (JLA), Horvat , (Part. Bgd>, srednja: Simič (Pr.) poltežka: Oučič (Žel. Bgd.), težka: čitakovič (žel. Bgd.). Olimpijski kandidati Horvat, Martinovič, Cučič, Simič in Pavičevio hiša pokazali kaj posebnega in so z veliko težavo premagali svoje nasprotnike. To so vsekakor slabi obeta za Tokio. sceni. Mimo njega se je v prav dobri luči predstavil tudi novinec Vrankovič iz Splita na mestu levega branilca, Sovrovič pa je, kot že rečeno, igral precej zadržano. Odličen je bil vratar Grloci, mimo njega pa še Sizgoreo, katerega je novi trener Hajduka Nedoklan med tednom brezuspešno skušal pridobiti za Hajduk. Gostje iz Zagreba so pokazali nekaj več samo v drugem delu, ko so si pred vrati domačinov pripravili tudi nekaj lepih priložnosti. Ne srečo domačinov pa je bil Popovič Jugoslovanska državna reprezentanca je sredi preteklega tedna odpotovala na več kot teden dni dolgo turnejo. Danes jugoslovanski plavalci nastopajo v Stettinu proti reprezentanci Poljske, v sredo in četrtek bodo gostovali na češkem, zadnji njihov cilj pa bo Bad Godes-berg pri Gradcu, kj«r se bodo v meddržavnem dvoboju pomerili z reprezentanco Avstrije. Po večletnem premoru je to prva turneja celotne jugoslovanske plavalne reprezentance in zato se ne bo treba čuditi, če se bodo naši plavalci vračali z obeh meddržavnih srečanj poraženi. Avstrijci, ki so še nekaj let nazaj bili v plavanju daleč za nami, so v času naše mednarodne »abstinence« močilo napredovali in vse kaže, da nam bodo prihodnjo soboto in nedeljo priredili neprijetno lekcijo,, Pred nekaj ledni so Avstrijci, imeli državno. prvenstvo v plavanju v Linzu, kjer so dosegli nekaj odličnih rezultatov in yr-,sto , državnih rekordov. Na-.Štejmo nekaj najboljših: moški 100 m prosto: Kolli 55.9 (rekord), Wieland 56.9, 400 m prosto Kolli 4:37.8 (rek.), 1500 m prosto Kleisch 18:54,2 (rek.), 200 m prsno Ziegler 2:44.0, 100 m metuljček Ziegler 1:01.2 (rek.), 200 m hrbtno Buda 2:22.0, Wieland 2:23.1, ženske: 100 m prosto Paukerl 1:05.5 (rek.), 200 m prsno Filippovits 2:54.8 (rek.), 100 m hrbtno Seitz 1:12.8 (rek.), 400 m mešano Filippovits 5:59.8. če sodimo po teh rezultatih in na papirju izračunamo kako se bodo pomerili najboljši jugoslovanski in avstrijski plavalci, potem ne moremo zapisati nič drugega kot da pričakujemo poraz. Zanesljiva zmagovalca na 400 in 1500 m sta jugoslovanska ki je v drugem delu za menjal Bradača, sila nespreten, saj je upropastil dve zares sijaji priložnosti. Sicer pa sta pokazala največ bivši igralec Maribora Gajšek in Jovičevič v napadu, v obrambi pa je bil najzanesljivejši Bivši stoper Rijeke Brnčič. V okviru priprav za bližnje državno prvenstvo bodo nogometaši iz Maribora v sredo popoldne odigrali še zadnjo prijateljsko tekmo proti članu druge madžarske lige Gyoru iz istoimenskega mesta. PETER KANCLER olimpijska kandidata Rogu-šič in Dijakovič, medtem ko lahko prav na 200 m hrbtno pri moških pričakujemo najbolj dramatično točko, saj sta oba Jugoslovana Dorčid in Vrhovček ter oba Avstrijca Suda in Wieland s svojimi rezultati povsem enakovredni tekmeci. Računica na papirju nam pove, da bi morali dvoboj izgubiti z rezultatom 92:105. Vsak boljši rezultat za Jugoslovane pa bo uspeh, čeprav siho nekaj let nazaj bili za avstrijske plavalce še pravi učitelji. -o- Jugoslovija : Bolgarija v atletiki V soboto 1. in nedeljo 2. avgusta bo v Ljubljani na Centralnem stadionu meddržavni atletski'dvoboj med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za to pomembno prireditev sta bila imenovana naslednji častni in organizacijski- odobr. Častni odbor: predsednik Janez Zemljarič, predsednik ZTKS, člani: Vlado Mikuž, predsednik OZTK Ljubljana, Ljubo Levstik, podpredsednik Mestnega sveta, Jože Pernuš, predsednik Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu SRS, Janez Winkler, podpredsednik občinske skupščine 1 Ljubljana—Bežigrad, Boris Mikoš, generalni direktor RTV Ljubljana, ing. Milan Naprudnik, predsednik ; Atletske zveze Slovertije. Organizacijski odbor: , predsednik ing. Milan Naprudnik, sekretar Irena Ostrovska, direktor tekmovanja Milan Jerman, sekretar tekmovanja Franc Mikec, člani: Zoran Naprudnik, Rudi Videtič, Evgen Bergant, Marija Bergant, Andrej Vi- Ljubljana, 26. jul. — Danes dopoldne je bilo na stadionu Ljubljane nogometno srečanje, v katerem je tehnično vodstvo preizkusilo moči svojih nogometašev, da bi se lahko čimprej odločilo za standardno moštvo, ki bo nastopalo v prvih tekmah II. zvezne lige čez štirinajst dni. V tekmi sta se pomerili A in B moštvi Olimpije, kot gost je nastopil Skušek (Ljubljana). Moštvi sta nastopili takole: A moštvo: Nešovič, Kokot, KOPER, 26. jul. Danes je bilo končano I. kolo water-polo prvenstva za člane, v katerem so sodelovali poleg domačinov še vvaterpolisti Ilirije in Ljubljane, Celuloze iz Krškega in Renč. V otvoritveni tekmi prvenstva so vraterpoldsti Celuloze visoko premagali Renče, srečanje med Koprom in Ljubljano pa se je končalo s tesno zmago domačinov, ki so pokazali lepo in požrtvovalno igro. Drugi dan prvenstva so Koprčani v tekmi s Celulozo popustili ob koncu igre in tako prišli ob dragoceno zmago na prvenstvu. V prvih dveh četrtinah so vodili namreč že s 4:2, zlasti v zadnji četrtini pa so jim gostje vsilili svoj sistem igre. Ljubljana se v igri z Ilirijo ni mogla upreti močnejšemu nasprotniku.' Prav tako pa tudi Renče niso bile enakovreden tekmec 'Kopru. V odločilni tekmi za prvo ihesto je Ilirija premagala Celulozo : s 4:2. Zadnji dan prvenstva sta bilj odigrani' dve zanimivi in enakovredni igri med Čelu-ložd in 'Ljubljano in Ilirijo in‘Koprom, ki sta se končali le ž golom razlike za prvoimenovani moštvi. Zlasti Ilirija je le s težavo'premi-gala Koprčane, ki so vodili tudi do zadnje četrtine in podobno kot v igri s Celulozo popustili v zadnjih trenutkih. Med vsemi ekipami so bili domačini moštvo z najboljšimi plavalci, vendar tehnično preslabi, da bi lahko osvojili prvo mesto. Rezultati: Celulozar : Renče, 15:0 (3:0,. 6:0, 4:0, 2:0), Koper : Ljubljana 4:3 (1:1, 1:0, 2:1, 0:1), Celulozar : Koper 10:8 (2:3, 2:3, 3:1, 3:1), Ilirija : Ljubljana 5:1 (1:0, 1:0, 2:1, 1:0), Koper : Renče 13:3 (3:1, 4:1, 3:1, 3:0), Ilirija : Celulozar 4:2 (1:0, 1:1, 1:1, Djorlev, Kulenovič, šiškid, Srbu, Frančeškin Kapidjič, Zagorc, Arslanagič, Corn. B moštvo: Škulj, Hočevar E., Jovičevič, Skušek, Bločič, Škufca, Jež, Kranjc, Mladenovič, Nikolič, Benčič. V prvem polčalu je bil rezultat 3:1, nato. pa sta v A moštvu nastopila Mladenovič namesto Kapidjiča in Nikolič namesto Zagorca. Končni rezultat je bil 6:1. Gole so dosegli: Arslanagič 4, Mladenovič 2 in Nikolič 1. 1:0), Ilirija : Renče 8:0 (1:0, 2:0, 2:0, 3:0), Celulozar: Ljubljana 6:5 (1:1, 1:2, 1:0, 3:2), Ilirija : Koper 5:4 (1:1, 1:0, 0:2. 3:1), Ljubljana : Renče 8:1 (2:0, 3:0, 3:1, 0:0). LESTVICA: Ilirija 4 4 0 0 2-2:7 8 Celulozar 4 3 0 1 33:17 6 Koper 4 2 0 2 25:21 4 Ljubljana 4 10 3 17:16 2 Renče 4 0 0 4 4:44 0 Drugo kolo prvenstva bo avgusta v Ljubljani. Bmga zvezna waterpoIo liga KPK IN PRIMORJE V FINALE REKA, 26. jul. — Na Reki se je v soboto začel drugi del waterpolo, prvenstva južne skupine IX. zvezne lige, Tekme so se končale takole: Je-dinstvo (Zadar) : Triglav 1:0, Primorje : KPK 4:1, Primorje : Jedinstvo 6:2. KPK : Triglav 4:3. Pred zadnjim kolom prvenstva, ki bo odigrano danes zvečer, je položaj v tej skupini povsem jasen Primorje in KPK, ki vodita na lestvici z 8 točkami, bosta finalista II zvezne lige in- se bosta z dvema tekmecema se-.verne skupine .potegovala za vstop v I. zvezno '.vaterpolo ligo. Jedinstvo iz Zad -a je na 3. mestu s 4 točkami, Triglav iz Kranja pa zadnji brez točke. Čeprav Triglavani na tem tekmovanju niso osvojili nobene točke,, niso. odigrali podrejene vloge in so . v, zadnji tekmi s Korčulo priredili celo največje presenečenje, če bi premagali, vodilno mpši;vo , na lestvic,i,. Vse do tretje četrtine je bila tekma namreč neodločena in tudi tik pred koncem, ko so Kor-čulani vodili z 1 golom razlike, bi Kranjčani 'rezultat skorai izenačil-' BRŽA¥NQ PRVENSTVO V ROKOBORBI Poraz olimpijca Horvata PRED MEDDRŽAVNIM PLAVALNIM DVOBOJEM JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA Po računih nas čaka poraz VVaterpoEo PRVENSTVO SRS V WATERP0LU Po prvem kotu Ilirija v vodstvu nili!!!!l!ii!l!Miini!llianil!!llimillllllinn!!l!!i:!i!lllll!i:!ll!Un!IIIM^^ ............................................ Brzojavke iz Slovenije Brzojavke iz Slovenije JESENICE (T. L.) Troboj slovenskih železarn — 22. julija so organizirali za 95. letnico jeseniške železarne športne tekme. Nastopilo je 130 tekmovalcev v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, atletiki, kegljanju in streljanju. Vrstni red — namizni tenis — Jesenice, Ravne, štore, streljanje — Jesenice 959 krogov, štore 809, Ravne 774, kegljanje — Jesenice 4985 Ravne 4709, štore 4649 podrtih kegljev, .odbojka — Jesenice: Ravne 3:1, 3:2 (dve tekmi v korist Jesenic) nogomet — Jesenice 2 točki, Ravne 2, štore 2, atletika — 100 m Podlipnik 11.9 (J), 1000 m — Krpač 2:50.6 (R), 4x100 m — Jesenice 48:2, daljina — Čebašek (J) 621, višina — Kirne j (R) 167, krogla — Mešič 11.15 — Jesenice 6149 točk, Ravne 5696, štore 5487. V vseh šestih disciplinah so zmagali domačini, ki so nabrali 19.5 točk pred Ravnami 12 in Štorami 6,5 NOVA GORICA (R. M.) Rokomet — V Dobravljah so bili na prija,ti I jskem turnirju doseženi nasledau rezultati: Vipava : Dobravlje 19f), Ajdovščina : Dorenberg 29:18, Ajdovščina : Vipava 13:15. Vrstni red; Vipava, Ajdovščina, Dobravlje] LJLBLJANA Plavanje — V sredo 22. julija je bil na kopališču Ilirija plavalni dvoboj II. slovenske plavalne lige med domačo Ilirijo in Slavijo iz Vevč. Zmagala je Ilirija z minimalno razliko v točkah 82:81. Rezultati: Moški: 100 m crawl: šajher Zmago (Slavila) 1:09, 2; 200 m prsno: Prevodnik Jernej (Slavija) 3:14,2; 100 m metuljček: Robida Marko (Slavija) 1:37,5; 400 m crawl: Švare Miloš (Slavija) 6:03,1; 100 m hrbtno: Klešnik Andrej (Slavija) 1:37,1. Št afer e: 4x50 m mešano: Ilirija 2:24,6, 4x50 m crawl: Slavija 2:08,0. Ženske: 50 m metuljček: Miovič (Ilirija) 0:49,5, 100 m hrbtno: Bešter (Hirija) 1:43,3; 100 m prsno: Vesel (Ilirija) 1:49,5; 100 m crawl: Lorbek (Slavija) 1:31,4. štafete: 4x50 metrov mešano: Ilirija 3:13,1, 4x50 m crawl: Slavija 2:46,8. RADOVLJICA (JF.) V III. kolu II. zvezne plavalne lige so se v Radovljici pomerili plavalci Odreda iz Kikinde in Radovljice. Rezultati so bili precej povprečni, omeniti je treba Krstonošiča in Mesaroševo (oba Odred). Končni rezultat: Odred-Kikinda : Radovljica 11.092 : 7861. Rezultati: moški: 400 prosto: 1. Krstonošič (O) 5:05,0; 2. Gorjanc (R) 5:10,9; 3. Prvanski (O) 5:30,4. 200 prstno: 1. Sekovanič (U) 3:01,7; 2. šimig (O) 3:02,3; 3. Blače (O) 3:05,6. 200 hrbtno: 1. Saks (O) 2:48,1; 2. Gorjanc (R) 2:48,8; 3. Birk (R) 3:03,7 . 200 metuljček: 1. Krstonošič (O) 2:45,6, 2. Smrekar (R) 3:02,9; 3. Bapkovid (O) 3:14,5. 100 prosto: 1. Pervanski (O) 1:03,8; 2. Saks (O) 1:09,0; 3. Cilenšek (R) 1:11,7. Štafeta 4 x 100 prosto: Odred 5:02,8; Radovljica 5:12,3. Ženske: 400 prosto: 1. Mesaroš (O) 6:06,0; 2. Demšar (R) 7:37,6; 3. Djurič (O) 7:51,3. 200 prsno: 1. Bastajič (O) 3:29,4; 2. Zamuro-vič (O); 3. Prešeren (R) 3:40,5. 100 hrbtno: 1. Tomjanski (O) 1:26,2; 2. Avguštin (R) 1:36,3; 3. Mohar (R) 1:52,2. 100 metuljček: 1. Bastajič (O) 1:44,6; 2. Ladik (O) 1:52,0; 3. Prešeren (R) 1:55,5. 100 prosto: 1. Mesaroš (O) 1:14,5; 2. Tomjanski (O) 1:24,3; 3. Selan (R) 1:32,0. štafeta 4 x 100 mešano: Odred 5:40,7; Radovljica 6:35,2. MARIBOR (P.K.) Jadranje na vodi — Na Brestemiškem jezeru so zaključili z letošnjim republiškim prvenstvom v jadranju z olimpijskimi jelami. Med 20 tekmovalci je bil ponovno najboljši stari republiški prvak Erhatič (Sidro) itd. Se ekipna razvrstitev: 1. Sidro, 2. Galeb, 3. Sidro II., 4. Sidro III. in 5. »Boris Kidrič«. Jadralci Sidra-MTT so se vrnili iz Beograda, kjer so na Donavi sodelovali na tradicionalni regati mest. Med tremi ekipami so osvojili odlično drugo mesto in pustili za seboj znane jadralce iz Novega Sada. Po pričakovanju so zmagali Beograjčani. Streljanje — V prijateljskem strelskem dvoboju med Mariborom in Svetozarevom so zmagali gostje z rezultatom 6819:6762 krogov. Smučarji tekači na skupnih pripravah LJUBLJANA, 26. julija. — Prihodnjo soboto se bodo v boljši smučarji tekači na pr-Zaki na Bledu zbrali naši naj-vi letošnji skupni trening, ki bo trajal 8 dni. Trening, ki ga bo vodil trener Janez Pavčič, ima predvsem namen spraviti v pogon vse tiste zamudnike, ki še niso pričeli z rednim treningom in posredovati osnovo za nadaljni individualni trening doma v klubih. Na trening so povabljeni: Seljak, Pavčič C., Ko-bentar, Bavce, Peternel, Kobilica, Kalan, Grašič, Raišp, Lakota Fr., Karpač, Kranjčan, Mr slikar, Dretnik, Pintar, Kelkovič, Pšenica, Pliber-škova, Repinčeva in Mlateje-va. Na SZS pa je prišlo že nekaj opravičil za nekatere tekače, ki se treninga ne bodo mogli udeležiti. Bavče ima meniskos, Kranjčan obolel želodec, Pavčič C. vodi teča je v Rovinju, tako da bo so delovalo na pripravah okni j 15 do 17 tekačev. Zmaga Jeseničanov JESENICE, 26. julija - Na tekmovanju obmejne nogometne lige so Jeseničan: premagali Wei,ssenfels (Italija) s 3:2 (2:1). Gole so dosegli Klinar, Hribar in Medja. RADNIČKI : GVARDIJA 5:1 (4:1) NIŠ, 26. julija - V zad njem kolu mednarodnega pokala je domači Radnički na domačem stadionu premaga; GvaFddjo iz Varšave z rezu' tatom 5:1 (4:1); Pre-i dalci je sodil E’; grada. PHED aTLETSKM DVOBOJEM BOLGMIIJl t JUGOSUlVUfl V imUMl ZADNJI NASTOP OLIMPIJCEV DOMA Elitna atletska prireditev — Težko govoriti o zmagovalcu — Pričakujemo nove državne rekorde — Za ljubitelje atletike dogodek leta Centralni stadion v Ljubljani bo v soboto in nedeljo 1. in 2, avgusta prizorišče letošnjega največjega atletskega dogodka pri nas doma. Jugoslovanska moška in ženska reprezentanca se bosta v dvoboju z Bolgarijo poizkusili oddolžiti za svoj lanski poraz na balkanskih Igrah, ženska vrsta pa, še za poraz v dvoboju v Sofiji, čeprav to ne bo letošnje zadnje srečanje obeh reprezentanc, saj so pred njimi Balkanske igre v Bukarešti, pomeni to srečanje za obe reprezentanci ne samo predhodno merjenje sil, marveč zlasti za obe moški reprezentanci tudi predzadnjo večjo prireditev za dosego norm za udeležbo na olimpijskih igrah. Medtem ko je imela bolgarska reprezentanca letos doma že srečanje, z reprezentanco Nemške Demokratična republike, je nastop jugoslovanske reprezentance v Ljubljani njen letošnji prvi nastop. V reprezentanci Bolgarije je vrsta atletov in atletinj, ki so dosegli v letošnjem letu že odlične rezultate. Med njimi je potrebno omeniti lansko leto še skoraj neznanega tekmovalca na 400 m Va-čeva, ki je dosegel čas 46,8, skakalca v višino Jordanova, ki je z rezultatom 2,12 letos na petem do desetem mestu v Evropi ter skakalca ob palici Hlebareva, ki je preskočil že 4,81, kar je za cm bolje od rezultata, ki ga je dosegel naš Lešek v letošnjem letu v tej disciplini. Po letos doseženih rezultatih so Bolgari boljši tudi v skoku v daljino in troskoku. V obeh disciplinih so dosegli letos nove državne rekor-. de. Conev je skočil 7,75, Stojkovski pa je z rezultatom 15,99 letos 11. v Evropi. Vsekakor moč-, nejša od moške je nji-, hova ženska reprezentanca. Kerkova je že dosegla na ovirah rezultat 10,7, na 200 m pa 24,0. Zlasti odlični sta metalki Hrt-, stova in Mihajlova. Prva je dosegla v, metu krogle 16,16, druga pa v metu diska 56,52, kar je letos drugi najboljši rezultat na svetu. Njihova najboljša tekmovalka v skoku v daljina Jorgova pa je dosegla že rezultat 6,21. Dvoboj bo za nase reprezentante zlasti v disciplinah, kjer smo precej, izenačeni ali pa so gostje celo boljši, lepa priložnost za odlične rezultate in celo za nekatere državne rekorde. Brez dvoma bo zelo zanimiv dvoboj na 80 m ovire med Kerkovo in Stamejčiče™ ter Jor-govo In obema našima zastopnicama v skoku v daljino. Medtem ko so bolgarske tekmovalke premočne v metih so naše boljše na 400 in 800 m, v teku na 100 in 200 m pa so z izjemo Kerkove moči precej izenačene. Več upanja na uspeh ima naša moška reprezentanca, ker smo boljši od Bolgarov v tekili na srednje in dolge proge, slabši v sprinterskih disciplinah in skokih, izenačeni pa v metih. Zvezna kapetana Velimir Ilič in Marko Račič sta okvirno določila reprezentanco po troboju republik v Novem Sadu, dokončno pa bo določena po državnem prvenstvu v Sarajevu. Reprezentanco bodo sestavljali naslednji tekmovalci: moški — 100, 200, 4 x 100 m Pavlovič, Karasi, Muškovič, Hercog, Stano-jev, 400, 4 x 400 m Bosnar, Stanovnik, Kovač, Grujič, Liščič, 800 m Grujič, Miloševič, Rubež ič, 1500, 5000 in 10.000 m Važič, Kovač, Cervan, žuntar, Farčič, Ivanovič, Štros, 3000m zapreke Špan, Ko-kič, Bogunovič, 110 m ovire Petrušk-, Todosijevid, Brodnik, Rukavtaa, 400 m ovire Kovač, Cvar, Bot-ič, višina Andjelkovič, Vivod, Majtan, daljina Babič, Munjič, Ledič, Malešev, troskok Njaradi, Jocič, Stanišič, palica Lešek, Arapovič, Begovič, krogla. Jocovtč, Barišič, Ivančič, Pikula, disk Radoševič, Rakič, kopje Miletič, Galič, Trifunovič, kladivo Bezjak, Račič, Gromilo-vič; ženske — 100, 200, 4 x 100 m Lubej, Šikovec, Stamejčič,- Petnjarič, 400 in 800 m Farkaš,. Nikolič, Rajkov, Maričin, Petrovič, 80 m ovire Stamejčič, Lubej, Buranji, višina Pulič, Mrlnjek, Jambresič, Fo-čič, daljina Stamejčič, Mrlnjek, Lubej, krogla Šporer, Kačič, Bosnič, disk Vukovič, Hudobivnik, čelesnik,kopje Kačič, Oir-kovid, Urbančič, Žunji. Organizator dvoboja je Atletska zveza Slovenije Dvoboj bo na Centralnem stadionu oba dni s pričetkom ob 17. uri. Razveseljiva je odločitev organizatorja, da imajo pionirji oz, mladina do 14. leta prost vstop. Prepričani smo, da bodo številni ljubitelji atletike priča nadvse zanimivemu tekmovanju, saj sta tako bolgarska kot naša atletika dosegli v letošnjem letu že nekaj vidnih uspehdv, ki se bodo na Centralnem stadionu prav, gotovo nadaljevali. BRUNO PROČ JUGOSLAVIJE V M9T0-CR0SSU »Leta 1961 so na Ljubelju zadnjikrat zapeli motorji. Zaradi začetka gradnje nove avtomobilske cest« je moral organizator prekiniti z dirkami. Vendar iraško avto-moto društvo ni čakalo na priložnost, da bo zopet lahko organiziralo podobne dirke. Že leta 1962 -"o Tržičani na Ljubelju na novi progi organizirali prvo moto-cross dirko in s tem zaorali ledino moto-crossu ne samo doma, temveč tudi v Sloveniji.« To je odlomek iz prve številke uradnega biltena, Id so ga razdelili novinarjem na tiskovni konferenci. Po dveh »bolj suhih« letih bo letos na Ljubelju spet izredno živo. Potem ko so bile organizirane v letu 1962 moto-cross dirke in v letu 1963 I. kolo državnega prvenstva ter mednarodni ljubeljski moto- cross, so letos .prireditelji zajeli z večjo žlico. 8. septembra bo na jlikoviti progi tekmovanje, za Veliko nagrado Jugoslavije, Tako se je številnim evropskim državam, ki že imajo svoj Grand ir:*, z Ljubeljem pridružila še Jugoslavija. Proga, Id je dolga 1500 metrov in ima 2 lažja in en strm vzpon cca 25 do 45 stopinj. 3 spuste ter večje števSilo prirodnih skokov in je njena podlaga travnata ter v dolžini 20 m močvirnata, je navdušila eksperte mednarodne moto organizacije FIM, ki so Ljubelj takoj uvrstili med priznane mednarodne prireditve. To pa še ni vse. Kakor kaže, in po besedah organizatorjev, bo ta dirka verjetno že leta 1966 veljala za svetovno prvenstvo. To pa nalaga še večje naloge. g izdaja tiskovni svet »Polet« - Ureja uredniški od- = 1 bor - Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — 1 1 Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne CP »Delo« S 1 v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva p 1 5/III, uprava: Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 — jg 1 čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo: ( | 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173; uprava 22-873 - | Letna naročnina 1600 din polletna 800 din. Prireditelji pa so optimisti. In upravičeno, saj že danes mislijo na vse podrobnosti. Verjetno pa je najzanimi-vepe vprašanje kdo se bo prijavil za to tekmovanje in kakšni bodo pogoji za ogled tekme. Za Grand prix Jugoslavije je med tekmovalci izredno zanimanje. Še posebej, ker je ljubeljska dirka edina v sentembru in so zalo vse možnosti, da bomo imeli na Ljubelju priložnost videti res najboljše mojstre tega Spor-ta. Prireditelji so že prejeli prijave številnih odličnih tekmovalcev iz Avstralije, ZDA, Danske, Italije, Francije, Anglije, Švice, Avstrije, Zah. Nemčije, Nizozemske in Švedske, medtem ko so Mad. žari tudi že potrdili svojo udeležbo, niso pa še poslali poimenskih prijav. Kakor kaže, bodo nastopili vsi najboljši tekmovalci iz SZ, Vzhodne Nemčije, SZ in Bolgarije, vendar pa je njihov nastop odvisen od njihovih domačih tekmovanj, če naštejemo še nekatera imena posameznikov kot 'so Kelvin. Ostereo. Lutz, Huber. Statzinger, Luike-rung, Jonsson in Gustavsson, potem vidimo, da bo kvaliteta tekmovalcev res izredna. Z gradnjo nove ceste pa verjetno marsikateremu ohi- ŠAHOVSKI KOMENTAR ANATOMIJA PORAZA Prišli, videli, izgubili — to lahko napišemo za nastop naših ša-hisfcov v Leningradu. Res je sicer, da smo'to-pričakovali, da je tako. moralo biti, kot že sedemkrat ■doslej , Tudi v prihodnje se nam ne bo bistveno bolje godilo, pa naj sedi proti nam prva, druga ali tretja garnitura. Ena je hujša od druge, vsaka boljša od naše v glavnem vselej enake postave. In še naprej se bo dogajalo, da bomo na tujih tleh, da tuji šahovnici, izgubljali močneje kot na domačem terenu. Ta moment igra tudi v šahu, pa naj se to še tako čudno sliši, vsaj delno nekoliko vloge. Vse našteto pa nas lahko zanima samo mimogrede. V leningrajskem primeru smemo dodati še en faktor, ki je prav gotovo za nekaj odstotkov pripomogel, da smo pospravili doslej drugi najslabši rezultat. Ta faktor je utrujenost, zakaj po treh dneh vožnje z« vlakom so naši šahisti ta-korekoč s postaje morali v turnirsko dvorano in z vsega spoštovanja vrednimi nasprotniki igrati zapored nič manj kot pet težkih kol s prekinjenimi partijami vred. Po tej plati okoliščine vsekakor niso bile niti približno ugodne z-a igranje, marveč ramo nasprotno: našo inferiornost so še povečevale. In s tem smo že pri faktorju številka ena v vsakokratnih dvobojih z Rusi, pri psihološki nepripravljenosti. Z,izjemo šahistk in mladincev se naši šahisti svojih velikih ruskih nasprotnikov v glavnem — bojijo, čeprav gre za istih 16 kamnov, kot pravi eden vodilnih slovenskih šah is tov, sedajo naši za desko z velikanskim strahom, se že vnaprej pomirjajo 3 porazom, 6e jim ne bo uspelo remizirati, .kot da je remi uspeh’ veliko kot gora, tek da v šahu ne bi bilo tudi tretjega rezultata — zmage. Nasprotno pa so sovjetski velemojstri, ki so sicer boljši in imajo tudi večje možnosti in ugodnosti kot naši, željni zmage in samo zmage (remi je samo izhod za silo, poraz pa bolj ali manj slučajnost), nastopajo kot najboljši jurlšn-i bataljon. Zato je seveda razmerje še toliko slabše za nas kot sicer, če tega psihološkega momenta ne bi bilo. Seveda so tu še druge reči (poleg tega, da so ruski Šahisti neizprod-bitno boljši oziroma najboljša, na svetu), ki ta prvi in veliki minus še povečujejo. Predvsem naj omenim dvoje: »sezonsko:', kampanjsko delo na šahu in še vedno neurejen status vrhunskih igralcev, ne navsezadnje pa poseže vmes in doda še eno kapljo pelina, več šibka, nezadostna fizična kondicija zlasti v peti, odločilni uri vsake turnirske partije. V vseh teh grmih tiči po en zajec. Naše vohunske šahiste čaka torej še or j ar ško delo da te pomaojkijivpsto. čim bolj zmanjšajo in tako navijejo odstotek v prijateljskih srečanjih z Rusi nekoliko više, se, optimalno približajo določeni enakopravnosti v igri, ki je zdaj ni. j Za konec pa samo še kratko oceno za Parmo, ki je tudi nastopil v Leningradu. Dve točki saoer nista veliko v šestih partijah, športna sreča mu očitno ni bila naklonjena, toda važnejša je dvoje: z izjemo poraza s Tajni and-votn ja igral dobro, ostreje kot. zadnji čas, poleg tega pa je prebil zvočni zid in prvič porazil nekega sovjetskega velemojstra (Antošl-na). Normalno je, da se mu bo zdaj odprlo, da je spoznal, kako. ni posebnega razloga z-a raste, kompleks. FRANČEK BRGLEZ MEDNARODNI DVOBOJ: Ljubljana: Gotvvaldovo Nadomestilo za Ljubelj Letos prvič po Risdnaiodai loranili — Praga je izredna — Gre za pridobitev svetovnega prvenstva v maia-erossu — Na startu elita svetovnih vozačev — Za obiskovalce bo odlično poskrbljeno skovalcu teh dirk ne bo povsem znana lega trase. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za to in že pripravljajo primerne skice, smerokaze in kar je najvažnejše, okoli tek-movalnega prostora pripravljajo številne prostore za parkiranje. Seveda jim ravno gradnja dohodov do parkirnih prostorov in tras dela nekaj preglavic, vendar so prepričani, da bodo skupaj s cestnim podjetjem uspešno rešili tudi ta zapleten problem. Za obiskovalce bo verjetno zanimiv tudi nov način tekmovanja na ljubeljski progi. Do sedaj so namreč vozili tako, da so najboljši iz predtekmovanj vozili še v finalu. Letos pa bo drugače. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupirii, o zmagovalcih pa bo odločal najboljši čas in najmanjše število kazenskih točk. In še spored prireditev. V nedeljo 6. septembra bo od 9. do 11. ure obvezen uradni trening za vse tekmovalce, ob 14. uri pa bo začetek tekmovanja, ki bo trajalo predvidoma 4 ure in pol. Organizatorji zagotavljajo, da bodo za obiskovalce pripravili vse, kar se bo najbolje. dalo. Odlična češkoslovaška tekmovalka Dobra Zakova V počastitev 15 letnice obstoja bo ŽAK Ljubljania v 6e» trfceJc, 30 t. m. organizira! mednarodni atletski dvoboj a klubom AK Gotvaldovvo tz istoimenskega mesta v 6SSR, Ta češki klub ima še večja tradicijo kot 2AK Ljubljana, saj bodo letos praznovali 40 lenico obstoja. AK Gativaldovvo, ki\ima za seboj že bogato atletsko tradicijo bo nastopil v svoji najmočnejši postavi. Iz tega atletskega ‘ kolektiva je izšlo že mnogo čeških državnih reprezentantov in olimpijoev. Najbolj znani med njimi je vsekakor znani Etni! Zatiopek. Na dvoboju z ŽAK Ljubljano bosta nastopila tudi dva državna reprezentanta, To sta tekač Zhahel, ki bo nastopili na 3000 m ovire in ima na tej progi le sekundo slabši čas kot na Slavko Špan in atletinja Zahova, ki bo nastopila na 100, 200 in 800 m. Obeta se nam torej lep športni dogodek! Začetek dvoboja bo ob 16.30 na stadionu ŽAK Ljubljana v šiški. Prijave še prihajajo čeprav je rok za preliminarna prijave za tekmovalce in novinarje že minil pa na SPENT prihajajo nove. Tako se je število prijavljenih federacij ■ zvišalo na 23, pri čemer sta se na številki 22 oz. 23 vpisali švedska in Bolgarija. Švedi so prijavili 20-član-sko zastopstvo (6 tekmovalcev, 4 tekmovalke in 10 spretmljsvaflcev), Bolgari pa 9-č!ansko (4 tekmovalci, 3 tekmovalke in 2 spremljevalca) 1 Poteg tega prihajajo na SPENT tudi še novinarske prijave in je bil v tej smeri zabeležen v zadnjem času močan poirast. Poleg Kitajcev, Nemcev in Jugoslovanov sta prispeli tudi prvi prijavi iz Francije. Tako je skupno število novinarskih prijav že doseglo število 49. SPiNT 1965 s.