261. številka.
Trst, v soboto dne 15. novembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
Izhaja enkrat na dan. rszun nedelj in praznikov, ob 4. uri p<>}*>ludne
Naročnina znaša :
ca celo leto........24- kron
ca pol leta........12
ca četrt lfta........ 6
ca en	........ 2 kroni
JfarrK'-nuio je pla<Vratj naprej. J»a na-ročbe l-rer priložene nar<WTiine ne uprava oe ozira.
Po tobakarnah t Tr«tu «e prodajaj
aamezne -tevilke j.o 6 -totink (3 n1«^ irren Trst« pa {*> 8 «totink (4
Telefon Atv. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Zh več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo «tv. .1, II. nadstr
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcii li^ta „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Koertierjeve osnovne poteze.
ir.
^ to točko o nemškem pa češkem jezikovnem ozemlju ca Češkem smo dosj>eli do fundamentalne stvarne napake v Koerberje-vih zasnovah. V istih je naravnost naznanjeno, da se bodo sodni .»kraji prestvarjali po narodnostih. In tudi v poslednji dolgi izjavi od 11. nov. je pl. dr. Koerber izrecno omenjal, da takim potom se dosežejo narodnostno jednotna o k r o ž j a. Taktf bi Nemci v resn ei dobili v mejah sedanjega češkega kraljestva svoje jezikovno in narodnostno, od •'ehov ločeno ozemlje! In bilo bi le vprašuje, kedaj bi zahtevali in dosegli tudi svojo ločeno avtonomijo s posebnim namestnikom?! Naseljenja nemškega bi bilo dovolj za tako polit iki samostalno provincijo, v tem ko se južna Tirolska ravno v tem važnem pogledu neugodno razlikuje za tirolske Italijane.
Ko bi Koerl>erjeve osnovne poteze ne ol>sezale nobene druge točke, je že sama ta zadostna, da so bili < ehi s svojega stališča prisiljeni odbiti ta najnovejši osnutek sedanjega ministerstva. 8 češkega stališča je bilo celo napačno spuščati se v presojevanje drug'h toček, kakor se je to godilo po čednih listih in v govorih doma in v zI>orniei p slan«*ev. Tako j>odrobnejše razsojevanje odvrača jMjzornost od glavnega in utegne občinstvo in |K>litike zavesti v vprašanje druge, tretje in še manjših vrst. Taka napaka v kritikovanju, kjer gre za jasno, odlocao z a-vrnitev, je silno škodljiva v domačem taboru *amem in nasproti nacijonalnim pa |K)liti<"nim protivnikom češkim in v obče slovanskim. Vse drugače so postopali Nemci ob izdanju Badesijevih jezikovnih naredeb. Oni so takoj zasledili dvojezičnost tudi za nemško naseljenje, in te točke so se držali vsaj na zunaj in so žnjo agitovali v našem in nemško protestantskem cesarstvu.
Med češkimi strankami in listi so naj-pravilniše odbijali Koerberjeve osnovne poteze v državnoprt-vnem taboru, z dr. K a \ o in njegovimi »Radikalnimi listi« na čelu. Ti so povdarjali namerjano »razkrojenje« Češke, in« vse drugo jim je ostalo postransko.
Koerberjeve osnovne poteze so s tem, da hvčejo odpreti neposredno pot do zaprtega nemškega ozemlja na < trškem, napravile ali hitele napraviti zagozdo med mišljenjem dosedanjih avstrijskih državnikov in
—	vojskovodij. Ti in oni so namreč ikazovali, da razbrojenje Češke bi vstvarilo
jedno veliko nevarnost več ob mejah Avstro-Ograke na severo-zapadu. VTsled tega s» delovali vedno na to, da bi ne prišlo do ločenega nemškega ozemlja. Sedai pa sam državnik pl. dr. K<.erber popušča to Btališče. Dosledno bi se on ne inogei vte upirati niti politični avtonomiji južne Tirolske, da si, kakoi znaaof proti avtonomiji Trentinsktga govori premajhno ozemlje in najbolj preina-lostevilno prebivalstvo tega južnega dela Tirolske.
Sedanji mnistersk; predsednik se je dal morda motiti gledć na posledice svojega stališča, na katerem stoji od nastopa do danes
—	s tem, da je že v začetku povdarjal le razdeljenje Bednih okrajev. Kakor da bi ti ne vedli do okrožij, katera omenja danes že sam, in kakor da bi okrožja ne bila poslednji korak do celotnega razkrojenja v jedni in isti deželi.
No, naj pa so že krmilniki države in n?jv ši vojvode nsše celokupne armade tudi :zpremendi svoje nazore o brambi raznih mej cesarstva, pa bi bili vsaj Cehi sami dolžni ostati djsledui v brambi svojega kraljestva. To bram"t>o pa so Cehi zanemarili
in žnjimi tudi vlade in nekoliko že tudi katoliška cerkev !
»Principi is ob sta«. Začetkom in ob začetkih se up;raj ! Proti temu načelu so se z vladami vred zagrešili Staročehi in Mladcčehi. Prva napaka je bila že v tem, da so se Staročehi potezali za svojo češko univerzo, v tem ko so imeli oni pravico in se svojega stališča tudi vzrok braniti staroslavno praško vseučilišče kakor jednotno univerzo, katera bi bila tekom let sama po sebi dobila češki značaj.
Nadaljnje napake so sledile zaporedoma s tem, da so dali Nemcem v kulturnem svetu poseben oddelek; ravno tako v deželnem šolskem svetu, potem na višem deželnem bo-dišču. Sedaj hočejo imeti Nemci že svoje, od čeških ločene škofije; in tudi na to stran že omagujejo . ..
Mladočehi so trpeli, da je minister G a u t b c h načelno prestvaril Badenijeve jezikovne naredbe v takem zmislu, da bi tudi na taki podstavi Nemci dosegli ločeno ozemlje. Dr. pl. Koerberjele doslednise zasnoval svoje poteze, ki dovajajo naravnost do politieke samostalnosti ločenega nemškega ozemlja na Cešketn.
Iz teh odločilnih dejstev in najnovejših očitnih, celo vladnih namer moremo opravičeno izvajati posledico, da je ves napor za ohran;enje češkega kraljestva v dejanski celoti že prepozen. »Sero medicina p a r a t u r !« — Ijek se prigotavlja prepozno !
Čehi in vlade so zamudili ob začetku in pozneje braniti celoto kraljestva: ono je de 1'acto že razdeljeno v mnogih važnih vprašanjih, in češki politiki bi se zagrešali proti celoti svojega naroda, ako b' ga slepili s tem, kakor da bi se razkrojevanje češkega kraljestva še ne bilo pričelo. Ne, češki narod mora vedeti tudi v svojih najširših množicah, da krojenje, razdeljevanje slavnega starega češkega kraljestva se je že ne le začelo, temveč tudi znatno izvršilo! A tudi drugi Slovani morajo vedeti, kako je danes vprašanje o celoti ali neceloti čtškega kra Ijestva. Vlade same pa, ki bo privoljevale v razkrojenje, bo dolžne premišljati, kak6 hočejo b stališča celokupnega cesarstva z drugimi sredstvi ia ltk: zaceliti rane, ki so se vedoma ali nevedoma zasekale češkemu kraljestvu *?! Cehi, ostali Slovani in vlade se morajo ohrabriti ter opustiti nojevo politiko ! Pak do Časa izveBti praktične posledice dovršenim dejstvom na Češkem. Tu prehajamo naravnost do tiste točke, katero imajo najbolj Slovenci pa Malorusi nepremično pred očmi že črez pol veka.
Fr. Podgornik.
Iz razprave o izjavi dr.a Koerberja.
11.
Govor posl. J Biankinija v seji zl»orr.;.ce poslancev dne 7. novembra H02.
(Dalje.)
Irredentovski agentje vsake vrste iz sosednje države, irredentovske in vladne novine razburjajo italijansko stranko v naših deželah in jo ščuvajo proti Hrvatom in Slovencem, katere iz narodnega sovraštva gonijo tudi iz služb iz z dela in jih nadomeščajo z Italijani iz kraljestva (Mej-klici) ; taki Italijani organizujejo, dispomrajo in igrajo gospodarje v naši domovini : z eno besedo : vsled indolenc« in slepote avstr.jske vlade (Klici : In njene neumnosti!) — To je se premalo rečeno — in nje protislovanske politike na jugu monarhije smatrajo se prekomorski irre-dentovci v Trstu in v Istri že kakor v svoji
lastni hiši in preže na moment, ko jim zreli sad pade v naročje (Pcslanec Spinčic: O pmrti Frana .Josipa, govore oni !) Nekaj tacega govore tudi Madjari.
Irredentovski odbori v Italiji, italijansko novinstvo, da, celrt italijanski državniki in dostojanstveniki razglašajo to glasno in jasno (Oojte !), tako, da mora sprevideti vsakdo, ako le ni slep in gluh.
Jaz hočem navesti za to le en dokaz, in sicer enega dogodivših se zadnje čase.
V septembru tega leta je bila v Neape-lju velika, ali žalostna slovesnost. Slavili so spomin znanega italijanskega radikalca in irredentovca Imbrianija, umrsega minolega leta. Poslanci, senatorji, državni uradniki (mnogoštevilni meščani so došli na to slav-nost. Slavnostni govor je imel znani italijan-1 ski učenjak Bovio. Njegova izvajanja so bila polna nenavadnega navdušenja. Zaključil je z apelom do umrlega Imbrianija ter rekel, kabor da govori z njegovo senco: »Kaj hočeš, Imbriani ?c — »Jaz nočem ni nasilnega j domicila, ni svinca z lakoto« — je odgovoril Imbriani na usta Bovia — »Jaz s toj i m ob Kvarneru in pričakujem Italijane!« (Čujte ! Čujte ! — Živahni mej-klici.) Ob omenjanju Kvarnera je navstal med številnimi navzočimi neopisen entuzija-zem in viharen aplavz je pozdravljal govornika.
(jrospoda moja ! To so sadovi protislovanske avstrijske politike na jugu monarhije, sadovi tiste politike, ki jeziku Hrvatov in Slovencev — ki vendar tvorijo večino prebi-j valstva — ne pri poznava nikacega prava v i cesarsko kraljevih uradih (Klic: Zal !), katere že desetletja se silo raznaroduje v uradih in šolah in tudi — horresco referens — v cerkvah, in jih ponižuje do suženjstva! To so sadovi krivične in brezmiselne politike, ki 20000 Slovencev mesta tržaškega noče do-vo iti niti ene elementarne šole. (Poslanec Choc : Kakor na Dunaju !) Da, da ! Istotako kakor na Dunaju. To so sadovi blazne politike, ki je nazadnje škofiji tržaški usilila škofa, ki z ogromno večino prebivalstva ne more občevati, ker ne umeje ni besedice hrvatski ali slovenski. (Poslanec dr. Verzegnassi : t »n govori vse jezike, hrvatski, slovenski, kar hočete). To ni res, on govori italijanski in nemški. ( Poslanec Lenassi : In srbski, ali ne hrvatski.) Prosim gospod tovariš, hrvatski in j srbski jez.k je eden in isti jezik.
Iq te strašne posledice avstrijskemu vladnemu zistemu ob Adriji opazujemo m , gospoda moja, v še veči meri več nego leto sem, odkar je njegova ekscelenca gospod mi-nisterski predsednik izgovoril be=edo : »Mi hočemo pravičnost za vse narode. V tem vidimo svojo politično čast, katero hočemo ohraniti neomadeževano«. Sedaj, kakor v zasmeh, naznanil nam je dne 10. oktobra t. 1. slovesno, da se pripravlja na uravnavo je žikovnega vprašanja, o čemer pa misli samo na Češko in Moravsko — ali resaičneje rečeno, le na Nemce na Češkem in Moravskem — (Živahno pritrjevanje), pozablja pa na južne dežele, kjer vsak dan obstaje pericu-lum in mora, kjer se od ure do ure pojavljajo krivičnosti avstrijske vlade, in kjer se 1 italijanska propaganda z elementarno silo vedno dalje širi, uničujč hrvatski in slovenski element v Trstu in Istri, hrvatski in slovenski element, kateremu sta se vendar obljubila varstvo in sreSa v monarhiji (Klici : Tako je ; Obljubljeno je bilo !) — Ali le oblj ti hijeno !
Visoka zbornica ! Kar se specijalno Dalmacije dostaje, se ista čuti do sedaj precej varno nasproti irredentiškim rovarenjem, čeprav je tudi tam italijanski uradni jezik avstrijskih oblasti dozorel velikih neprilik,
škode in krivičnošti za narodno življenje Hrvatov.
In vendar, če kje, je rešenje jezikovnega vprašanja najjednostavneje in najlaglje, ker je Dalmacija jedina pokrajina v Cislaj-taniji, v kateri živi en sam narod in sicer hrvatski. (Tako je !)
Po zadnji uradni statistiki je v Dalmaciji 565.320 prebivalcev, ki govore le hrvatski, in le 15420, ki govore italijanski (Čujte ! — Poslanec di. Klaio: Le govorijo itali-Ijanski, pa niso Italijani!) Gotovo!
(Pride še,)
Politični pregled.
V Trstu, 1"). novembra 1902.
Državni zbor. — Zbornca poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
Po govoru posl. dr. Gessmanna utemeljeval je socijalist Perne rstorfer svoj nujni predlog, tičuči se ožje volitve v okraju Favoriten in je posebno psoval dunajskega župana, dr. Ijiiegerja.
Ministerski predsednik je branil vlado, katera da je ukrenila vse potrebno za vzdr-žanje miru na ožjih volitvah v okraju Favoriten. Ko sta govorila še poslanca dr. V o-g 1 e r in A x m a n n, se je seja zaključila. Med dLŠlimi spisi včerajšnje seje je tudi za-1 konski načrt glede dotacije za vzdržavanje dvora in dva češka nujna predloga. Prihodnja ; soja bo v torek.
O položaju. In slušali so dr.a Herolda: I sedaj iščejo, od desne do leve in od leve do desne, čina, rešilnega čina. Tako poročajo češki listi, tako potrjajo tudi nemška glasila. Zlasti pridni posredovalci med levo in Cehi da so nemški konservativei in konservativni veleposestniki. Pri Čehih seveda še posebno trudi minister Rezek. Čina, rešilnega čina iščejo sosebno in v prvi vrsti za vojno predlogo. Pogajanjem med desno in levo je prvi neposredni namen ta, da bi *e sporazumeli glede eventuvelnih sprememb na vojni predlogi, katere spremembe bi potem predložili vojni upravi.
»Narodni listv« in sNeue Fr. Presae« poročajo, da se izlasti Poljaki ogrevajo za idejo koalicije, za ministeratvo, ki bi bilo sestavljeno iz odličnjakov gotovih večih skupin. Čehom da hočejo ponuditi 2 portfelja. Zlobni jeziki pa govore, da bi tudi marsikateri nemški levičar, ki se sedaj vede silno opozicijonalno in nepristopno, vendar-le sel na limanico kakega — ministerskega sedeža. — Propagatsrje te ideje da vodi tudi misel, da bi se tako vprašanje uravnave jezikovnih razmer preneslo v ministerstvo samo.
Torej koalicija strank naj bi bila tisti rešilni čin ! Beseda koalicija ne zveni posebno simpatično in ne vzbuja prijetnih spominov. Tudi za časa \Vindisehgraetza smo imeli koalicijo, nekako tronožno večino v parlamentu, sestoječo iz nemških liberalcev, konservativcev in Poljakov. Ali stvar se je držala le malo časa in je vzela žalosten, nečasten konec. Tudi z eventuvelno sedanjo koalicijo ne pojde bolje. Ista pripomore temu ali onemu do ministerskega sedeža in pomore morda tudi, da se zbornica dokoplje do dnevnega reda, ali do rešenja krize ne privede. Čim se pojavi kako vprašanje, ki se tiče velikih načelnih diferenc, ki razdvajajo stranke, ki naj bi se koalirale, razpade tudi koalicija v svoje sestavne dele.
Koalicija bi bila torej le pomoček iz mo-mentanne zadrege. Ali ravno zato, ker je zadrega velika ni neverjetno, da posežejo po po tem pripomočku. »Narodni listv« pravijo, da se odločitev bliža, da se nam je pripra-
praviti, ali (i a p o j d e ministerstvo ali da pojde parlament!
»Politik« pa kliče Koerberju, naj se požuri in izkoristi ča-», ki mu se preostaja, da sporoči kroni, da se mu je načrt za rešenje vojne predloge {»osrečil.
Se konkretneje poročilo ima »Slov. narod« ki hoče vedeti, da je dr. Koerber v svoji predvčerajšnji avdijenciji dobil le 10-dneven rok za parlamentarno rešitev vojne predloge. Potem da pade: aii ministerstvo ali parlament !
Iz ogrske zbornice. Ministerski predsjednik je predložil zakonski načrt glede 20°/0 povišanja civilne liste za dobo 10 let. Pov-darjal je o tej priliki, da so potrebščine dvora narasle za °/0. Ta načrt je bil izročen proračunskemu odseku. Na to se je za-pričela razprava oziroma na volilne zlorabe v čongradskem volilnem okraju, kjer je bil izvoljen liberalni kandidnt IJaros. Tozadevni odsek je predlagal, naj «e volilna pravica v tem okraju za jedno leto suspendira. Zbornica pa je ta predlog odklonila in vsprejela minor reln. predlog, naj se volilna pravica v tem oKraju suspendira za vso zakonodajno dobo.
Ministerski krizi na Španjskem in v Bolgariji. Iz Madrida poročajo, da je Sagasta baje že sestavil novo ministerstvo, ki da je tako-le sestavljeno: Sagasta pred-eedništvo: voj\oda d' Almodovar , vnanje stvari : Pnigcerver, pravoscdstvo; Egullior, finance: More t, notranje stvari; \Vevler, vojsko; vojvoda Veragna, mornarico: Ro-manones, nauk : Amos Salvador javna dela.
Iz Sredca pa poročajo, da je bolgarski ministerski predsednik pozval sobranje, naj se odgodi, ker je |>odal ostavko.
Tržaške vesti.
v Fran Orne. Nekoliko pred zaključ kom lista nam je došlo sporočilo, da je danes pred|K)ludne preminol veleč. gosp. Fran C e r n e, kanonik trž. kapitlja v visoki starosti let. Pokojnik je bil značajen rodoljub in se je do zadnjega mladeuiškim ognjem zanimal ?a dogodke na Slovenskem. Ob sedanjih /Lanib okoinostih pomenja njegova ^rnrt veliko zgubo za slovenski del škofije. Večna luč naj mu sveti ! Počivaj v miru !
Imenovanje v mestni zdravstveni Muž bi. D oktorja Just P e r t o t in Atilij Cofler sta imenovana sekundarjema v mestni bolnišnici.
Taki denuncijanti in spijoni smo
mi ! ! Tukajšnji irredentarski listi in — krogi imajo sedaj mnogo, premnogo posla ! Biankini jim je obtičal v želodcu! Dan na dan čujemo in čitamo najrazličnejših psovk na — »vohune«, na »denuncijante«, »spi-jone« itd. !
To zvijanje bi moralo prepričati slehernega o popolni — nedolžnosti naših irreden-tarjev ! Mej tem, ko je preelavni Bartolič osar tuttol ekušii na Dunaju utajiti obstanek irredentizma ter dokazati svetu, da so naši sign<»ri najudanejši steber Avstrije ob Adriji, f*e pa tukajšnji ;rredentarski »polipi« trudijo za dokaz, da je g. Biankini — denuncijant ! Ne mislite pa, da vam morda navajajo kaka dejstva, ali okolnosti, ki bi pričale, da vse to ni res, kar je Biankini povedal o njih ! Ne, tako daleč zopet ne sega njihova »udanost«. Toliko se ne sme zahtevati od njih, da bi tudi dokazovali črno na belem, da niso irredentisti. kajti to bi mogli čitati tudi bratci onkraj luže.... in trpeti bi moglo naš'.h s'goorov.... dobro ime Sapienti pauca.
Torej <»ni se oinejajo na to, da nas na kratko in pavšalno imenujejo »vohune«, »denuncijante« ! To je zelo komodno in ne zahteva mnogo ne bistroumnosti, ne temeljitosti in tudi ne — poštenja. V takov način borbe ne treba druzega, nego da se pozna tisti modri nauk : Reci mu Ti, da ti ne poreče on! Oni, ki so v resnici pravi mojstri v pravem dennncijantstvu, osobito, ko gre za to, da nas Slovane prikazujejo kakor nevarne ruso-file ; oni, ki so tisočkrat vedoraa lagali o naših političnih aspiracijah — oni isti pred-bacivajo sedaj našemu Biankini-ju — denuncijantsko !
Kako denuncijanstvo je to? Jaz imam, recimo, svojo hišo, svoje premoženje, sploh i osam svoj dom.
Nekega dne pa opažam, da mi moj • oeed krade kos za kosom od te moje lastnine: zato sem prisiljen nastopiti proti njemu, zahtevaje povrnitev tega, kar mi je bilo vzeto. I-»ti sosed pa je vrhu vsega še tako drzen in nesramen, da mi kar v obraz
odgovsrja : »To ni nikako tvoje premoženje, to je moja last, kar je spoznati po — latinskem kamenju in po drugih znakih iz prastare zgodovine ! Dokazano je torej, da je to moja lastnina!« Ako jaz v tem slučaju nastopam pot javne tožbe, da ohranim svojo last, svoje zakonito pravo, postajam »špijon«, ker po mnenju svojega »dragega« soseda-uzmoviča bi moral jaz le molčati in biti celo hvaležen onemu, ki mu hoče ukrasti ono, kar je noje, eno, kar sem podedo"al po svojih dedih in pradedih !
Tako nekako je tisto denuncijantstvo, katero naši italianissimi očitajo Biankiniju in nam vsem !
Mi naj bi molčali in miruo gledali, ko nam naš nasprotnik javno napoveduje, da nam hoče ukrasti naše zemlje, naš dom, našo narodnost in naš jezik! Mi naj bi ne reagirali, marveč naj bi eeltf občudovali onega, ki nam streže po — življenju!
To naj bi izvolili prečitati tudi naši socijalisti, ki tudi radi očitajo narodnjakom, da so »denuncijanti« in »policaji«, ako opozarjajo na faktično irredentistisko propagando. Oni, ki tako očitajo, naj izvole pomisliti, da mi ue opozarjamo tako v namen, da bi komu osebno škodovali, ali da bi delali usluge kaki policiji, kakemu državnemu pravdniku, kaki vladi in da bi sebe kazali v luči hizan -tinstva — ampak ml opozarjamo na noto-rične dogodke, ker gre za naso kožo, ker rečena propaganda pomenja nevarnost za našo ekzisteneo. Mi se le branimo! To pravico pa ima vsakdo in to — dolžnost. Ako bi mi govorili neresnične stvari in pa še stvari, ki se ne dotikajo nikacega našega interesa, potem naj bi se nam očitali denun-cijantstvo! Ob notoričnih okoinostih, ob katerih se borimo proti irredentizmu, je to silo bran, narekovan od vsakemu bitju lastnega nagona po samoobrani.
Irredeatarska signoria naj si zapomnijo torej, da ne dožive več tistega ča*a, da bi Slovani mirno in molčć gledali njihovo delo v našo pogubo !
Državo bodo že branili drugi... Saj moremo soditi po postopanju vladnih mož oziroin ua naše Primorje, da na3 niti postevajo za varovanje državnih interesov v teh zemljah ; sebe pa, svoja dobra, svoja prava, svojo na rodnost, svoj jezik in sploh vse. kar je naša last — to smo dolžni braniti.
V obrambi vsega tega bomo izbirali primerna sredstva in orožja, samo da preprečimo peklenske nakane, naperjene p»*oti nam in naši lasti !
Taki »denuncijanti« smo in taki »denuncijanti« tudi ostanemo! Raje »spijoni« nego — uzmoviči tuje narodne lasti.
Naroden delavec.
Iz pred naših sodišč. 18 letni kmet Ivan Brešan se je dal dne »i. septembra, ko je po železnici došel v naše mesto, izvabiti po nekem nepoznanem tiču v neko krčmo. Ko je hotel plačati, zapazil je Brešan, da mu je neznani prijatelj ukradel iz žepa 25 kron. Med tem pa je bil dotičnik že izginil iz krčme. Stvar se je naznanila policiji, katera je kakor dozdevnega storilca aretirala 2o letnega Romana Scubla, ki je priznal, da je odnesel nekemu nepoznanemu 25 kron, a teh da mu n. ukradel, marveč pridobil z neko hazarduo igro. Radi tega prišel je Scubla svoječasno pred sodišče. Na razpravi pa se je pokazalo, da ni bil Scubla tisti, ki je Brešanu ukradel 25 kron, marveč da je imel Scubla opraviti z nekim drugim. Vsled tega se je razprava odgodila in se je nadaljevala preiskava, a brez vspeha.
Predvčerajšnjim se je zopet razpravljalo
0	tem slučaji pred tukajšnjim deželnim sodiščem, a sodni dvor je Scublo oprostil obtožbe tatvine.
Josip Germsc iz Sv. Socerba je bil radi težkega telesnega poškodovanja, izvršenega dne 24. avg. v Božičevi krčmi | cerbu na Josipu Bolčiču, obsojen sečno težko ječo.
Hotel je v Albanijo! Predsinočt je inšpektor policijskih agentov Schubert doznal, da je v naša mesto dospel 16 letni Ludo vik Preiss iz Lvova, kateri je radi spora se svo-jjimi stariši pobegnil iz domače hiše. Pričel
1	ga je takoj iskati in ga našel v ulici Bec-cherie. Pri njem so našli tudi nož. Preiss je
i pripovedoval, da je vzel seboj nož radi tega, ker je nameraval iti v Albanijo in ker je tam nevarno. Odvedli so ga v ulico Tigor | — Ludovika namreč, pa brez noža.
Požari. Na openski »novi« cesti užgal se je včeraj voz sena. Lastnik voza je pobegnil. Ko so gasilci z enim vozom došli na
v Sv. So-na <J-ine-
lice mesta, bilo je seno že vse v plamenu. Poleg sena je zgorel tudi voz, le konja so rešili. Skoda znaša kakih 300 kion.
Včeraj zjutraj je nadalje gorelo v hiši št. 27. ulice Carintia, kateri požar pa je provzročil le neznatno škodo, ker so ga gasilci pravočasno pogasili. Popoludne pa je gorelo v neki zalogi vina v ulici »Pozzo bianco«. — Tudi ta požar je bil hitro pogašen.
Slednjič se je danes predpoludne vnel neki dimnik v poslopju finančne direkcije.
Draibe premičnin. V poned., dne 17. nov. ob 10. uri predpoludne se bodo vsle • •aredh« tnk. c. kr. okrainega sodišča fi viln* stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Greta št. 91, hišna oprava: ulica Cjnti št. 8, hišna oprava ; trg Lt-gna 10 in ulica N uova, oprema v zalogi, naftalina in sreče : ulica Media 30, konje in voza.
Vrcnentki ▼ čutni k. Včaraj : toplomer ob 7. uri ejuTraj 9° 1 ob 2. urT. popoln 15.— C. — Tlakomcr ob 7. uri zjutraj 7<i*> 0 — Danes plim* ob 8.1 predp. in ob 8.30
pop.; oseka ob 2.12 pred pol ud n* ia ob 2.6 pop >1 uda 9.
Društvene vesti.
Dramatično društvo. Naše dramatično društvo bo predstavljalo v nedeljo, dne 23. t. m. zvečer v gle lališču »Armonia« novo izvirno narodno igro »Divji love c«. Kakor povzroča vsaka obširneja večdejanska igra, posebno taka, v katerej nastopa dosti osobja, mnogo težav ne samo v posamičnih ulogah, temveč in posebno v izvajanju celo-kupnosti, pa vsak zob te mašinerije prijemlje natančno v drug zob, tako bo tudi v igri »Divji lovec«, kolikor nam je ista znana premagati mnogo težkoč. No, ni je nagrade brez dela ! Tako upamo tudi, da se naši di-letantje ne dado ustrašiti po nobenih ovirah. Ako pokažejo dobro voljo, ljubezen in požrtvovalnost do dobre stvari, kakor jo vsik-dar doslej, nastopijo gotovo zopet častno in vspešno, in mi smo prepričani, da naše občinstvo, katero je dosedaj vsikdar pazno zasledovalo vsaki dramatični pojav v Trstu, tudi to pot z mnogoštevilnim obiskom in s svojim zanimanjem poplača trud in delo naših d i leta n to v.
Opozarjamo torej za sedaj naše občinstvo na predstavo, ki bo prihodnjo nedeljo v gledališču »Armonia«.
»Slovansko pevsko društvo« v Trstu vabi častite svoje ude na redni letni občni zbor, ki bo jutri v nedeljo dne IG. t. m. v prostorih »Delalskegu podpornega društva« (ulica Molin piceolo št. 1, I. nadstr.l z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 2. in pol uri popoludne.
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Meto d ij a na Greti se je nabralo na izrednem občnem zboru v Birkovljah 20 K 1 st. — Gosp. I. Čibej iz Mo lerbrugga na Štajarskem je poslal 10 K s 3rčno željo, da bi se tudi rojaki, živeči v tujini, spominjali z darovi za ohranitev narodnosti prepo-trebne druž'oe.
Kakor novi členi so pristopili: Gorjup Ivan, Ž'vic Ivan, Ferluga Lovrenc, Cokelj Andrej, Žaideršič Anton, S >sič Tomaž, N. Weiss, Srimc Fran, Ferluga Josip. Požar Anton, Bavdaž Hrabroslav, Lenarčič Fran-Nadaljne nove ude kakor tudi darove vspre-jema blagajnik Ivan Gorjup, ulica sv. Mohorja št. 1 v R »janu.
Veliki ples trgovskih pomočnikov. Jutri v nedeljo ob 3. uri popoludne bo v prostorih »Slovanske čitalnice« posvetovanje trgovskih pomočnikov radi velikega plesa, katerega namerujejo prirediti v gledališču. Gg. trgovski pomočniki so naprošeni, da se tega posvetovanja gotovo udeleže.
Vesti iz ostale Primorske
X Zborovanje socijalistov v Spljetu.
(Zvršetek). G. Stražičic je nadaljeval : Vi socijalisti iz tujine prihajate semkaj, da nam ubijate idejale, ali mi vam sporočamo, da ljubimo in obožavamo grudo rodne zemlje in da se hc čemo sedaj združiti ttr boriti, da ujedinimo vse dele, da nad domovino zapla-polala naša z* stava : potem pa hočemo govoriti o socijalizmu, ako bo isti postavljen na moralno, na krščansko podlago.
Ne sme vas iznenaditi, ako vam pravim da tudi vi delate za italijansko stvar in ue vem, kako morete nastopati tu kakor socijalisti. — Vi ste v službi italijanske misli! (Tu je nastal silen hrup. Eni so odobravali, drugi protestirali burno.). Iz Trsta je
prišla inicijativa za to zborovanje. Vi ste pomagali italijanski signorii, ko jo je strigel Sole. Jaz obsojam Camberja, tudi jaz sem ga napadal, in to tedaj, ko ste ga vi oboževali : ali v to vprašanje, ko Camber šiba gospodstvo italijanske klike v Trstu, bi se vi socijalisti ne smeli mešati. Ali ne! — Signori so vas pozvali na pomoč! (Tu so tržaški socijalisti zopet burno protestirali.) In vi, ki ste liberalni, ste zahtevali od ministra, naj zatre »Sole«, naj uniči konstitucijo italijanskim signorom na ljubo... Vi ste landšturni signorie v borbi irredente proti Slovencem. (In zopet je navstal vihar protestov od strani tržaških socijalistov. Jeden socijalistov je za-klical govorniku: To je preveč. Vi obtožujete...!) Da, jaz vas tožim pred socijalizmom. Senator Villari vas je naslikal, da ste v službi »Lege«. To je bilo v »Piccolu«, a vi ste molčali na to. (Zopet je navstal grozen vihar proti govorniku od strani navzočih Italijanov in socijalistov od strani Hrvatovso dvigali klobuke in roke v znak odobravanja.)
Ne mislite, da me ostrašite. Kjer gre za vero in domovino, dajem glavo. Vi se opominjate Jezusa Krista, ko vam služi za agitacije, sicer pa rušite vero in propovedujete ateizem. Će ga citirate, zakaj mu ne sledite?! In to v ljubezni, v usmiljenju, v vsem, pak tudi v onih solzah, ko je plakal nad svojo domovino ? ! Zakaj ne stopate pred ljudstvo z iskrenostjo na dlani?! (Tu je zavrvelo in je vrišč trajal dolgo čaaa.) Mej raznim vskli-kanjem je zaklical Stražičič. Zakaj pa v Zatiru ne motite? Ker so tam vaši »della Lega«. Razburjene kontroverze so nadaljevale. Italijani so klicali govorniku, naj zaključi. Stra-zičič: Ko dovršim, pak zaključim. Ostati hočem tu, da bom Čul tudi vaše replike, pa da vam bom zopet odgovarjal, nič ne dene, tudi če mora trajati do zore! Tu je zaklical predsednik :
Razpuščam zborovanje ! V tem hipu je zaklical neki Italijan na odru : Ma dove sono i nostri, socijalisti? Stražičič: Takoj jih boste Čuli! In zamahnil je s klobukom: Z vela Hrvatska ! In masa je začela pevati »Lepa naša domovina !«
»Jedinstvo« zaključuje: »Tako S9 je zvr-šilo to zborovanje, naperjeno proti hrvatstvu, z apoteozo hrvatski misli.«
X Gospodarska zadruga za] sodni okraj Podgrad. Iz Podgraiia, 13. novembra 1902: Novi odbor »Gospodarske zadruge za sodni okraj Podgrad«, ki je bil na zadnjem rednem občnem zboru dne 17. septembra 1902 izvoljen za daljno triletno dobo od 1. jtmuvarja 1903 do 31. decembra 1905, konstituiral se je v današnji odborovi seji z enoglasnim skic. om tako-le: Predsednik gospod Fran Rvslavv, župnik in posestnik na Munah ; podpredsednik go^od Jo3ip Prebilio, posestnik in trgovee na Pasjaku ; tajnik gospod Rajko Logar, ekspozit in posestnik na Pre-gariju, in blagajnik gospo 1 Slavoj Jenko, župan in posestnik v Podgradu.
Dosedanji predsednik gospo.1 dekan Anton Rogač iz Hrušiee se je, kakor je bilo javljeno svoječasno, tej časti odpovedal. Na predlog odbornika g. Logarja izrekel je odbor bivšemu predsedniku zahvalo za vso njegovo požrtvovalnost in trud.
Novemu predsedniku g. Kvšlavv u kličemo navdušeno: Živio!
Vesti iz Kranjske.
*	Tudi zabava. Predsinočnjim se je ue-kaj pijanČkov v Ljubljani zabavalo s tern, da so metali klobuke v — Ljubljanico. Tej prelepi in duhoviti zabavi je napravil konec re dar. To so prozajični ti redarji! Nobenega zmisla nimajo za to, kar je lepo.
*	Cvetje v pozni jeseni. Na (jmučeh na Dobravčevem vrtu cveto tri jablane.
*	Nezgoda na pašniku. Predvčerajšnjim popoludne je v Zadvoru, občina Di>brunje ponesrečda 3 in pol leta stara deklica Ivana Habičeva. Na pašniku, kjer so otroci napravili ogenj, je prišla preblizo ogoja. da se jej je unela obleka. Deklica je zadobila hude opekline. — Prepeljali so jo v mestno bolnišnico.
+ 40 letnico učiteljskega službovanja je praznoval dne 9. novembra go*pod nad-učitelj in vodja Vinko Levstik na Vrhniki. Slavljenec službuje že 27 let na Vrhniki. — Omenjenega dne se je zbralo 57 oseb v gostiln« Mantova, da proslavijo slavljenca. Prvi mu je napil g. župan Jelovšek. Gospod Stoječ je v kratkih potezah načrtal ž votopis slavljenca. Sledilo je še več druzih govorov. Vsa zabava je pričala, koliko spoštovanja
iživa hiavljenec. In po pravici, kajti kdor je >*elih 4<» Vet izvrševal veletežavui poklic vzgojevatelja naroda, ta je že zaslužil lju*>e-zen in spoštovanje.
> l>ivji loveče V Št. lvtm. Dramatični klub za Št. Peter in okolico priredi jutri v nedeljo gledališko predstavo v prostorih g. Fr. <»ržine. Začetek ob 8i uri. — Uprizori se K. S. Finžgarjev »Divji lovec«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. — Po predstavi U. ples. — Med posamičnimi dejanji šaljiv srečolov. — Pri igri in plesu -vira oddelek si. orkestra c. kr. pešp. grof Jpiačiča iz Reke. — Vstopnina : I. sedež rcron 1 1*0, II. sedež stot., stojišče 40 st. K plesu za gospode 1 krono.
Čisti dohodek je namenjeu v pokritje stroškov za nov oder. — Vstop dovoljen je le vabljenim.
Vesti iz Štajerske.
—	fliida nesreča na državni cesti.
Xa Iržavni cesti Celje-Vojnik se je dogodila ' le t.i: huda n«*reea. Neki voznik. ki je imel tri deklice na vozu, je hotel prehiteti neki drugi voz. Nesreča pa je hotela, da je za- j vozil na kup gramoza: voz se je prebrnil zer |>okril deklice. — Eno deklic je zmečkalo in je ostala mrtva, drugi dve so ( rešili. Državna ceata Celje-Vojnik je sploh v takem stanju, da ne odgovarja za veliki pro < met, ki se vrsi po tej cesti.
—	Cerkev okradli. V Loki pri Zidanem mostu so 'J. novembra, ko je bila procesija na pokopališče, vlomili tatovi v dve cerkveni pušici in pobrali ves denar. Tatovom po že na sledi.
—	Nov nemški naskok na slovensko iolo v Ljutomeru. Nemci so si proti tej šoli izmislili novo sredstvo. Iz Iraac Jože-tove šole v L;utomeru naj se izšolajo občine .Slamnjak, Presika in Pristova, in naj si zidajo svojo šolo na .Podgradji. In zdaj vsi veljaki nemškutarstva v Ljutomeru, z okrajnim glavarjem na čelu, nagovarjajo može imenovanih občin za izsolanje ! Oblju bujejo jim celo, da jim zastonj postavijo šolsko poslopje in da jim dado vse mogoče denarne prispevke. Kaj čuda torej, da je že skoro večina mož pridobljena ?! — In kaj bo -ledilo iz tega? Franc Jožef.»va šola bo iničena in nemškutarska šola edina šola v ' Ljutomeru. Ali voditelji štajarskih Slovencev ukrenejo kaj proti tej novi nakani savražnikov Slovenstva na Stajarskem ? !
Razne vesti.
Mlada ljubezen V Lvovu se je 15-letni j
brivski pomočnik Josip Malički zaljubil v 14-letno hčerko nekega trgovca. Predvčerajšnjim pa je mladi zaljubljeni brivce k v gledaliških ulicah streljal na deklico, ker mu n, — odzdravila, ker je videl torej, da njegova mlada ljubezen ostaja brez odziva. Zrnje s:eer ni zadelo cilja, aii mladega za-zaljubljenca so vendar-le zaprli.
Nasilen častnik. V Kraljevem Gradcu je v garniziji tudi nadporo«"nik Ar pad pi. ! >zeil, ki je baje sorodnik ogrskega minister-ske^a pred-eduika. Ko je nekega dne srečal nekaj učencev tamošnje realke, ga je eden teh poslednjih malo zadel se svojo risarijo. A) pa je p!. Arpada tako razkacilo, da je lotičnega dijaka vrgel ob tla ter ga teptal z n.-gami, druga dva dijaka pa je pretepel. Ta logodek je že prijavljen zapovedništvu polka :n deželnemu šolskemu svetu, češki poslanci pa da hočejo to stvar spraviti pred parlament.
Trgovina z dekleti na debelo. Ogrski listi javljajo, da je neki trgovec s človeškimi dudami kar 4»> deklet hkratu ekspediral z železnico iz somogv skega komitata na Dunaj. Dekletom se je govorilo, da dobe dobre -:tižbe v Hamburgu. Čudno je, da tako velikega transporta zapeljan h deklet ni nikdo zaustavil.
Nova ženska imena so uveli v haremu sultana v Sulu, kakor poroča neki angležki "astnik, ki se sedaj mudi na Pdipinib. Mej drugimi čuješ ta le ženska imena:
»Vonj liiij«, »Med življenja«, »Plezajoči solnčni žarek«, »Jutranja zarja«, »Oaza v puščavi«, »Mesec na vodovjHc, »Petje slavca«, »SepetaDje vzhodnega vetra«.
Poezije dovolj je v teb imenih.
Radi pušenja cigaret. Iz Londona javljajo, da je neki inžener v Indiani uložil tožbo za ločenje od svoje žene, ker ista preveč -- cigarete puši !
Vseslovanska razstava v Petrogradu.
Kakor javija uradni »VatšavBkij dnevnik« vseslovanska razstava v Petrogradi: ne bo
imela industrijalnega oddelka, ker nedostaje prostora. Razstava l>o i nela izključno kultu-relno-etnografični značaj. V Varšavi se je sestavil poseben poljski komite za udeležbo na vsesiovanski razstavi.
Štrajkujoći peki — gospodarji. Pekovski mojstri v lludimpesti so sklenili na svojem zadnjem občnem zboru, da odslej ne bodo ob nedeljah več pekli kruha, dokler ostanejo v veljavi določila obrtnega zakona o nedeljskem počitku. Oni zahtevajo, naj bi njihovi delavci enkrat med tednom imeli svo-l>oden dan.
Kam gre zlato? s tem kočljivim vprašanjem sc peča marsikdo, a še vendar ni isto rešeno. <» »tovo je le toliko, da zobozdravniki v Ameriki porabljajo na leto sQti kg. zlata za zalivanje votlih zobov. To zlato je vredno približno 'J] » milijona frankov. K »r se v zobe ulito blago ob smrti dotičnih oseb seveda po-kopuje z mrličem vred, pokoplje se vsako leto tolika mn >žina zlata, da bi se v treh stoletjih — ako bodo zobozdravniki tako nadaljevali — pokopal ves denar, katerega ima sedaj Amerika v prometu, in ta znaša 750 milijonov frankov.
Dobro domaee zdravilo. Mej vsemi domačimi z Iravib, ki se navadno rabijo za utesenje bolečin in ozdravljanje ozebkov, zavzema prvo mesto v laboratorija Rlcterieve lekarne v Pragi izdelani L i e m e n t. Caps. eomp. sidrom. Cena je nizka : 80 st., K 1.40 in 'J.— steklenica, ki je ovita v krasni škatljici ter se spozna že po znanem sidru.
Brzojavna poročila.
Kriza v Bolgariji.
SREDEC 15. (B.) Rešitev krize in sestava ministerstva se utegne izvršiti tako, da se rekonstruira ministerstvo Danev, izkiju-Čivši Konstantinova, Radeva in eventuelno Teodr rova.
Potovanj«' Cliamberlaina v jožno Afriko.
KAPSTADT lo. (B- V zakonodavnem zboru je izjavil minister predsedn k glede Chamberlainovega potovanja, da se delajo priprave za potovanje po znamenitejih mestih ter angležkih in holand^kih okrajih, da se Chamberlain seznt-ni z različnimi narodnostmi kolonije.
V svarilo izseljencem v južno Afriko
KAPSTADT 15. |B.) 700 priseljencev dospevših semkaj minole sobote je moralo o3tati tukaj, ker jim lokalna oblast ni hotela dati dovoljenja za Transvaal. Odposlanstvo priseljencev se je danes podalo k guvernerju s prošnjo za intervene jo v tej stvari. Guverner je telegrotirai lordu Millnerju, da bi izposloval priseljencem za potovanje v Transvaal.
II. izkaz darovalcev »Podpornemu1 društvu za slovenske visokušolee na Dunaju« v dobi od meseca aprila do meseca oktobra 1901» :
Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuju 6*0 K (v prvem izkazu 880 K skupaj i:>f»0 kion). Gospod Viljelm Pfeiler, državni poslanec, izročil je društvu 120 kron, katere so darovali gg. državni poslanci : Dr. Andrej Ferjančič, dr. Anton Gregorčič, Vilj. Pfei-fer, Josip Pogačnik, Ivan Plantan, Fran Povše, Fran Iiobič, dr. Ivan Šusteršič, Ivan Vencajz, Josip Z.čk^r, dr. Žitnik — po 10 kron — in gospa Pahernik v Vuhredu na štajerskem 10 K. — Gospod tir. Frančišek Rosina, odvetnik v Mariboru nabral je za društvo 120 kron, katere so darovali : p. d. gg. dr. Jernej Glauonik, odvetnik v Mariboru, 20 K, po 10 K so derovali veleč. gg. : dr. Anton Medved, c. kr. pn tesor, dr. Ko-vačič, prof. bogoslovja, dr. Ivan Glaser, odvetnik in ilr. F ranč. Rosina, odvetnik : dalje so darovali vč. gg. Rade Mrzidovšek, voj. duhovnik, (5 K, Anton Kolarič, kaplan 5 K, J. Vreže, katehet, 5 K, Anton Korošec, urednik, ."> K, Alojzij Cižek 5 K ; dr. S ivo Hrašovec, c. kr. sodni pristav, 4 K : po -K bo darovali vč. gg. : Josip Cede, kapelan, Vekoslav IJahoviČ, c. kr. oficijal, -Josek Lichtenuallner, učitelj, dr. Fran Vovšek, c. k. deželni sodni svetnik, J. Kosan, c. kr. prt tesor, Anton Kukovič, nadučitelj na Polen šaku, Franjo Pavlič, c. kr. poštni blaga j - j nik. dr. J. Bezjak, c. kr. profesor, Henrik' Schreiner, c. kr. ravaatelj učiteljišča, veleuč. J. Strakl, korni vikar ; po 1 K so darovali : gg. Peče, c. kr. poštni oficijal, Radovanič, farmacevt, Kokl, učitelj v Studencih, Vendo-lin, trgovec ravno tam, Josip Ceh, nadučitelj pri Sv. Jerneju, dr. Vlarlimir Srnec, c. kr. sodni praktikant, VekoslaV Stmršek, nadučitelj v Medvedovem selu, neimenovani. (Z vrše tek pride.)
oo


OO
oo oo
to
OO
00
00 00 00 00 00 00
stavbinskih del.

„eržaška posojilnica in hranilnica
naznanja, da odda pri svoji stavbi Piazza Caserma št. 2 sledeča dela : napeljavo vode in plina, klesarska dela. nadalje nabavo traverz. železnih vezij in železja sploh.
Ponudniki naj se oglasijo tekom 14 dni pismeno v pisarni ulica S. Francesco stev. 2 , kjer se dajajo pojasnila v stavbinskih zedevah od ti —12 dopoludne.
OOOi
o
00
00 00 00 00 00 00 00 00
lOOOOOOOOOO lOOOOOOOOOO
OO
00
OO OO OO OO OO OO

X
*
X X
x x x
K
X
x
x
x
x
x
x
u
x
X
Svoji k svojim !
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadrnp y Gorici (Solian)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
HolifJnost zajamčena, <cajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih 9 temperaturo (jO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
BC Album pohištev brezplačen.
<
KXXXKX*KKKKKSKXX «
X X X X X X X X X X X X X X X X
X
(Alojzij hijeni j
i nasl. Fr. Hitty |
I TRST.-ul. Barriera vecchia 13-TRST. i
Zaloga snovi j za moške
iz tu in inozemskih tovarn. )
Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo.
>
1 z h o r d r o 1» 11 a v i j.
>9
gospodarsko društvo v Skednja" j| Sprejema naro^il obleke ""
n*^!>tnnana /iiilrnsa
z neomejeno zavezo
4 u>tanovIjfiiii Ida l^ss.^ vsprejema
hranilne uloge po V.VUHilJSU 2111111'
_—————__——————^—
je na prodaj pri tvrdki
4 pare čevljev za K 5.—
' se prodajajo e>liii'> le r:i-li nakupa veli -anske nmožine po tako n »Čuveno oi/.fei ceoi Ka par molkih. 1 par ženskih runi mili čevljev v.a vezati ■/. močno pribitimi pod^lan najnovejšega kroji, nadalje 1 par moskib. I par /.en^k. nio Inih čevljev. gorkih in elejrnntnia /. najnovejšim passe-poilt-m. V-i li 4 pari elesr. eevljev stanejo le K	l'ri n sr oči »i zadostuje dolgost. IlanpoŠilja
proti povzetju
Zaloga obuvala in razpošiljanje
H. BREXNEK. KKAK0V0 202.
Zamena ]e dovoljena.

M
A
Gostilna
55AXiA
Naznanjam slavnemu o^rinstvu, Ha -em na novo odprl gostilno ..Alla buona sorella- v ulici Solitario 12.. kjer t ("• m vino belo vipavsko in črno ister-sko prve vrste p.» najo žjih cenah.
Kuhinja Homača, vedno preskrbljena z gorkimi iu mrzlim jedili.
Priporočam se svojim rojakom zt> oKilen. <.l>isk	udani
Lorenc Valentinčič.
to
Pekarna in slasčičarna
Antona Peternel
v ulici Solitario st. 25.
Podpisani priporoča 9vt>jo pekarno in tlasčičamo, v katerej se dobiva trikrat na ilan svež kruh in slasPice vsake vrste. Pro daja tudi : vsakovrstne moke iz cgrskili mlinov po najnižjih cenah, in pristni najfiaeji n tošk v fcteklen'mh.
Sprejema se tudi dc mač kruh v pecivo.
Udani
A. Peternel.
HUBER 8L C.O
v Trstu, Via 3Ia<loiuiiiia
(hlizo bivšega parnega mlina)
kakor tudi v Boljuncu v „Vili Huber".
S0RISKA LJUDSKA POSOJILNICA.
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
----
Hranilne vlos:e sprejemajo se od vaaeegi če tudi ni član društva in ne obrestujejo po *AI/*°/o> ne da bi sse odbijal rentu, davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na meujice po 6 °/0 in na vknjižbe po i>7*°/o
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol-in od "j. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. flog leta 1900. Kron 1,263.563 PoStno-hran. račuu štv. 831.315.
lAle^aMsr Un fiiazi g
Prvm im ■■JtoIJ« tovarna puhiltva Tleh mt.
(d ©
&
(S &
•J T R S T
TOVARNA: Via T b«»,
vogai
Via U«ltaa«a
ZALOGE:
et Sf Sf Sf
I Piazza RoseHs It 2
I (šolsko poslopja)
& &
Sf &
&
In Via Rlbar«« it. ti
Telefon *t. 670. -HOH-
Velik kb«r topccarij, trc*i lit silk. U-(O vrt«j« uroćbo tadl po posebnih MĆrtJh.
iS Ceno bru konkurenco.
& ILDITBOTil] CIfll Z1ST0IJ II rkiKO Predmet postavio so na pai obrod
a ll železnico frarKO.	^
& ____^ 'Zrn

JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
t Tr^tu. Klin *»t. Anionu št. 1.
priporoča častiti m svojim <xljemaWm svojo prodajalni?", preskrbljeno /.a jetrn in zimo z vsemi maniifakturnimi predmeti, združeno ^ krojačnico za posp^nle.
Sotclsia obleta
kompl.
HitiM nepremoCIfiv
od 10 do 16 gld.
Velik izbor
nfrieiiega ii bombažu tiiaga sa možKe. oblefca
sraice iz im u tdIi, ( lawj-!EDBis. |latll| iti, zapestnic. ovrac, tikov, perila za možtt. i ovrarnic v vseb Barvaj io foncata. Bogovih' nt. jopic vseb vrst posebno za lonriste iz kolesarje, modni ire^ieiov, rtkovtc i litii in kože ter dežni kov m soiuikov.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah.
Vse po najnižjih cenah.
Na z*htevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi
cenami, |*>štnine prosto
Tržaška p o s o j 11 d i c a in hranilnica <
<
Podpisani javljajo prežalostno vest, da je veleč, gospod kanonik tržaškega kapitlja
__v
Frap Cerne
dnes ob 9. uri predpoludne v Gospodu zaspal, večkrat previden se sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek ob IO. uri predpoludne iz hiše žalosti, ulica S. Michele št. v stolno cerkev.
TRST, dne 15. novembra 1902.
Žalujoči sorodniki.
il stroje?
za domačo rabo in obrtnike.
5 letno jamstvo
MeliaiiiK-specijalist za popravljanje strojev vseli vrst
RUDOLF ROTTL
TRST. — Piazza S. Calcrlna štv.	TIJsT.
Zahtevajte povsod
voščilo (biKs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
se dobi pri sledečih irir. trgovcih : Emil Cumar Tr-i in Opčine. Vekoslav Desničar ul. Stadion. Ivan Tomažič Barr. Veccliia, Ivan Prelog Ibirr. Vechi.i. .losip Urdich ul. Stadion, Matej Millonig ul. Ghega. v okolici: Fran Suman. Anton Sancin v Skednju Skapin in Pirich, Anton Hak. Stanko (todiua. Svt-tk Hanibal Skerlj pri >v. Ivanu; Ivan t'ergol. t'olognati lien., .losip Pertot, Anton Bruniat v Ilarkovljah ; Jaka Stoka na Kontovelju, Josip Gustinčič, Ivan Sele- pr: sv. Križu. Ivan Kr. Mahnić v Bazovici.
Glavna zaloga :
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
remueviia zadrna z oae^aic poreštvoa ulica S. Francesco štev. 2, I.
Telefon 952.
Hranilne ulore »e sprejemajo od vsakega. ir tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4r/, Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se aomo zadružnikom jn sicer
na uknjižbo po 51 ,*/,. na menjic« po 6 □a zastave po 5 1
Uradne are so: od 9—12 dopoludne ic oć
3—4 popoludne. Izplačuje te: vsaki dan ob uradnih urab ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
i
Poštno branilnićni račun 816.004.
i <
i <
<
pekarna in trgovina jestvin.
P. rj> sat i inia Črst naznaniti klavnemu vfi4i mu i hčinstt ii, <!a ma g vejo pekarno in h ad<eaino v ulici Giulia Št 22. V isti f-e j r »i: ja ca nzhču š h vid kruha in t-lad-čio. P« *«?! r.o j a j r ju n f a biskote na korist družbi sv. Cirila in Metoda (<a!>oj se IGo k< mudi 3 K 60 St. Ako te vrne ra' oj, vrne ist" <»0 stol. s'runk'h
Slnvenci naj zahtevajo povsod le te Mote!
I>sije javljam, da sem odprl pri sv. I\ai;n. nasproti n<»vep:i Narodnega don a«, j ic d:-jtli. co ifM\in. j Kskihljero /.\sem. kar spt^a v to MPto trgovin*. Biapo je na lnilj-š'h \irt in po 7titeimh conah. Ta trgovina nosi eaiuo — s'oven-ki napi-*. Torej sv«ji k svojim !
Z v>em sjm štovan jeni
Svetko Hanibal Škerl.
triT'»v« c.
Lepa prilika !
D novi manifakturni prodajalni
f, miio
Piazza della Borsa štv. 4 (vis-a-vis Tergesteo)
Bogata zaloga konfekcij za dame in deklice.
Velik izbor svile in modnega baržuna.
Jtfovo došle volitenttte vseh vrsi iti barv.
Modni angleški štofi za obleke. Volnene odeje raznih boj, pregrinjala in zagrinjala raznih vrst in cen.
Travi tirolski ločini i/, prvih tovarn za obleke in plašče. Flanele in faarhenti v modnih barvah za bluze in obleke.
\iluV naj iip zaiiiihli oirl(k<lati si oh priliki pravili znanimi- , tosti v izložlmili oknih.
!! Čudovito nizke cene !!
m 000
o o
ooo*
o o
M. Aite
0 trarovfna z mani fakt tirnim blagom C
ui. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5
ai dovoljuje obvestiti plavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo ^
0 kakor tudi povećala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. V' Q da more v polni meri zadostiti vsem zahtevani Q cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobivu fe razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz
Opr.ih tovarn, posebno pa snovi za moške in a ženske obleke, srnjce, ovratnike, ovratnice, tu ▼ P je velikanski izber platnenega in bombažnega Q
Oblaga, prtov in pitiikov ter vsake vrste perila, A t bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V niue raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence
Poskušati, za se prepričati !
0 0 0
•ooo
o o o
ooo«
Častim si naznaniti slavnemu ol>-
Jfa liscce !u- ;n inozemskih zSravnikcv je preskušalo in priporočajo
Lovacrinovo vodo za lase
pri plešah poir.anjkljivi rasli brade, sla^i rasti ženskih lasij. proti odpadanju lasij
in lušč9nju koze.
To o/.uanilo je velike >.ižn<i>ti za vsakesra. bodi uioške&ra ali žensko, ki "o uporabljali h rez v>peh:i «li»^«'<iaj mnoiro^te^ ilnili mazil za pov>pcše\auje ra»1i lihfiii. Nočem |»ri-covarjati drugim -»reil->tvoni. toda >uieb» zairo-tovljam. da je a< rin* inijv^peiiieji. S—I i »e pripravlja vedno p» znamenitem predpi-a in dohajaj« mi dan za dnevom na >totine priznalnili pi-scm. Nekaj «ini p« upo-... jktj'.vi1 rabi zaenejo r:i>l r la^j«*
ie
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jVletodijevo
cikorijo.
t«-'1* »"»^tejo toliko ea>a. ' " -J ^ . ' Mler se me napravi •'ii' i	zdrava, polna ra^ča z
naravnimi iu ukoreninjenimi lasmi. Itazveu teira pa tudi ne odpadajo la^je. Li mi >.(• pov »»peševai Ii z uporabo ..l.ovaerine—. Smelo trdim, da bi lahko napolnil vsil»« ••tran lesra ča-opi>a edino m- sprii'-i \ali. ki -em jih dobil v zadnjih iiic^ejli.
..l.ovaertii" deluje v tako kratk«ni iasu. kakor t-e le 'eliti more. Najprej se kažojo mali. tetda /e ukorminjer i	kateri >e j ..tem razvijejo kakor pri zdravem in mladem človek i.
.. l.ovncrin" " w ujorablja ob oseb \seh družbinih razredov in od obeh spolov in M^ake starosti.
Zahr»ii'iije i>padanje h.sij. odpravlja lušČine, daje prfdeasno osivelim lasem njih prvotno naravno br rvo. odpravlja srbenje. >ovs]K -uje raš^o obrvij. trepalnic, brade, kakor tudi na pleši.
Cena veliki aiekleuici ..Lovaerllie". ki zadošča za več mesecev, K 5. 3 steklenice K 11* , 6 steklenic K	. fCnzpo.-ilja proti pr.\zetju ali pjedplačilu zaloua za Evropo:
M. Feith, Dunaj, VI-, Mariahilferstrasse 45.
/ah pe v Tišin : Ludvik Nagi lschmid : na de'elo in drobno e prodaja v mirodilnici v ulic' >el a> i:ino 1.: lleltor Zeinitz. ulica Stadion ;t 2.: Jcsip Zigon, ulica t aserma -t. 8.: Agencija Zulhn. O rso -t i'l : Ivan ^.ngtli. ulica Cauale št. ."». : Ivan < illia in Ant n S. huchter o lica Ac.jue š". 5.
Varitvena znamka: SIDRO-
L1NEMENT. GAPSIGIGOMP. i
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče morilo : dobiva se po 8») stot.. 1.4«» K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo va -stveno znamko „SIDRO** iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek
Biciiaieja Iskana pri zlatem len t Pran
Z. Ellsabetin« nlioe 6.
Aitoi Slerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, foiiogrsifi. plošro in cilindri za godbo v velikem izboru.
o
Internacijonalna godba in petje.
Pozor!!
:
\'se po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
Priprave za toecnje piva. XI>. V olajšanje nakupovanja se proda ;ajo vji predmeti tudi na roesečue o'>r ke.
I dano podpisani naznanja uljudno vsem dosedanjim odjemalcem \in po-kojnepi Ivann viteza Xnbergoja, da ima v svoji zalogi >ledeča desertna in namizna vina :
Peneči prosekar . a K. 2. - steklenica
Refošk ....... 2.40
Namizno belo . . „ .. —.80 črno . ... —.90
Pri poroča je se za nadaljna naročila.
beleži
Ant. Nabergoj, nas lednik l\£r.a viteza Nabergoja
einstvu. da sem otvori 1 novo
prodajalnico jestvin
v ulici Stadion št. 25.
Prodajalnica je dobro asortirana z vedno svežim blagom, kakor : kavo. sladkorjem, rižem. moko. milom in svečami. Nadalje imam v zalogi pristne testenine iz Napolja. Molonje in Trsta.
Posebncst: testenine z jajci.
Izbor likerjev, vin v buteljkah, bi-škotov odlikovane tovarne (iatti v Trs:-Suho meso.
Za obilne naročbe se uljudno priporoča
Josip Perovšek. Epilepsija,.
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tein knjižico. V dob iva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke. Frankfurt a. M
Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
lekar
<lv<>roi založnik Xj. sv. |v«|r/ I.eon» Mil.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec. katero moreni naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 187S in zmiraj mi j\-kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesu h boleznih.
Krmin, 1*J. maja 1S1»T.
Miroslav Leitner,
c. kr davčni blagajnik.
Z uporab« Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčn-bolezni ter s?m popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za žl-1«.-dec le priporočani vsem, ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo Primorsko), »i. marca lSi'.S.
Karel grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji. Pimorskem, Goriškem in Tolminskem po .">0 stot. steklenica.