muo iia! K rfltfvne MraetHe zveze praftiioio deiale? Vaako nedeljo se uatanovi širom Slovenije znatno število novih krajevnih Kmečkih zvez. Delo za dobrobit in povzdigo naše vasi ter za naš goapodaraki napredek, ki ao ga prejšnji režimi naailno zadušili, ae bo zopet razvilo v polnem obsegu. Ker opažamo pri nekaterih krajevnih Kmečkih zvezah gotove začetniške težkoče, obatoječe v tem, da si novoizvoljeni odbori niao povsem na jaanem, kako naj zaatavijo svoje delo, jim hočemo v naslednjem dati nekaj navodil in pojasnil. Nekaj navodil in pojasnil. Na uatanovnih občnih zborih pojaanjujemo ljudem, da je krajevna Kmečka zveza nekak stanovski parlament v malem. Kot taka ae mora brigati za vsa vprašanja, ki ao poaredno ali nepoaredno v zvezi a kmetijatvom, pa tudi z vaeml drugimi vprašanji, ki zadevajo kmečko prebivalatvo. Zato naj novi odbori svoje prve aeje porabija za to, da 8i bodo ustvarili člm jaanejšo sliko o položaju kmetijatva in sploh kmečkega prebivalstva v avojem okolišu. N. pr.: Katera goapodaraka panoga je v kmetijatvti Vašega okoliša najvažnejša? Ali ae jo tudi dovolj pospešuje? Kako bi ae jo dalo podpreti in zaščititi? Katera panoga je valed krize najbolj prizadeta? S čem bi se dala nadomestiti? All Je kmečko ljudstvo navezano na zaalužek izven kmetijstva? (Sezonski delavci, vozniki, domaCa obrt, induatrija, javna dela.) V kolikem obaegu? Kdo vrši vnovčevanje kmetijskih pridelkov? Kako bi ae dalo vnovčevanje izboljšati? Koliko je pri Vaa kreditnih zadrug? Koliko blagovnih? Kako delujejo? Kako bi ae dalo Vaše zadružnlštvo izboljšati? Kako je z izobrazbo in vzgojo, kako z zaposlitvijo in ekaiatenco tamošnje kmečke mladine? Kako je pri Vaa urejeno šolatvo? To 80 aamo nekatera vprašanja, pa bi jih lahko postavili še nešteto. Postavite ai jih aami, ker aami najbolje poznate razmere avojega kraja, Delovni načrt, kako ga je izvajati. Z ozirom na zgoraj našteta vprašanja si morate sčaaoma napraviti popoln delovni načrt, t. j. načrt, kako boate važna vprašanja avojega kraja reševali, bodiai aami, bodisi, kako boste za njih rešitev zaintereairali merodajne faktorje. N. pr. Okrajno kmečko zvezo, Glavni odbor KZ, občino, aresko načelatvo, areaki kmetijaki odbor, bansko upravo, banake svetnike, narodne poslance, kr. Vlr ..o. Ko se boste prepričali, da je Vaš načrt popoln in da odgovarja Vašim razmeram, akrbite, da ga boate pričeli tudi izvajati. Vse preveč se v našem organizacijskem življenju prakticira, da mora predaednik ali drug vodilni funkcijonar v zadevah avoje organizacije obletati vae pisarne in urade v bližnjem mestu. In kar je še alabše, ae veliko takih potov naredi zaman, ker o stvareh, ki jih zaatopa, niti sam ni dovolj poučen, ravno tako nima zbranih največkrat nobenih zanealjivih podatkov o dejanskem atanju atvari, za katero se poteguje. Zato morate vsako stvar, ki jo aprejmete v svoj program, čimprej tudi temeljito proučiti. N. pr.: Kateri zakoni so v tej zadevi merodajni? Kaj ti zakoni določajo? Ali ae je za rešitev tega vprasanja že kdo pred Vami zanimal? V kakšnem atanju je sedaj? Kjer je n. pr. v vprašanju kaka javna naprava (ceata, železnica, moat, kopališče, šola ali sl.) se je treba informirati, da-li ao bili že izdelani kakšni načrti. Kakšni ao? Ali jih je tudi že oblast pregledala? Ali morebiti odklonila? Ravnotako ae morate poučiti, kako je z denarno atranjo cele zadeve. Koilko bo naprava atala? Kako približno bi ae aala zagotoviti potrebna denarna aredstva? Ali je mogoče v ta namen že kaj določenega v tem ali onem javnem proračunu? Kako bo treba postopati, da ta zneaek ne bo zapadel, ampak, da se bo v resnici zato vporabil? Ali bo treba razdeliti atvar na več proračunov? Itd. Itd. So alučaji, da ae tu ali tam za neko javno napravo bore že leta in leta. Ceprav dejanski ni Se nič narejenega. so v takih slučajih, vsaj toliko na boljšem, da jim ni treba še poaebej dokazovati, da je ta naprava v reanici potrebna. O potrebi — recimo — ne dvomi nobeden vefi; le denarna In dmga vprašanja so kriva, da ae zadeva ne Izpelje. V premnogih slufiajih pa bo treba javnpsti In merodajnlm faktorjem Se-le obrazložitl in dokazati, kako je neka atvar potrebna. V take atvari se je treba dobeeedno zagristi! Recimo, da se potegujete za regulacijo nekega potoka ali hudournika. Na delo in sicer vsi! Predvsem zberite točne podatke o škodi, ki naataja, če se ta regulacija ne izvrši in o koristih, ki jih bo izvedba tega dela prtnesla. Katerim krajem? Kolikim posestnikom ? Ali govorijo v prilog Vaši zahtevi tudl drugl člnitelji? Socijalni, tujako-prometni, nacijonalno-politični. O vaem tem natančno poučite vse merodajne činitelje, in jih na to vedno znova opozarjajte! Take stvari objavljajte tudi v Casoplsju, ki ga pač samo zato imamo. Z eno besedo: Ne zamudite nobene prilike, da vsem in vsakomur dokažete, veliko potrebo in koristi, ki jlh bo ta naprava prinesla in zahtevajte, da ae Vam da. Ne čudite se, da o tem, kar Vas že leta in leta boli, na merodajnih. mestih še niso poučeni. Je pač tako, da se o tistem, ki avoje križe in težave obdrži zase, misli, da mu je dobro. Na javna oblaatva in urade pa prihaja prošenj in pritožb dan za dnevom od vseh atrani toliko, da se na tiste, kl ao lepo tiho, res nikdo ne more spomniti. (Konec sledi.)