199 Slovensko slovstvo. 'v • '• * »Slovenska Talija", zbirka dramatičnih del in iger. (Konec.) Vezki za leto 1869. odmenjeni obsegajo prav lepe in zanimive igre, ki se razun operet dajo vse prav lahko predstavljati na vsakem čitalničinem odru. 8. vezek. „V Ljubljano jo dajmo". Izvirna vesela igra v 3. dejanjih, spisal Jožef Ogrinec. Ta prav iz domačega življenja vzeta igra, ki ima dobro risane značaje, se je igrala s prav dobrim vspehom na ljubljanskem gledališču, in se bode, ako se nekteri prizori nekoliko okrajšajo, povsod dobro dopadla. Potrebuje pa samo 3 moške in 3 ženske glavne osobe in nekaj stranskih. 9. vezek. „Graščak i oskrbnik". Igrokaz v 4 dejanjih, po poljskem poslovenil Josip Nolli. Prav zanimiv dobro pisan igrokaz resnejše vrste, ki je posebno Priporočati, ker so se dozdaj le vesele igre predstav-jale po čitalniških odrih. Potrebuje samo 6 moških in ------ 200 ------ 2 ženski glavni osobi in se d& predstavljati brez vseh sceničnih težav na vsakem odru. 10. vezek. „Serežan". Opereta v 1 dejanji po hrvaškem , znana iz predstav dram. društva na ljubljanskem gledališču. ~ „Svojeglavneži". Vesela igra v 1 dejanji, prav kratkočasna šaljiva igrica, ki potrebuje 3 moške in 3 ženske osobe in se bode gotovo povsodi, dobro igrana, posebno prikupila. 11. vezek. „Roza". Izvirna igra v 3 dejanjih, spisal Ar. Fr. Celestin. Ta igra nam podaja v prav lepem jeziku v vezanej besedi boj ženskega srca med emancipacijo in ljubeznijo, ktera zadnja slednjič zmaga. Igra se prav lepo bere in se bode tudi igrana prikupila, če je glavna naloga v dobrih rokah. Potrebuje ta zanimiva igra le 3 moške in 2 ženski osobi in se da prav lahko predstavljati. 12. vezek. „Klobuk". Vesela igra v 1 dejanji po francoskem poslovenil V. Mandelc. Prav dobra, komičnih situacij polna igra, ki se bode posebno dobro do-padla, ako je komična naloga sluge Timoteja, glavna naloga vse igre, v dobrih rokah. Potrebuje igra 3 glavne moške in 2 ženski osobi in 2 manjši moški. — „Tičnik". Opereta v 1 dejanji, znana po lepej muziki dr. Benjamina Ipavca od predstav v ljubljanskej čitalnici in na ljubljanskem gledališču. Libreto, akoravno sam za-se nima posebne vrednosti, utegne vendar zanimiv biti v enem ali drugem oziru. Iz navedenega je videti, da dramatično društvo prav vspešno dela na polji slovenskega dramatičnega slovstva, ter skuša ustrezati v prvej vrsti potrebam slovenskih diletantiških odrov. Ta delalnost pa bode še veliko bolj izdatna, če bode našlo društvo isto podporo od slovenskih domoljubov, ktero gotovo zasluži njegova važna naloga.