I^Ť Gorenjski 6s^sn3k od leta 1947 Ityy Prvi prsdkodniktednik Gorenjec leta 1900 PETEK, 10. jULijA 2009 Leto LX1I, át 54, cena 1.55 EUR. 10 HRK Odgovorna urednjca: Mariia Voićiak ČA50P1S I2HAÍA OB TOaKiH IK os petkih naklada: 22.000 IZVODOV wvpw.gobenîskigus.si Dva domačina iz Spodnjih Gori) sta našla redko kamnino iz vesolja, padec pa so videli tudi nekateri drugi domačini, Najdbo si je hotel prilastiti nem* ški "lovec na meteorite". UrSa Pettrnel poznam, udi sem se meta- Nemec v Sloveniji oaSel me-..............................................................................lurgije in delal v železarni teorit. Vendar to ne drži, Jesenice-Devetegaapriiale- ..." Pretnar je takoj obvestil najditelja sta domačina, so tos je domnevno nekje v Ka- pristojne ustanove, pa tudi potrdili v Pri rodoslovne m ravankah na Zemljo padla nemškega "lovca na meteo- muzeju Slovenije in dodali, redka kamnina iz vesolja, rite" na Thomas Craua, ki je da je Nemec dragoceno naj- meteorit. Težak naj bi bil bil ravno v tistem času v Slo- dbo le evidentiral Vzorce 2,35 kilograma, ob padcu pa veniji in je iskal meteorit, ki kamnine - to naj bi hranili v naj bi se raziomil. Kamnino naj bi na Zemljo padel nekje L^ubijani - zdaj podrobno sta maja naključno našla do- v Karavankah. Vsi vpleteni analizirajo, pri čemer slo- mačina iz Spodnjih Corij so se teda j zavezali, da o na j • venski strokovnjaki sodelu- Jožef Pretnar in Bojana Kra* dbi. dokler ne bodo potrjene jejo s tujimi, več o najdbi pa jnc. Jožef Premar je povedal: domneve, da gre za meteo- "Na najdbo sva naletela 6sto rit, ne bodo govorili. A prvi slučajno, v gozdu. Frepo- je spregovoril Grau in v neznal sem jo na šest, sedem katerih nemških medijih so metrov. Kako? Nekaj stroke minuli torek objavili, da je naj bi javnosti predstavili šele oktobra. ► 3. stran Mesto, kjer naj bi meteorit padel na Zemljo, ostaja skrivnost Prav tako ne želijo objaviti fotografi kamnine, to naj bi storili šele oktobra po cefovfti analizi. /FoteiATTki&Miov^ Hudournik zahteval smrtno žrtev Med torkovo ujmo je v hudourniku v Žireh umrla starejša domačinka, Matjaž Grigorič ne, zaradi česar je bilo nekaj ....................................... časa od sveta odrezanih pet Žiri, Jesenice • Torkovo neu- stanovanjskih hiš. ogrožena rje, ki se je v zgodnjih popoldanskih urah zneslo nad šir- pa je bila tudi cisterna s plinom. Na Rudnem Polju pa šim območjem Ško(]e Loke je med sredino nevihto do- in Jesenic, je terjalo tudi mnevno zaradi udara strele smrmo žrtev. V hudournik prišlo do izpada električne pri Žireh je padla domačin« ka, ki je kljub hitri pomoči energije. Posledice ujme so gasilci gasilcev in zdravnika umrla v odstranjevali tudi v sredo, saj deroči vodi. Policisti so med so prehod frontalnega vala v vzroki za smrt izključili tujo dopoldanskih urah in sredi krivdo. dneva spremljale razmero- Obilno deževje, ki se je nada- ma obilne padavine. Zjutraj Ijevolo tudi v sredo, k sreči ni so mengeški gasilci spustili povzročilo poplav, gasilci pa zapornice na zadrževalniku so Imeii veliko dela z izčrpa- potoka Pšata. saj je obstajala vanjern meteorne vode, ki je nevarnost poplavljanja. Me- zalila Številne kleti v gospo- teoma voda je spodkopala ce- darskih in stanovanjskih ob- sto na Šenturški Gori, ki so jektih. Hudourniška voda je jo tamkajšnji gasild zaščitili ob most v Javomiškem Rov- z vrečami peska, s katerimi tu nanesla številne naplavi- so prexismerili tok vode. Posledice ujme v javorniškem Rovtu./Fo3>:^i Damijan Peme. Poudaril je» cialnih demokratov Bojan da je bil Aleksander Ravni- Kontič. Žalne seje so se ud^ kar eden tistih» ki nikoli ne ležili tudi predsednik repu- stojifO ob strani, ampak je blike Danilo Tiirk in pred- aktivno posegal v družbeno sednik vlade Borut Pahor ter življenje. "Vedno si postav- nekateri ministri. Ijal ogledalo našemu delu in V poslanskih klopeh naj bi tudi s svojim dragocenim Aleksandra Ravnikarja pred- pravtiiSkim znanjem skibel vidoma nadomestila Julijana za pravilnost vseh postcp- Bizjak Mlakar, članica sveta kov.' Ravnikarjev strankar- predsednika SD Boruta Paski kolega Stanislav Boštjan- horja in njegova svetovalka čič pa je prepričan, da je z za zdravje. Poleg tega je njegovo smrtjo nastala vrzel, predsednica območne orga* ki je ne bo mogoče zapolniti, nizacije Sodalnih demokra- "Izpostavil bi zlasti eno n|e- tov Kamnik in predsednica Na kranjski občini so pripravili žalno sejo v spomin na govih lastnosti, ki je danes upravnega odbora Društva preminulega mestnega svetnika in poslanca SD Aleksandra med politiki redka, in sicer za ohranitev in izboljšanje Ravnikana. / ^cto nn« oeu da nikoli ni bilo razlike med javnega zdravstva. GORENJSKI GLAS petek, lo. julija 2009 KTU i LNO i si 3 Stavke ne 4 Gorenjski delavci v gostinstu in turizmu kljub mnogim težavam in nizkim plačam ne bodo stavkali. BoJttan Bogataj Kranj • Ddavd v gostinstvu in tijnTmiJ so izjemno nezadovoljni s plačno politiko delodajalcev. Miâdi brez dodat- kov dobijo le okoli 680 evrov bruto plače, starejši» ki v pol* ni sezoiii delajo tudi po dvesto ur (in več) mesedno, pa dobijo ie olcoli osemsto evrov izplačane plače. "To je nenormalno," pravijo in se hkrati ne želijo izposa>djati, «j se v težkih kriznih Časih bojijo za službe» po drugi strani pa dajejo delcnkjalcem §e eno priložnost - za stavko se namreč (vsaj na Gorenjskem) ni odločila veâna za-Doslenih v turizmu. Plače so nizke, hkrati pa lahko dober natakar ali kuhar alf plače, drugo pa v gotovini (in to tudi VSÎ vedo). Tudi v večjih, urejenih podjetjih pa bi moral imeti vsak delavec vsaj u-iuTii dnevni počitek, vendar to zakonsko določilo v sezoni kršijo skoraj povsod Tako se delavcem nabere višek ur, ki jih delodajalec noče plačati, mankajočih ur iz mrtvih sezon pa (po enakem vzorcu) ne briáejo. In s dm bi bili delavci zadovoljni? Zgolj s triodstotnim povišanjem plač in izplačilom regresa v višini 686 evrov (v nekaterih primerih 680 evrov). Predsedstvo sindikata je delodajalcem tudi predlagalo, da znesek deset evrov na zaposle- Prcd dobrimi štirinajstimi »«ceptor ah kdorkoli drug podjetju prinese veliko dobrega, j^çg^ /ga toliko so delodajalci dnevi je predsedstvo Sindi- "I turizem ne živi od lepega hotela ali restavracije ali kata gostinskih in turističnih narave. Tega se delodajalci zavedajo, le pri plači se ne delavcev pogojno sprejelo opazi/'pravi Romana Oman./Poto -nn^ood sklepe Upravnega odbora zmanjšali dogovorjeno višino regresa) nameni za plače direktorjev in nagrade nadzornih svetov z obrazložitvi- Turistično gostinske zbomi- ni izplačani regres, ne uredi ke vseeno ne bo. Zavedamo jo (citat): ''Ker turistično po- ce. s katerrnj bi potrdili po- in bodo delodajalci ostali ne- se kriznih časov, saj to delo- litiko vodijo tako» da resnič- nujcni aneks h kolclrtivni po- resni, stavka bo. Ne glede na dajalccjn pruiaSa v očeh no skrbijo za razvoj človc- godbi. Če bi se dve tretjini krizo," pravi Romana Oman, stov tudi dolgotrajno nega- ških virov, standard zaposle- vprašanih odločili za aneks, sekretarka območne (irgani- tivne posledice," pravi Oma- nih delavcev, pomanjkanje bi ga tudi sprejeli, sicer bi na- zadja 2SSS Gorenjske. nova. Med hujšimi problemi kadra in za kakovostnejši daljevali priprave na stavko. "Na Gorenjskem ostro ob- v tej dejavnosti je tudi delo razvoj slovenskega turizma •Če se nagrajevanje, ne gre so jamo potezo delodajalcev, na črno in s tem tudi plačilo Prav je, da vsaj oni vedo, le za plače, ampak tudi za že da niso podpisali sklenjene- brez davščin pri zasebnikih, kaj pomeni: Družinam pri- izpogajani in nikoli v tej viSi- ga sporazuma, vendar stav- ko izplačujejo le minimalne jazno podjetje!" Višji cenzus za državne štipendije Rok za oddajo vlog za pridobitev državne Stipendije je za dijake i6. september in za študente 14. oktober, za Zoisove štipendije pa 9. september za dijake in 7. oktober za študente. Matt ta Rant Kranj - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter javni sklad za razvoj kadrov in štipendije sta Vnner pendije bodo odločali v šolajo ali itudirajo. v kraju bujati izobraževanje nada- skladu z nedavno sprejeto svojega stalnega bivališča, rjenih in spodbujati prido- novelo zakona o štipendira- in v razponu od 66 do 68 bitev izobrazbe za poklicne nju in dopolnjenim pravil- odstotkov za tiste, ki se šola- smeri, ki dolgoročno omo- nikom o dodeljevanju Zoi-«šovih Štipendij- Ri^tvena jo ali študirajo zunaj kraja gočajo zaposlitev." Pričaku- svojegfl stalnega bivališča jejo. Ha hndo na podlagi junija obja>'ila javni poziv za sprememba zakona o šti» jprej v razponu od 60 do 65 tega v prihodnjem šolskem dodelitev državnih in Zoiso-\'ih štipendij za prihodnje pendiranju je po besedah direktorice direktora ta za odstotkov). Za kandidate s letu pridobUi skoraj pet ti- posebnimj potrebami ozi- soč novih štipendistov. Za Šolsko leto. Dijaki morajo trg dela in zaposlovanje pri roma katerih sorojenci so štipendije bodo letos sicer vloge za pridobitev Zoisove ministrstvu za delo, druži- osebe s posebnimi potreba» namenili 110 milijonov ev- oziroma državne štipendije no in socialne zadeve Dam- mi ter kandidate iz enostar- rov. Novosti se obetajo tudi oddati najkasneje do 9. ozi- jane Košir zvišanje cenzusa ševskih družin se cenzus Zoisovim štipendistom, roma 16. septembra, študen- za pridobitev državne šti- zvišuje na 70 odstotkov mi- med katerimi je recimo iipado7. oktobra za Zoisove pendije. Cenzus se s seda- nimalne plače na družin- tudi to, da se Zoisovemu štipendije in 14. oktobra za njih 60 odstotkov minimal- skega čiana. "S tem želimo štipendistu, ki je zlati matu- državne štipendije. ne plače na družinskega omogočiti šolanje Čim več- ram, zagotavlja pridobitev O dodelitvi pravice za dr- dana zvišuje na 65 odstot- jemu Številu mladih iz soci- Štipendije za nadaljevanje žavne oziroma Zoisove šti- kov za tiste kandidate, ki se alno šibkejših okolij, spod- izobraževanja. Cepivo predvidoma jeseni Borut Miklavčič, je že navezal stik z vsemi tremi proizvajalci cepiva proti novi gripi {GlaxoSmith Kline, San-doz in Baxter). Koliftne na- Suzana p. Kovačjč leli za novo gripo imeli blaž- demija je zajela tudi naše ročenega cepiva naj bi bilo ie oblike te bolezni in so do- Uubljana - V Sloveniji je bil bro okrevali. Sicer v 39 drža sosede Avstrijo. Italijo, dovolj za deset odstotkov Madžarsko in Hrvaško. Po prebivalstva, a dokončne od- do zaključka redakcije potr- vah evropske regije poročajo zadnjih podatkih je zbolelo ločitve še ni; ta bo znana je- jen že petnajsti primer nove o okužbah, še največ jih je v blizu 95 tisoč ljudi po vsem seni. Cepivo še ni klinično gripe. Zbolela je mlajša žen- VelikiBritaniji,kjerjeokuže- svetu, od tega jih je 429 preizkušeno, dostopno pa ska, ki se je vrnila iz Avstrali- nih čez sedem tisoč ljudi (v umrlo. Kot je pred dnevi po- naj bi bilo septembra ali ok- je. Doslej so pri nas vsi zbo- regiji pa blizu u.500). Pan- vedal minister za zdravje tobra. Je na Mežaklo padel meteorit? Á 1. stran Nenavadno svedobo in pok ob padcu so potrdile tudi druge priče. Eden od njih je Pete Popovič s Hrušice. ki ie da so sredi noči imeli privide A kot vse kaže, so zares videii padec meteorita, svetlobo in pok ob padcu kamnine ii vesolja pa naj bi videli tudi nekateri domačini z iivede)>a dodelrtk« nfpf«kin}«nd ed & do 19. ure, petek od S. do 1$. ure, sobot«, nedelje in p/azniki zaprlo, / Coi^njslu ^as je polt«dnik, iziiaja eb to^ih in pelklh. v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska. L«topis Gorenjska («nbrat l^tnA) m H«vm t«ka1nih prttng / Tisk. Dnidt C^rlnthia GnbH & CoKG. St. Veit/ôlsn {St. Vid na Cl I rti), Avstrija / Naročnina: tel.: 64/20142 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR. letne na* roćnina: 14040čUfi; Redni plačniki imajo 10^popusta, polletii20%popusta, ktm 23% popusta: v c«ne je vnivnan DDV pc stoprt)l naročnina se upoiteva od tdoće ftevil- ke ^sopisa do pisnega prekUa. ki velja 0^ laíetka naslednjega obračunskega obdobja / Otdasne storitve po cemku; ogUsnotrŽenie: t«l. 04/ 20142^. 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 10. julija 2009 DOViE Mednarodno obarvan večer na vasi Na sobotnem 24. Večeru na vasi na Dovjem so zabeležili enega največjih obiskov, odkar prirejajo to kulturno etnološko prireditev. S plesi Polkbrne skupine julijana in Triglavskimi pravljicami so zavrteli kolo časa za več desetletij nazaj tn predstavili takratna dogajanja na vasi. Letošnja prireditev je brla tudi mednarodno oban/ana. V goste so prišli Člani Kulturnega društva Baumbachhause iz Kranichfelda v Nemčiji. Člani Razvoj-ne zadruge Dovje in Turističnega društva Dovje-Mojstra na z njimi že veČ let dobro sodelujejo. Vez) so se stkale s sporni» num [la pisatelja Rudolfa Baumbachâ. ki je del znane pesnitve o Zlatorogu napisal v Mojstrani. Izmenjali so si spominska da-rila, sodelovanje s prijatelji iz nemškega mesta pa pomeni veliko promocijo za razvoj turizma v krajih pod Triglavom. R. Tržič Zasebnice bodo financirale prizidek Občinski svetniki v Tržiču so z večino glasov pritrdili pobudi, da se začne gradnja prizidka k severnemu traktu zdravstvenega doma Trlič z zasebnim kapitalom. Zasebne zdravnice Bojana Kališnik Sušnik, Hermina Krese in Tatjana Pehare, ki imajo v Tržiču koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, namreč želijo odkupiti del stavbe zdravstvenega ^ doma In jo dograditi s prrrldkom. Sedaj so namreč zdravhik) tam zelo na tesnem s prostorom, zdravstveni dom pa namerava zaposliti še enega. Zdravnice zasebnice> ki delajoV javni zdravstveni mreži, zagotavljajo, da bodo novo prostore uporabljale izključno za zdravstveno dejavnost. Občina, ki je lastnica zdravstvenega doma, namerava kupnino vložiti v vzdiie-vanje doma, slednji pa želi pridobiti tudi prostore zdravstvene zavarovalnice, ki se po odprodaji svojega etažnega dela v stavbi namerava preseliti na drugo lokacijo v Tritču. Izpraznjene prostore bi zdravstveni dom namenil primarni dejavnosti in dežurni ambulanti, predlaga direktor ZD Tržič Iztok To- mazin, ki je svetnikom tudi predstavil stališče v zvezi s prodajo dela stavbe zasebnicam. D. 2. Begunje Staro pokopališče je postalo premajhno Ker je na pokopališču v Begunjah prostih le še nekaj mest za žarne grobove, širiti pa ga zaradi lege v samem centru kraja ni mogoče, je občina Radovljica pripravila osnutek sprememb prostorskih dokumentov, ki bi omogočili postopno ureditev novega pokopališča. Uredili naj bi ga severno od kompleksa graščine v Begunjah ob cesti v Krpin, kjer naj bi nekoč že bilo pokopališče. Na novem v prvi fazi načrtujejo prostor za petsto grobnih mest in kasneje še enkrat toliko. Sedanje pokopališče naj bi postopoma opuščali ter po dokončni opustitvi tam uredili spominski park z ohranjenim obzidjem. Osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo pokopališče v Begunjah bo ves julij razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti, kjer bo 14. julija ob 19. uri tudi javna obravnava. M. A. KR^ŽE Janeza Vagnerja razglasili za teniškega viteza Profesor janež Vagner, ki je še vedno aktiven čian teniške sekcije Društva upokojencev Tržič, je praznoval Bo. rojstni dan. V sekciji so ob jubileju svojega člana pripravlii teniški turnir na igriiôh v Križah in piknik. Slavfjenec je za rojstni dan zmagal v dvojicah skupaj s svojim nekdanjim učencem Dušanom in si s tem priigral spominski pokal in certifikat pn/e teniške legende Tržiča. Prijatelji so mu ob jubileju čestitali, ga obdarovali in ga razglasili za viteza z nazivom Janez Vagner plemeniti refleks pristavški. Srečanja se je udeležilo veliko nekdanjih in sedanjih ljubiteljev tenisa, ki so «Idvljencu zaželeli, da bi Čí) in zdrav Še naprej lahko udarjal žogice po teniških igriščih. C Z. pravočasno rešitev zm -I v casa Tržiški župan Borut Sajovic močno dvomi, da bi bila do 15. julija, ko bodo zaprli odlagališče Tenetiše, znana odločitev, ali bodo v Kovorju sprejeli polovico kranjskih smeti. Ana Hartman Kovor • Torkov sestanek trži-škega župana Boruta Sajovi-ca z novonastalo civilno ini- dativo Kovor, na katťirpm so se pogovarjali o raožnosti enoletnega odlaganja kranjskih smeti na deponiji Kovor po 15. juliju, še ni prinesel otipljivih rezultatov. Sestanek je po županovih besedah minil v konstruktiv-neiD vzdušju, dogovorili pa so se, da zadeve ne politizirajo in da skušajo najti primemo rešitev. ''Vsi se strinjamo. da je treba deponijo, na kateri je še prostor, uredi- Občina Tržič namerava predlagati novo traso za dovozno pot do odlagališča Kovor, ki je ena ti in posodobiti, saj jo potre- od ključnih zahtev nove civilne iniciative. / roto:Tîna dom bujeta tako Tržič kot Gorenjska. Prva naloga občine že znana odločitev, ali bodo jene količine kranjskih sme- ga reda in bo na njem spet je. da predlaga novo iraso za v Kovorju sprejeli polovico ti," odgovarja Sajovic. Kljub zavladalo takšno vzdušje kot na zborih laajanov. Pušavec je Še dejal, da po mnenju njihove civilne iniciative nova dovozno pot do odJagaliŠČa. odpadkov iz občin Kranj, drugačnim napovedim se v ki je ena od ključnih zahtev Šenčur, Cerklje. Naklo, torek z županom niso sesta-nove civilne iniciative," je Preddvor in Jezersko. Oce- li tudi predstaMiiki 'stare' d- povedal župan. Dogovorili nil je, da bodo potrebovali vilne iniciative Kovor. Njen dovozna pot ni potrebna so se Še, da bo KS Kovor kmalu spet sklicala sesta- vsaj tri mesece za imiestitev trase dovozne poti, za end- predsednik Aotoo Puiavcc pravi, da se sestanka niso Poročali smo že, da nova zahte- nek. "O novih rešitvah bo njo in vsa potrebna dovolje- udeležili, ker so tisti, ki so va novo dovozno pot do od-seveda treba doseči večinsko njapavsaj šest mesecev. To- zdaj v novi dvilni inidativi, lagališčž zunai soglasje prebivalcev KS Ko- lej še najmanj pol leta v Ko- 'razbili' tri zbore krajanov, čih naselij, da morajo biti vor, ki ga bo motno preveri- vor ne bodo vozili kranjskih prav tako pa naj bi mnogi v odpadki ti tudi na referendumu," je smeti? "Najbrž ne, razen Če novi iniciativi sledili zgolj ostanka sortirani Še dejal Sajovic ne bo v pogajanjih prišlo do lastnim koristim. Napovedal nevarni odpadki, med zahte- Tržiškižupansicernevidi kakšnega premika, po kate- je, <[a se bodo udeležili na- Kovorianov pa več možnosti, da bi bila do rem bi bilo do zgraditve slednjega sestanka, a ga ureditev za; 15. julija, ko bo odlagališče nove dovozne poti možno bodo zapustili, če se ne bodo izcedne vo( Tenetiše nehalo obratovati, vsaj začasno odlaganje orne- držali predvidenega dnevne- odplinjanje. brezhibno Rebalans sprejeli z obljubo o nezaposlovanju Mateja Rant Bled - Blejski občinski svet niki so sprejeli rebalans le " milijuna evrov iz švicarskega sklada," je razložil Faj-far. Z rebalansom so se načrtovani prihodki povečali za dober milijon evrov in po novem znašajo 11,3 milijona evrov, odhodki pa naj za nedoločen čas. "Rcba- nova oddelka, za kar so na- bi 2a osemdeset tisoč evrov ians je bil potreben tudi za- menili okrog šestdeset tisoč presegli prihodke. "Pn ce- radi dveh nepredvidenih stroškov, in sicer investicije evrov. Prek sto tisoč evrov stah pa bomo sledili držav- pa bo vredna 7amenjava ko- nemu rebalansu, po kate- tošnjega proračuna, pri če» v vrtec in zamenjavo kotla v tla v osnovni šoli, kjer se rem naj bi do leta 2012 iz mer je moral župan oblju- šoli," je pojasnil župan {a- bodo lotili tudi obnove stre- državnega proračuna' nabiti, da v občinski upravi do koĐM mandata ne bodo za- nez Fajfar. Zaradi poveča- he. "Kaže namreč, da nam menih 4} milijonov evrov poslovali ne za določen ne nega vpisa v vrtec bodo morali namreč urediti kar dva bo za sanacijo strehe uspe- za naložbe v občini Bled." lo pridobiti približno pol je še dodal Fajfar. Piknik v tržiškem domu Stojan Sate številni sorodniki. Zbrali so .........................................................se pri kosilu na vrtu, kjer so Bistrica pri Tržiču - Piknik poskrbeli tudi za zabavo. Še- za slanovalct: in ujiliuve svoj- stim se je nasmehnila sreča ce v Domu Petra Uzarja Tr- pri žrebu za vožnjo na vozu žič je že tradidja. Kot je po- s konjsko vprego, ogledali so vedala direktorica Renata si stare motorje ter občudo-Prosen, se je enajstega sreča- vali konja in kozi delavke Tanja udeltóila večina izmed mare. Po nastopih plesnih 176 stanovalce\' in uporabni- parov so se tudi sami zavrte- kov storitve pomoči na li ob zvokih ansambla Sveži- Stanovalko Fani Grebeniek z Jesenic sta s plesom domu, pridružili pa so se jim na. razveselili delavki doma. GORENJSKI GLAS petek, lo. julija 2000 GORENJSKA • 5 glasbenike da, za slikarje ne Pred kratkim odprt Sokolski dom že zbuja negodovanje. Kot je prepričan eden cd loških umetnikov, je v tem kulturnem domu prezrto slikarstvo. Danica Zavrl Žlebir Škofja Loka - "Škofjeloški slikarji smo danes postavljeni pred stavbo» ki je zasnovana tako, da je slikarstvo v njej bolj ali manj odveino in neprimerno. Med jeklene tra- verze se lahko stisnejo le nekatera likovna dela. Take močne vertikale ne dopuSča- jo primernega zraka slikarstvu, zatre j o baive, utesnjujejo gledalčevo podoživi j an je Marmornata stena, lepa kakor za koga, ni primerna razstavna površina. Slike na marmorju so odvečne. Po svoje lepa kamnita tekstura je samozadostna dekoradja, ki nikogar ne potrebuje, ne siik ne Človeka. V zadnjih . dvajsetih letih je bila prava Nekateri menijo, da marmornate stene niso primerne za likovne razstave. /Tina oau zlata, doba postavljanja sijajnih novih galerij po svetu. programe in vsebine, kot so kazuje tudi trenutna ra/sta- doma soglaSali, da so tudi vi. Velika mesta so prestižno prikazane tudi v predstavit- va Združenja umetnikov soke stene primerne za gale- tekmovala pri tovrstnih pro- venem prospektu. Velika Škofja Loka ob 30-letnid nji- rijsko dejavnost, predvsem za jektih. Dobrih zgledov, kako dvorana je v prvi vrsti name- hovega delovanja. V Škofji slike večjega fomiata, Id jih v oblikovati prostor, ki bo lah- njena glasbenim dogodkom, Loká imamo za potrebe gale- običajnih galerijah ni mc^oče ko sprejemal raznotere obD-ke in vsebine umetniške na- rave, je veliko pri naših sose- organizaciji koncertov, pa rijske dejavnosti več razstav- razstavljati, ker preprosto za- nih prostorov: Loški grad, nje ni dovolj prostora. Enako Groharjevo galerijo, Galerijo smo skupaj z (nekaterimi) Fara, MiheliČevo galerijo, člani združenja ugotovili ob mo lepe primere od stare rana je namenjena o^niza- malo galerijo na upravni postavljanju Ijenutne razsta- Narodne galerije naprej," ciji predavanj, predvajanje enoti, razstavišče v o^nski ve. Seveda pa enakega in eno- tudî predavanj, konferenc, posvetov, srečanj, družab- dih, pa tudi v Sloveniji ima- nim plesom ... Vhodna dvo- sporoča bralec. filmov, pripravi sprejemov, hiši, razstavišče v Domu na tnega stališča vseh sodelujo- Za pojasnilo smo prosili srečanj in pogostitev, skupaj Fari za glasbeno, koncertno čih, umetnikov, obiskovalcev, Mdlcju Hafjiei Dulexic 2. oJ- z malo dvorano jo namenja- dejavnost pa v Škof)i Loki lastnika in končno tudi turi- delka za okolje in prostor ob- mo tudi galerijski dejavno- (razen uporat)e nekaterih cer- stov do organi^anja galerij- čine Škofja Loka. "S prenovo sti. Vhodna in mala dvorana kva) takega prostora do sedaj ske dejavnosti v vhodni dvo starega Sokolskega doma nista bili grajeni z izključ- nismo imeli. Skupaj z neka- rani Sokolskega doma ni smo pridobili tri dvorane: nim namenom izvajanja ga- terimi člani Združenja umet- mogoče pričakovati, kajti "kristalno", malo dvorano in lerijske dejavnosti, čeprav nikov Skofja Loka smo ob najbrž ima vsak svoje mne- v atriju vhodno dvorano. Vse oba prostora galerijsko de- skupnem ogledu zaključnih nje. In prav je tako," poudar- tri omogočajo naj različne)še javnost omogočata, kar do- del na gradbišču Sokolskega ja Mateja Hafner Dolenc. Redna cena: € 4,49 najcenejšeVsl^eniji Preverjeno po programu GfK Leaflet monitor v obdobju od 1.9.2008 do 1.7.2009. Akcija velja od 9. do 12.7.2009 oz. do razprodaje zalog v trgovinah in franšizah Tuš in ne velja v poslovalnicah C&C Nova igrala v Pregradu Člani EMSO kluba so v Pregradu na Zgornji Beli S pomočjo občine in donatorjev postavili nova otroška igrala. Cvrro Zapio™ ik liko prostovoljnega dela, za .......;............................... material so uporabili tudi Zgornja Bela - Člani EMSO macesen, ki je še pred nekaj kluba, ki upravljajo občinski meseci rasel na sedanjem športno rekreacijski center gradbišču Mercatorjeve tr- Pregrad na Zgornji Beli, govine v Preddvom. Posebej vsako leto naredijo v centru se je zahvalil danom kluba: kaj novega. Lani so postavili Tonetu Robleku iz Potoč za kočo in na novo asfaltirali tesarska deia, Franciju Rob- večnamensko ploščad, letos leku iz Bašlja za dela z grad- so pripravili vse potrebno za beno mehanizacijo ter Obči- osveditev nogometnega igri- ni Preddvor, ki finančno pod- šča, postavili leseno mizo in pira urejanje Pregrada. Cen- stola ter igrala za otroke - to- ter je namenjen za rekreacijo bogan, plezalno steno, gugal- in (predvsem ob koncu ted-nico in leseni traktor. Uredili. na) za piknike, v klubu pa si so tudi predor za otroke in ve- želijo, da bi se v njem sreče- like skale zložili v "mali vale vse generacije. V prihod-StoržiČ". Nova igrala so dali v nje bodo Še dopolnili igrala, uporabo na prireditvi ob kon- načrtujejo pa tudi ureditev cu junija, domačine sta takrat pokritega balinišča. Župan nagovorila župan Miran Zad- Miran Zadnikar je pohvalil nikar in predsednik EMŠO skrb EMŠO kluba za športno kluba Fnnci Bizjak, prido- rekreacijski center in pouda- bitev je blagoslovi! župnik ril, da je v občini še nekaj Miha Lavrinec, vsi trije pa so slabo vzdrževanih objektov, se med prvimi zapeljali po za katera bi lahko skrbela novem otroškem toboganu, društva in s prostovoljnim Kot je povedal Franci Bizjak, delom oplemenitila občinski so v ureditev igral vložili ve- denar. Otroci na novih igralih in 'malem Storžiču" |esenic£ Iz dobrih besed rastejo dobra dejanja Mercator je pričel s svojo že tradicionalno osrednjo humanitarno akcijo in jo letos namenil ljudem, ki so se nepričakovano znašli v hudi socialni stiski. Poimenoval jo je Iz dobrih besed rastejo dobra dejanja, z njo pa bo Rdečemu Križu Slovenije fn Slovenski Karitas donira) izdelke, ki jih ljudje v stiski, predvsem otroci socialno ogroženih družin, potrebujejo poleg osnovnih živil. Akcija bo potekala tako, da bodo ljudje v Mercatorjevih centrih ali na spletni strani izbrali svojo "dobro besedo'\ Mercator pa bo dobre besede spremenil v dejanja, to je donacijo. V podporo akciji bo v Mercator centru Jesenice jutri, v soboto, ob 10. uri tudi posebna prireditev, na kateri bodo nastopili cirkuški artisti, glasbena skupina Trio Kranjc ter Anže iz skupine Kocka. Obiskovalci bodo na posebnem monitorju z dotikom izbrali svojo "dobro besedo" in 5 tem sodelovali v akciji. Otroci se bodo lahko udeležili ustvarjalnih delavnic. U. P. Kranj Supermarket Spar Kranj center praznuje Deset let je, kar so na Zoisovi ulici v Kranju odprli trgovino Spar, Praznovanje obletnice bo to soboto od lo. ure dalje. Da bo veselo, bo poskrbel ansambel Mladi upi. otroke bosta zabavala klovn Žare \n zajček Sparky. Obiskovalci boste lahko zavrteli kolo sreče in morda prejeli eno od nagrad, ob koncu praznovanja pa se boste posladkali s praznično torto. Med tednom je zajček Sparky že obiskal vrtec janina v Kranju, jutri pa bo predstavnikom vrtca predal donacijo, večnamensko igralo Wesco. S. K. 6 GORENJSKA i nfo (g>g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 10. juilja 2009 Kamnik za priznanje Entente florale Mednarodna komisija bo danes cel dan ocenjevala urejenost mesta in okolice. IasnaPaiadin če na obvoznid... "Konkuren-..............................................................................ca v tem tekmovanju je zelo Kamnik • Kamnik se je po velika» osnovna poanta ocenje- letu 2001» ko je prejel zlato vanja pa je kakovost življenja medaljo, v letošnjem jubilej- na splošno in tudi sam odnos nem letu, ko praznuje 780- prebivalcev do mesta, "je pove- letnico prve omembe mesta, dala vodja projekta in direkto- spet prijavil na tekmovanje rica Agendje za Turizem in Entente florale, v katerem s podjetništvo Občine Kamnik po enim mestom in eno vasjo sodeluje dvanajst evropskih držav. Andreja Eržen. Člani komisije sov Kamnik prispeli že včeraj zvečer, da- "Bistvo tekmovanja je v gi- nes pa so jim Kamničani pri- banju, ki smo ga v Kamniku pravili pester program ogle« začutili, zato ne gre za enkrat* dov po mestu in okolid. Po ne akdje zasajanja cvetličnih dopoldanskem sprejemu na korit, ampak za sistematično občini se bodo sprehodiB po izboljševanje kakovosti našega mestu, si ogledali frančiškan- bivanja,vkateremsod€lujemo ski samostan in Glavni trg s vsi, tudi občani sami," je pove- poletnim dogajanjem. Povzdál župan Tone $nx)ini)Qr, ki peli se bodo na Mali grad, si je že ob koncu leta imenoval pogledali Park Evropa, se z komisijo s predstavniki vseh \dakcem zapeljali na 2ale, se pomembnejših občinsidh in- sprehodili po Šutni, si ogleda-stitudj, ki so v minulih tednih li grad Zaprice, Budnarjevo med drugim zasadili cvetlična domadjo v Palovčah, Terme korita in uredili parke, name- Snovik in Tuhinjsko dolino, stili nove koše za smeti, preno» KeršmanČev park, Dom kul- vili pot na Mali grad, namesti- ture Kamnik, CIRIUS, Ljub- li informadjske table, prebar- Ijansko cesto in Arboretum vali talne oznake, spodbudili Volčji Potok. Ra^lasitev re- posamezne lastnflœ hiš v centru k obnovi, uredilj podvališ- zultatov bo konec septembra na Škotskem. « * l^lavalni klub Kamnik organizira 8. PLAVALNI MITING 11 VEl^Ofel^ 2009" i i Sobota, 11. julija 2009 « Kamnik, letni olimpijski bažen "P64 skalco (50 m, 8 prog) Začetek tekmovanja ob 9.30 Vljudno vabljeni, vstopnine nil www.veroníka.sl let Poslovni sistem Mercator» d.d.. Dunajska cesta 107. Ljubljena Želite postati poslom I partner v Mer ca t Olje vem Trgovskem centru Preddvor? Pdeg supermarketa je v centru predviden ludi poslovni prostor za gosbnsko dejavnost, ki ga bonv3 oddail v nejem. Prosimo vas. da nam vloge % predstavitvijo dejavnosti najkasneje do pstka 24.7.2009 pošijele na naslov: Mercator d.d. Seidor upravlianje z nepremičninami in najemi Ou ndjskd cesta 110 1000 Ljubljana. Mercaton d.d. si pridržuje pravico, da ne l^re nob^ega od prijavljenih kandidatov. Ponudbo vseh nepremičnin, namenjenih za oddajo, si lahko ogledate na svetnih straneh: http.7/www. mercator sl/o_mar3atOQu/posfovnl_partner)i/ oddaja.nepœ m tcnin Kdaj štiripasovnica proti Ljubljani? Včeraj so v Medvodah predstavili spremembe dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto )eprca«Stanežiče«Brod. Maja Bertoncelj dobre. Še vedno pa drŽava ne upošteva glavnih pri- Medvode • Za navezovalno pomb občine Medvode, ko cesto Jeprca-Stanežiče-Brod zahtevamo izvennivójske prije v pripravi državni prostor« WjuČke in pri njih vztrajamo» ski načrt. Pri njegovem do- ne pristajamo na preživeta ni- polnjenem osnuđcu je od jav- vojska križanja/' je povedal ne razgrnitve in obravnave, Id župan Medvod Stanislav Ža- je potekala konec lanskega gar ter izrazil upanje, da bo do leta, na podlagi podanih pri- gradnje štiripasovnice čim pomb in predlogov prišlo do prej priSlo. In kako kaže? Dr- nekaterih sprememb, Z njimi žavni prostoi^ načrt naj bi so pripravljalci dokumenta, bii sicer 2 vladno uredbo pred- Ministrstvo za okolje in pros- vidoma sprejet v prvi poiovid tor, Direktorát za prostor, vče- prihodnja leta, nič kaj obe- Strnjen promet ob konicah na cesti iz Medvod proti Ljublja- raj seznanili tudi zainteresira- tavna pa ni informacija o za- ni in obratno bo očitno stalnica še kar nekaj časa. no javnost v Medvodah. Gra- četku gradnje. Iz službe za ko- divo bo na Občini Medvode na vpogled še do 20. julija. "Prišlo je do nekaterih sprememb, ki so večinoma munidranje Družbe za avtoceste v RS smo namreč dobili Slanežiče-Brod še vedno niso nalnem programu gradnje av« določeni Omenjeni odsek je tocest, za katerega pa niso odgovor, da roki za gradnjo namreč uvrščen v dodatni opredeljeni ne finančni viri ne navezovalne ceste Jeprca- program Resolucije o nado- dinamika gradnje. _S_ Obnovljena pot na Mali grad Precej načeta pešpot na eno največjih kamniških znamenitosti je le dočakala obnovo. Ob kapeli zdaj tudi informacijsko središče. iasna paiadin zadnja ieta že precej neva- s strani Šutne, Glavnega trga kami, kakršne so že v Sam- ....................................... ren, saj se je pešpot zaradi in z letnega vrta kavarne, a se čevem prehodu. Osvedili Kamnik • Občina Kamnik se gradbene mehanizadje, ki so bodo za zdaj zaradi omejenih bodo tudi Veronikin portal je v sklopu revitalizadje sta- jo bila pred desetletji uporab sredstev lotili le glavne poti, na samem vhodu v grad. rega mestnega jedra pred Ijali pri obnovi, močno zrah« po kateri se na grad povzpne dnevi lotila obnove močno načete in zato tudi že nevar- Ijala. "V proračunu smo zato letos v ta namen namenili tri- največ obiskovalcev. Tik ob kapeli» ki jo vsako leto obišče več tisoč obisko- Po načrtih kamniškega valcev iz vsega sveta, je ne pešpoti z Glavnega trga deset tisoč evrov, in čeprav arhitekta Tomaža Schlegla Agendja za turizem in pod- na Mali grad. naj bi bila dela končana do bodo tako obnovili pot do jetništvo občine Kamniku Mali grad v zadnjih letih konca junija, je kapela na Ma- Veronikinega portala, ki bo v minuli konec ledna postavila med Kamničani in obisko- lem gradu za obiskovalce ves spodnjem delu široka 1,5 v tudi informadjsko središče. vald postaja vse bolj priljub- čas dostopna," je povedala Ijen predvsem zaradi pole- vodja oddelka za družbene zgornjem pa dva metra, tlakovana bo z granitnimi koc- kjer bodo obiskovald od sre» dine junija do sredine sep- tnega festivala Kamfest» ki se dejavnosti Lilijana Juhart Ma* kami, uredili bodo nekatere tembra lahko kupili vstopni-odvija m območju gradu, a stikosa in dodala, da načrti si- dodatne stopnice, namestili ce in spominke ter dobili dostop za obiskovalce je bil cer predvidevajo obnovo poti ograjo in pot osvetlili s svetil- promodjsko gradivo. kolesom po občini Naklo Jože Košnjek lesark in kolesariev, med kate- do Podtabora in Podbrraj, predsednik Društva upoko- ....................................... rimi so bili tudi gostje iz Ko- ' kjer jih je na svojem domu jencev Naklo Marjan Gradi« Naklo • Komisija za šport in laice in Preddvora, je kr^o pogostil, predsednik komisije šar. Se posebej so se izkazali rekreadjo Društva upokojen- iz Naklega prek Cegelnice, za šport Frand Pretnar, krog gasild iz Naklega, Žej in Bi- cev Nakio je tudi za letošnji Dupelj in Zadrage do turistič- pa je bil sklenjen pred gasil- strice, Dupelj in Podbrezij, ki občinski praznik organiTirala ne kmetije Trnove v Dupljah, skim domom v Naklem, kier so slabeli za vamost kolesar- tradidonalno kolesaijenje po kjer jih je čakalo okrepčilo. sta za prijeten sprejem poskr-občini-Okrog sedemdeset ko- Kolesarji so nato vrteli pedale bela župan Ivan Štular in jev. Na sliki: kolesarji pod cer kvico v Podtaboru. GORENJSKI GLAS petek, 10. juliia 2009 lV*tt tttl 8 vilfr^. stanovn ik @g-das.si 7 Velika po vrnitvi Smučarski skakalec Primož Peterka bi bil v novi sezoni zadovoljen z uvrstitvami v prvo petnajsterico na tekmah svetovnega pokala. Mata Bebtoncelt Kranj • Da §e naprej vztrajam v smučarskih skokih, sem se odločil zato, ker je pred nami olimpijska sezona, poleg tega sem imel že prej v na6tu, da skačem še letos, odločitev, kako naprej, pa bo odvisna od rezidtatov. Cç uii ne bo šlo, bo to verjetno pomenilo konec moje uspešne kariere. Rezultati mora t o biti boljši kotláni. Zadovoljen bi bil z uvrstitvami med najboljših petnajst na tekmah svetovnega pokala," je v pogovoru na tekmi celinskega pokala pretekli konec tedna v Kranjii povedal 30-letni Primož Peterka, s petnajstimi zmagami v svetovnem pokalu naš najuspešnejši Primoža Peterko je na tekmah celinskega pokala v Kranju smučarski skakaJec vseh ča- spremljala tudi njegova družina: žena Renata in tflje otroci. Triglavu, o Primožu pa je drugim. "Se ne obremenjujem s tem in ne prebiram takšnih stvari. Lahko je komentirati iz domaČega naslonjača. Saj se bom umaknil, ko se bom za to odločil. Skoke imam zelo rad. Poleg tega imam dobre razmere za trening, motivacije mi ne manjka. Rad višje In daleč skačem," je povedal ter ob tem dodal, da pa je druga zgodba Planica: "Da bi se odločil za nastop na letalni- ci, bi moral biti res dobro pripravijen, Že tako nimam pravega načina skakanja za polete." Sicer pa je Primož član B- ekipe in trenira pod vodstvom Gorana )anusa in {a-nija Grilca. Slednji je trener tudi v njegovem klubu, v sov, v sezoni 1997 in 1908 povedal: "Se zelo trudi, žal zmagovalec tudi skupnega mu je kazalo dobro, njegovi otrod. "Res smo malo sku- pa so se mu ravno v nepra- seštevka. skoki so bili dobri, a znova paj. Vidimo se na skakalni- vem času znova pojavile te- Od njegovih zlatih časov so se pojavile težave v hrbtu. d. Nekajkrat sem se jim po- žave s hrbtom. Bil je že zelo je torej minilo že celo dese- "Gre za hernijo. Težave poldne pridružil na baze- blizu pripravljenosti, s kate- tletje.kljubtemupamumo- imam zadnja leta. Očitno nu," je dejal Primož. Po nje- ro bi tudi v poletni sezoni tivacije za vrnitev med naj- bom moral sedaj nekaj tre- govih stopinjah je šel tudi lahko iztržil kaj več. Zaradi boljše ne manjka. Da se da, ninga izpustiti, da se bo sta- njegov prvorojenec Maj, ki teh težav bc sedaj deîal po so v preteklosti skakalci že nje izboljšalo. Veliko smo je prav tako treniral smučar- individuabem programu, s dokazali, v lanski sezoni trenirali, ogromno delali na ske skoke, sedaj pa je nogo- poudarkom na odpravljanju tudi Martin Schmitt. Se je fizični moči, na eksploziv« metaš. "V skokih se ni zna- pa tudi Primožu vmes uspe- nosti. Za hrbet je to še mal* Šel. Videti je bilo, da ga je pomanjkljivosti, predvsem kar se tiče gibljivosti. lo vrniti na sam vrh, in sicer ce bolj stresen trening," pra- malo strah. Mislim, da je Upam, da težav s hrbtom v jebilotovsezom2co3.vka- vi skakalec kranjskega Tri- prezgodaj začel. Bil je še takšni meri ne bo več in v ten je dvakrat zmagal in bil glava, ki je letos naářtoval premajhen za te težke smu- tem primeru se lahko nade- sedmi Vskupnem seštevku veČ pozornosti posvetiti tudi či," je pojasnil izkušeni ska- jamo, da bo Primož v zimo svetovnega pokala. Kot pra- tekmam v poletni sezoni. V kaleč, ki se ne ozira na ne- vstopil dobro pripravljen. vi, mota biLi za Uk^cio vinj- Krauju ga je ob skakaluici priuiciuc koii)^nt«irj(; neka- Irna zdo visoku mutivadjo, tev usklajenih veliko stvari, spremljala tudi njegova dru- terih ljudi češ zakaj se že ne veliko željo po nastopu na V pripravah na novo sezono žina: žena Renata in trije umakne in mesto prepusti olimpijadi." Učil so se od Anžeta Kopitarja Maja Beetonceli veščine mladim športnikom nikom Anžctom Kopitarjem. jc torej končal v soboto. med drugim delili Anže Kopi- Udeleženci pa niso igrali Anže pa je Že v torek odletel Kranjska Cora - Tudi letónje tar, Marko Millč in Jure Košir, samo hokeja, temveč so spo- proti Los Angelesu, na trite- poletje bo v Kranjski Gori oba- V soboto se je končal hokejskr znavali tudi druge športe. Ob denske priprave z ekipo LA rvano s športnimi doživetji in športni tabor, v sklopu katere- koncu tedenskega druženja so Kings, v dresu katere bo ko- aktivnostmi, saj bode v okviru ga se je 2; mladih hokejskih v soboto pokazali, kaj so se na- nec septembra začel svojo poletnih športnih taborov svo- navdušencev teden dni druži- učilL Pridružila se jim je tudi četrto sezono v najmoćnej- je Športno znanje in trenerske lo z nažim hokejskim zvezd- ekipa Anže's HeveiL Tabor se ši hokejski ligi na svetu. Udeleženci letošnjega in-line tabora skupa) z AnŽetom Kopitarjem in njegovo ekipo / a^va Prvič s kondidjskim trenerjem Telemark smučar Luka Pirrtar si želi v vrh svetovnega telemarka. Maja Bertonceij zerv. Treningi bodo 2agoto- ..................................... vo zeio naporni, saj boia tre- Kranj • Luka Pintai, po izbo- niral dvakrat dnevno, kar pa ru Smučarske zveze Sloveni- me ne skrbi. Tako kot sem je najboljši telemark smučar letos motiviran, še nisem bil, prefekle sezone, aktualni članski državni prvak v in žeija po še boljših rezultatih je tolikšna, da sem za us- sprintu, je začel priprave na peh pripravljen narediti vse," novo sezono. To bo njegova jc pojasnil Luka Pintar, za tretja v svetovnem pokalu, v katerega telemark ni samo katerem je bil doslej najvišje hobi: ''V telemarku namera- na 20. mestu. V prihodnji vam vztrajati še kar nekaj sezoni se želi prebiti precej časa, seve^ pa je veliko od« višje, zato se je priprav lotil visno tudi od uspehov in po- želo resno in drugače, kroviteljev. Poleg tega me Luka Pintar z navijači na domači tekmi na Kobli "Uradno z novo sezono zelo veseli dejstvo, da se, kot kondicijske treninge zače- kaže, telemark prebija v njam prav v teh dneh, kar pa olimpijsko disdplino." ne pomeni, da sem od konca V tem mesecu bodo torej sezone počival. Treniral sem v ospredju kondicijske pri- individualno, večinoma na prave, prvi snežni trening pa koiesu, ukvarjal sem se tudi načrtuje v sredini avgusta, z drugimi športi. Odločil "Cilj za naslednjo sezono je sem se. da se bom na novo uvrščati se med najboljših sezono pripravljaj po progra- petnajst, morda na kakšni mu novega kondidjskega tekmi presenetim in dose- trenerja Mateja Lešnika, kar žem še kaj veČ. Prvi cilj pa je 7ame velika novost. Do je. da se na sezono pripra- res vrhunádh rezultatov mi vim zares vrhunsko, in Če ne manjka veČ veliko in kon- mi to uspe, mislim, da se za didjski trener je zagotovo ve- rezultate ni bati," pravi 22- lik korak naprej, ker je bila letnik iz Šenčurja, ki ob kondidjska pripravljenost v vsem ne pozabi omeniti svo- preteklih letih moja slabost jih staršev in zvestih navija- in ravno tu imam veliko re- čev. "Rahmo*^ se vrača na jesenice Potem ko so iz HK Acroni Jesenice pred dnevi prišle novice, da bodo v novi sezoni dres železarjev oblekli tudi trije novi tujci: branilec ]an Golubovski, vratar Boris Tortunov, oba prihajata iz Rusije, in napadalec Andrej TrošČinski iz Kazah-stana, pa so v sredo sporočili še ime novega trenerja. To je ifdar RahmatuljH ki je bil šest let član Jesenic (1992-1998), nato pa do leta 2005 branil barve Olimpije. Na trenerski klopi mu bo v viogi pomočnika najverjetneje pomagal dolgoletni kapetan železarjev Dejan Vari, kondlcijski trener pa bo Darko Prusnik. M. 6. Kolesarska dirka na Soriško planino športno društvo Kamikaze jutri prireja ii. rekreativno kolesarsko dirko na Soriško planino za zlato čipko 2009. Prireditev bo potekala v vsakem vremenu. Start bo ob 10. uri pred restavracijo Lušina v Železnikih. Poleg dirke na drugi najvišji cestni prelaz v Sloveniji so organizatorji pripravili še dve progi. Ob 10.10 bodo startali kolesarji, ki se bodo podali do planinskega doma na Petrovem Brdu, predvidoma ob 13. uri pa bo še "tekma" za osebe s posebnimi potrebami. Informacije: 051/330-329 (Roman), 031/750-354 (Dani). M. B. 8 □ I 1 5Í mort.subic@g-gía5. si GORENJSKI GLAS petek. 10. julija 2009 Številni vlomi v avtomobile MATIAŽ GR£OORIČ fotoaparatom, vrednost vse- ..............................................................................je ocenjena na okoli tisoč Kranj, Lesce, Kranjska Gora evrov. iz drugega pa so^z • Gorenjski policisti v za- njim izginili prenosni raču- dnjih dneh opažajo poveča- nalnik z raznimi pripomoč- no število vlomov v osebne ki» komplet orodja in torba z avtomobile. Neznanec je v denarnico, dokumenti in noči na torek v okolici Kranja bančnimi karticami. Lastni- z razbitjem stekla v vratih ke je "olajšal" za vrednost vlomil v parkiran avtomobil poltretjega tisočaka. Možje in iz njega odvzel avtoradio postave o vlomiJdh še zbirajo znamke fVC, vreden okoli obvestila, naznanili jih bodo 130 evrov. Na enak nadn je v tudi tožilstvu. Ob tem pa po torkovih jutranjih uiah avto- licistí vse lastnike vozil in mobilski tat vlomil v parkiran avtomobil v Lescah in iz voznike opozarjajo» naj parkirana vozila ustrezno zava- notranjosti izmaknil žensko nijejo in v njih na vidnih me-torbico z dokumenti, gotovi- stih ne puščajo torb, denarno in plačilnimi karticami, nic in vrednejših predmetov. Lastnico je oškodoval za oko- Občane naprošajo. ah je vključen ODV. Prodajalec zbira naročila od 10. do 17. julija in sprejema samo naročila 7 vplačano 20-odstotno varičir^o za resnost ponudbe (v primeru, da naročnik odpove naročilo varščino zadrži prodajalec). Predviden rok dobave je 31. julij 2009. Prodaja se po sistemu videno kupljeno {prodaialec ne daje garancije). Kolići-na je omejena, zato imajo prednost naročniki, ki prej volačajo varš6no. Kupec mora pred prevzemom na dvorišču prodajal-. ca vplačati preostali znesek kupnine. \ - • J Informacije o prodaji se dobi na telefon: 04/SO 25139 • ga. Irena Stojîlova web naslov: www.lth.si Hudournik zahteval smrtno žrtev Neurje v začetku tedna sicer ni povzročilo večje škode, ampak predvsem veliko dela za gasilce na ško^eloškem in jeseniškem območju. ^ 1, stran Po pf>diitirih policije je 64- letna domačinka padla v hudournik, ki jo je odnesel približno 1300 metrov. Žensko ]e v vodi opazil občan, ki je obvestQ operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj, na kraj dogodka pa so se takoj podali gasilci prostovoi j nega gasilskih društev Dobračeva, Račeva in Žili. Žensko so potegnili iz vode in dežurni zdravnik ji je dal prvo pomoč, vendar je bila že mrtva. Natančne okoliščine niso znane in polidšti še zbirajo obvesdla. V torkovih popoldanskih urah je nevihtni pas z močnimi nalivi povzročil precej škode zlasti na škofjeloškem in jeseniškem območju. Nekaj minut pred drugo popol-dne so žirovski gasilci s ceste Žiri-Breznica odstranjevali drevo, ki se je zaradi mo6ie- ga naliva z vetrom podrlo na cesto. V občini Gornja vas-Poljane je uro kasneje zaradi obilnega dežja kanalizacijska voda zalila okolico gostilne v Gorenji Dobravi, zama- šeno kanalizacijo so očistili rs -V Neurje je krepko poškodovalo tudi makadamsko cesto v kot deset let zaman pričakujejo rešitev oziroma asfaltiranje. Gasilci na škofjeloškem območju so imeli veliko dela tudi v sredo. Na Kidričevi cesti v SkoÇ Loki so prostovoljni gasilci iz Virmaš zjutraj izčrpavali vodo iz skladiščnih prostorov, popoldne pa so gasilci iz Poljan izčrpavali vodo iz gospodarskega poslopja in stanovanjskega objekta ter očistili okolico, kamor je naneslo blato in pesek. Že dopoldne se je vremenska ujnia znesla tudi nad Jesenicami in okolico. Naliv je bil najhujši nekaj minut pred dvanajsto in meteorna voda je zalila več kot trideset kleti v stanovanjskih objektih, garaže, skladišča in trgovine. Pripadniki dvilne zaščite in gasilci so v Javomiškem Rovtu z delovnim strojem odstranili naplavljene hudourniške naplavine, ki so zasi-ile cesto in ogrožale most Vodo so izčrpali gasilci Gasilsko reševalne službe Jesenice ter prostovoljni gasilci iz društev Jesenice. Koroška Bela, Blejska Dobava, Javomišld Rovt, gorenjevašld prostovoljni ga- 1—u," i. r tL J Planina pod Golico in Hmši-•Î • li J v ^ 1« I^^J' dolin», za katfro domačini od občine Ziri že ^rsto let ^^ ,, ^^^^ ^„^t v____ siid. Posredovali so le v zalitem gospodarskem objektu na Poti na Prtovč v Gorenji zaman pričakujejo as^lt ca. V srečo zjutraj je meteorna voda spodkopala cesto v 0 Šenturški Gori in tamkajšnji vasi. Meteorna voda s hriba puste za meteorne vode ter mačinora onemogočen do- gasilci so z vrečami pesla je pričela zalivati tudi stano- cestišče. V )arčji dolini je hu- voz. Kot opozarjajo, je hudo- preusmerili tok vode, mete- vanjski objektv Stari Oselid. doumiška voda precej po- umiška voda že večkrat po- orna voda pa je zalila skla-Aktivirani so bili gasilci iz škodovala cesto, ki vodi do škodovala makadamsko ce- diščne prostore podjetja Al» Trebije, ki so očistili tri pre- dvanajstih hiš, in tako je do- sto, od občine Žiri pa že več petour v Škofji Loki. Otroci so lahkû tudi ogroženi Brskanje po svetovnem spletu je za otroke zabavno, hkrati pa lahko tudi polno nevarnosti. Mattaž Grsookič pripravljeni porabiti veliko ........................................ časa, denarja in energije, da Ljubljana • Na Generalni po- bi dosegli svoj dlj. Otroka, lidjski upravi so predstavili poslušajo, ga razumejo in nevarnosti svetovn^a spleta mu pomagajo reševati teža- za otroke in preventivne n^» ve. Pridobijo si otrokovo za- svete otrokom in njihovim staršem, kako sc lahko zava- upanje in potem ga počasi zvabijo v ra^ovore $ spolno rujejo pred možnimi zlora- vsebino. Nekateri se zadovo- bami. Brskanje po spletu ljujejo z razgovori o spolno- otrokom ponuja številne za» sti, drugi to počnejo, da bi bavne, uporabne in koristne pridobili slike ali posnetke, ka vsebine, po drugi strani pa jih označujemo z izrazom ga uporabljajo tudi ljudje, ki pomografeko gradivo, ki jih imajo slabe namene oz. ki zbirajo ali z njimi trgujejo, lahko prek spleta otroka tudi lahko pa so to le pripravljalna zlorabijo. Kot je pojasnila dejanja za srečanje 2 otro- Tatjana Mušič, vodja Oddelka za mladoletniško krimi- kom v živo. Otrod in starši ' A . i ^ ^ morajo vedeti, da je povsem ^se le zabavno ■ na spletu na otroke preži tudi vrsu naliteto v Upravi kriminali- verjetno, da ljudje, s katerimi nevarnosti, stične polidje. nekateri posa- se pogovarja prek spleta, lah- mezniki iščejo svoje tarče ko v resnia niso to, za kar se posesti in posredovanja por- 2008 je bilo pet primerov prekintemetainjihpotrpež- predstavljajo. Lani je poiidja nografskega gradiva. Veliko razširjanja gradiva spolnih Ijivo zavajajo s pozornostjo podala na okrožna državna prijav je polidji posredovala zlorab otrok prek slovenskih in prijaznostjo, pa ti;di z ob- tožilstva 56 kazenskih ovadb ^di prijavna točka Spletno strežnikov, druge so odstopili ubairii in darili. Ti ljudje so zaradi prikazovanja, izdelave, oko. Od 196 prijav v letu li polidjam drugih dižav. Gorenjski Glas r - ww. go r e n rs ki g us.si AKTUALNO REPORTAŽA POGOVOR KNJIGE IN LJUDJE NA ROBU Reportaža Otroci imajo odslej tudi svoj hoteL Zanimivost Sprehodili smo se po novi brezjanski Poti miru. « S .-Jílil ( I " i' f te • ; ?? ' i i ••• k I 75 It. t* i n« i ' - «v > - « ^ i I y t V Pogovor Jef Albrechts - Flamec, ki se je slovenščine naučil med domačini na Starem vrhu. io GC + petek, ic. julija 2000 Aktualno Mnenja Stane Štraus, podžupan Mestne občine Kranj: "Odpadke iz mše občine bomo po novem odvažali na Malo Mežaklo. Sicer za regijsko odlagališče pripravljamo projektno dokumentacijo in pričakujem, da bomo vlogo pripravili do konca leta. Zaradi novih razmer se bodo cene ravnanja z odpadki v občini povišale za štiristo odstotkov, saj bomo povečali število ekoloških otokov, višja bo frekvenca odvozov, dodana bo posoda za biološke odpadke, v • prihodnjem letu postavljamo sortimice. Sedaj odložimo polovico zbranih odpadkov, z novimi ukrepi na) bi jih še vsaj za tretjino mani." Bernarda Podlipnik> generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije na okuljskem ministrstvu: "Aktivnosti v zvezi z gradnjo gorenjskega regijskega odlagališča tečejo, v pregledu imamo prvi osnutek vloge, vendar to še ni končna odločitev. Mestno občino Kranj smo prosili, da pripravi jasno prezentacijo centra lokalnemu območju, vendar tega še ni. Prav od partnerskega odnosa z okoljem je odvisen vsak takšen projekt. Trenutno je zgornja polovica Gorenjske z Malo Mežaklo rešena, na vrsti so pogajanja z občino Tržič in odlagališčem Kovor. S podobnimi težavami se srečujejo tudi na Primorskem." Novosti po 16. juliju $0: - uvedba finančiiih jamstev za upravljavce odlagališč odpadkov (vsi upravljavci morajo zagotoviti zaprtje odlagališča); • štiriletno podaljšanje cilja iz 5. člena direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Slovenija je izkoristila možnost odloga zaradi zamika pri gradnji inirastrukture za obdelavo komunalnih odpadkov); * možnost obratovanja odlagališč po 16. juliju za odlagališča, ki niso opredeljena kot regijska (z novelirano uredbo in pod določenimi pc^ji bodo lahko obratovala še nekatera odlagališča). Kam gorenj skimi po četrtku? Po 16. juliju bo po napovedih ministra Karla Erjavca v Sloveniji delovala le še tretjina dosedanjih odlagališč odpadkov. Na prvem seznamu ni niti enega odlagališča na Gorenjskem. Boštjan Bogataj Čeprav Gorenjska nima centralnega regijskega odJa» gališča, hkrati pa ni niti enega na seznamu odlagališč, ki bodo lahko odprta po lO. juliju, ni bojazni, da bi se naša regija spremenila v eno veliko smelišie. Ministrstvo za okolje 5n prostor» Id ga vodi Kari Erjavec, je namreč pripravilo posebno uredbo, s katero do» loča pogoje za nadaljnje obratovanje deponij. Pri nas naj bi poslej odpadke sprejemali le še deponiji Mala MežakLa in Kovor, zagotovo se zapirata deponiji TenetiSe {Kranj) in Draga (Škofja Loka). "Danes imamo le eno regijsko odiagallšti pri- prostočasnimi dejaMiostmi. deležni tudi primernih tera- no veliko, pravi Irena Kožuh, lagodili ponudbo hotela Savi- pij, učenja hitrega branja, je- Tako namreč tudi starši dobi- ca na Bledu. Družinam je jo priložnost da si prívošájo priJagojena oprema sob in je- Prvi pravi hotd za otroke ^ Mobno. ' Televizije in računalnika pa vikend tudi samo v dvoje. Otroci pa so pred časom v éasu bivanja v hotelu ne dobili tudi prvi pra>i hotel, v bodo uporabljali. A kljub katerem lahko za nagrado, temu ne bo dolgčas niti naj* darilo ob rojstnem dnevu ali stnikom, zagotavlja Irena Ko-kar tako brez staršev preživi- žuh. "Z najstniJd se bomo lo- Ponudbo prilagodili družinam dilnice, ponudba igraJnih površin za otroke, otroška animacija in dodatne storitve. Otroci recimo ne spijo na pomožnih ležiščih, ampak so Zelo pestra je tudi ponud- jim na voljo standardne po- jo tudi do dva tedna. V Pred- tevali zanje žgočih in aktual- ba tako imenovanih družin- stelje ali posebne otroške po- dvoru so namreč odprli Orni- nih tem/velikobo tudi šport- Skih paketov, kjer poleg steljice, na voljo so zaščite za no graščino, id omogoča var- nih dejavnosti in zaposlitev» ugodnosti in popustov pri ce- električne vtičnice, pničke za stvo že najmjajšim in v nuj- ki jim bodo pomagale do sa- nah za bÍN-anje otrok ponuja- kopalnico, posebna otroška nih primerih celo dojen- mozavesti iii bol) samostojne- jo Še Številne aktivnosti za sedala za stranišče in druga čkom, a so ti dobrodošli bolj ga ter s tem kakovostnejšega otroke. Tudi v tem primeru oprema, ki pride prav druži- za krajši čas, recimo za eno življenja." Prve male goste tako starši lahko kakšen tre- nam z majhnimi otroki, noč. Za ceiodrievno bivanje bodo sprejeli že ta konec ted- nutek izkoristijo samo zase. Otrokom so na vol jo tudi otro- otrok v Omini graSdnj bodo starši odšteli oProg šestdeset evrov, malim nadebudne- ^^ Za nekatere programe za otroke je treba plař^tí zgolj simbolično ceno žem pa je na voljo pet tematsko opremljenih sob, tako da si lahko vsak izbere svojo najljubšo. V Omini graščini lahko naenkrat biva do dvanajst otrok, ki bodo svoj čas v hotelu preživljali pod sloganom Narava je na^ zabava. V hotelu otrokom namreč 4 ponudijo še precej več kot zgolj namestitev. Med drugim imajo na razpolago graj* sko ustvarjalnico - sobo za ustvarjajije oziroma predavanja. praznovanja in zabave, pa tudi "zakladnico"^ to je sobo za prosti čas, ki ga lahko preživijo v družbi knjig. "Omina Graščina je v bistvu polni penzion z dnevnim in nočnim varstvom ter umirjenimi in usmerjenimi zaposlitvami prek dneva s po- udaricom na zdravem načinu življenja," je razložila idejna vodja hotela Iiena Kožuh in dodala, da bodo vse dejavnosti in bivanje samo pravzaprav igra, pri čemer bo večina dejavnosti zunaj s poudarkom na ekolo^ji, bontonu, navajanju na timsko delo, spodbujanju individu- oziroma pokriti stroške porabljenega materiala ali vstopnine na bazen, recimo. Zlasti jezikovni poletni tabori pa lahko starše olajšajo tudi za več sto evrov. Med bolj priljubljenimi ponudbami za letovanje otrok, če sodimo po rezultatih psovanja na enem od družinskih portaiov, sodi poletni teden zabave v gorenjskem letovišču Pineta v začetku jidija, pripravlja pa ga Društvo športnih telov Goli in Savica ime ški meniji s piiLigojeno izbku hrane za zajtrk in posebnim otroškim bifejem ob večerji. V hotelu je oprenJjena posebna otroška igralnica, kjer vsak dan pripravijcJ animacijski preoram. Ta je v prvi \Tsti na» menjen otrokom, aktivnosti pa so oblikovane tako, da pri njih lahko sodeluje cela družina. "Naš osnovni namen je druženje otrok in njihovih staršev ter gostov med sabo. Tako nastane ena veltíca družina/' je poudaril direktor ho- sodelavcev in svetovalcev Slovenije. Avgusta se jim je mogoče pridružiti tudi na Vc^u na Robinzonskih počitnicah.' ^^ Za varstvo med počiUiicanii poskrbijo tudi v nekaterih šolah, za kar je treba odšteti pet evrov na dan. "Za organizirano počitniško varstvo za otroke prv^a razreda smo se odioâli ilagi velikega števila prijav» saj bo med počitnicami v različnih terminih v na mit 4 Brodnjak. Za sobo v omenjenem hotelu, ki vključuje nočitev z zajtrkom, je treba odšteti od 90 do 160 evrov, otrod do 12. leta pa bivajo zastonj. V prvem letu delovanja so v hotelu Savica ustvarili dobrih 22 tisoč nočitev, kar je osem odstotkov več, kot so jih ustvarili v letu 2007 v takrat še neprenovl jenih Apartmajih Golf. Več kot polovico nočitev pripisujejo družinam, kar po njihovem dokazuje, da je bila odJodtev varstvu kar 1; otrok/' je pojasnila ravnateljica osnovne šole Simona Jenka za oblikovanje driižinskega hotela pravilna. "Mnogi gosti se vračajo in so biii pri nas tudi žc trikrat ali štirikrat," je iz Kranja Nevenka Škrlj. Otroci bodo lahko v šoli oziroma vrtcu ob šoli preživeli od 6.30 do 16. ure. M nen ja Irena Kožuh, idejna vodj;« Omine graščine: "Ideja za tak hotel je zorela dobrih dvajset let, Moj delavnik je posejan z otroki in skrbjo za njihovo zadovoljstvo. Ob pogovorih s starši sem vedno znova naletela tudi na željo po tovrstnem varstvu, saj njihovi mali nadebudneži včasih ostanejo brez varstva ali pa jim popolnoma nehote preprečujejo biti in ostati tudi dober partner, ne le očka ali mamica. Zato je prišel čas za uresničitev moje mladostniške vizije." Tine Brodnjak, direktor hotelov Golf in Savica: 'Pri zasnovi družinskega hotela smo se zgledovali pri ponudnikih podobnih storitev v tujini, zlasti avstrijskih otroških hotelih, saj se je izkazalo, da ta ponudba pri nas predstavlja tržno nišo. Nal namen je bil v večji meri osvojiti slovenski trg, kar nam je tudi uspelo» saj so v minulem letu v celotni strukturi gostov slovenski gostje predstavljali 16-odstotni delež." S zadovoljen Tine Brodnjak. Robert in Matej, prva gosta Omine graščine: "Ob vstopu v hotel sva videla veliko sob * princeskino, morsko, vesoljsko, dinozavrsko Nad njimi sva bila navdušena. Spala sva v čudoviti vodni postelji, kar je bilo zelo prijetno, Zajtrk, kosUo in večerja so bili zelo slastni • če sva vse pojedla, pa sva dobila še sadno kupo, torto ali sladoled. Res sva se imela čudovito in bova še prišla!" 12 CG + petek, lo. jxJiia 2009 Zanimivost Brane Šmitek, tajnik Turistična društva Brezje: "Brezje so odlična izhodiščna točka za pohod- nike in kolesarje; na vse strani se je mogoče odpraviti. S pevci smo se preteklo soboto že trinajstič odpravili na večumi pohod v okolico Brezij, pa doslej v vseh letih še nismo ponovili poti, toliko jih je! Po Poti miru za zdaj hodijo predvsem domačini in okoličani, prepričan pa sem» da bo zanimiva tudi za obiskovalce Brezij/ Janez Praprotnik, predsednik KS Brezje: "Še ogromno poti je tod okoli, številne so ostale še iz časov, ko so ljudje na Brezje romali peš. Ena med njimi prihaja tz Globokega, druga, najstarejša iz Otoč, daleč najbolj obljudena pa je tista, ki čez Peračico vodi iz Tržiča. Zdi se mi pametno, če bi tudi te obnovili in označili. Sprehajalci jih redno uporabljajo, na stotine ljudi prihaja ^em na dnevne daljše ali krajše sprehode." Simon Resman, gozdar, avtor projekta Sončne i:ni "Projekt tematske poti, s katerim dosedanjemu narodnoidentitetnemu blišču Brezij dodajamo nove razsežnosti, je nastal v kontekstu razmerja med tradicijo in inovacijo, med prostorom in kulturo, med starožitno naravo in duhovnim iskanjem. Sončna pot Brezje predstavlja priložnost, da romarji in drugi obiskovalci Brezij aktivneje preživijo prosti čas in ob tem spoznajo naravne lepote povodja Peračica in se di^ovno poglobijo. " Pot miru med baziliko in Glavni sprehajalci po brezjanski Poti miru so za zdaj domačini^ morda se jAn bodo kmalu pridružili tudi romarji» ki k baziliki Marije Pomagaj že dolgo ne hodijo več peš» M ARi A NA AHAČIČ polja razcepi na krajSi brez- zaradi iziemne trdnosti ne- Brezjansko pot mini so —janski in daljši peraSki del koč lomili tako, da so vanj skupaj pripravili Občina Ra- Brezje • Izhodišče dva in pel Prvi vodi po dokaj strmem pozimi vklesali razpoke in dovljica, Turistično društvo oziroma skoraj Sest kilome- pobočja po gozdni vlaki v jih zalili zvodo, ki je na mra- Brezje in Frančiškanski sa- trov dolge brezjanske Poli gozd io pod robom polja na- zu ^tiiii^iild in lako odloxoi- ino^taji Br^e, ki naj bi še lemim, ki so jo uradno odprli zaj na Brezje, drugi pa se la del kamnite stene. Ob sia- tos poleti ria delu poti po vasi sredi junija, je pred baziliko spusti do potoka Peračica. povih, kjer je na leseni klopi postaviišeštirinajstkultumo-Marije Pomagaj na Brezjah, Čez potok' vodi lesena brv, priložnost za počitek, se pot verskih znamenj. Tako bo za-kjer je postavljena tudi pot pa nato vodi lew po pro- obrne nazaj. Po gozdni cesti res poslala tisto, kar so si za-osrednja infomiacijska ta- strani gozdnati in z vodo bo- vodi do vasi Peračica in na- njozamislilivsi^kisosipriza-bla. Lahka krožna pohodni- gati Grofiji, kjer si je mogoče prej po cesti Leše-Brezje na devali za njeno ureditev: so- ška pot dveh razliônih dolžin ogledati tudi verjetno največ- izhodiiče pred baziliko. je opremljena s smerokazi v ie dre^o v dolini potoka Pera- obliki sonca in informacij- Čica, več kot 40 metrov viso- sldmi tablami, ki pohodnika ko Vovkovo smreko. od izhodišča najprej usmeri- žitic človeka, narave in miru. jo čez t^ nato pa ob samo- Peraški slapovi na stanskem zidu mimo poko- p^^j pališča in čez Brezjansko polje do sen6iega poávališča Oznake vodijo naprej po z razgledom na Dobrčo, Stol gozdni poti ob potoku vse do in Begunjščico. Ob lepem PeraSkih slapov. Ob spod- vremenu se od tam na levi njem je postavljena informa- strani vidi vse do Triglava, na djska tabla z osnovnimi podesni pa pogled seže na datki, do zgornjega slapa, Kamjiiáke Alpe s KriSko kjer so na voljo informacije o goro in Storžičem v ospre- znamenitem kamnu, pera- dju. škem tufu, pa se ie treba informacijska tabla nato povzpeti Čez most in po stop pohodnika usmeri v gozd nicah. Zeleni peraSkj ruf so Baziliko Marije Pomagaj na Brezjah vsako leto obišče 250 Po stopnicah se spusti na nekoč lomili v bližini obeh tisoč romarjev. Včasih so hodili peš» danes prihajajo z avto- spodnjo teraso, kjer se pot slapov; domačin Janez Pra- busi In avtomobili» zato bo Pot miru verjetno kmalu postala tik pod robom Brezjanskega protnik se spomni, da so ga zanimiva tudi zanje. 1 Foto: Anfa suiave« fl- - ^ ^ t ♦ ^ . f m I V i • U - S/ ilf '1 dm ^irî' i'i m Ir i».. I>, =» ï - VŤ Dobrien del potí vodí ob potoku Peračica» ki gd pohodnlk večkrat prečka po leseni brvi. > fow: Bnne Smtek • 4 h'-i ■ I I y Peraška slapova sta na skrajnem severozahodnem koncu Vovkova smreka je verjetno najvišje drevo v Grofiji. Stara je poti. V njuni bližini so nekoč lomili zeleni kamen» znameniti okoli ijo let, v višino meri 41,5 metra, premer drevesa v peraški tuf. i^ol^- Uar]anaAha6< prsni višini pa je 102 centimetra. > Foto: e^nc GG + petek, lo. julija 2009 13 Pogovor sem se naučil domačini na Starem med vrhu Jef Albrechts, Flamec, ki govori slovensko, o njem pravijo tisti, ki ga poznajo že skoraj dve desetletji, odkar ga je iz belgijskega Limburga prvič zaneslo v škofíeloške hribe. Vame se je zaljubil in se vse pogosteje vračal, med domačini se je naučil tudi slovenskega jezika. JefAlbrechts Danica Zavrl ŽlebIR predstavnikov, kar je leta --1999 pripeljalo do podpisa Ravno zaradi tega so ga Lo- protokola o sodelovanju, čani, sicer gostoljubni, a Ljudje iz Škofje Loke so leta tudi nezaupljivi ljudje, 2000 priSli v Maasmecheln sprejeli kot človeka, vredne- z dvema avtobusoma in se ga zaupanja in spoštovanja, vrnili s tremi. To je bil zače- Iz poznanstva z Jefom se je tek celotne serije skupnih dejavnost: in medsebojnih obiskov " razvilo najprej neformalno, nato pa tudi uradno sodelo' vanje med občinama Škof)a Loka in Maasmecheler. Pred kiatkim se je ob praz- Kaká ne podobnosti vid i le med obema občinama> "Sam sem leto in pol hodil na tečaj slovenskega jezika v Maasmechelnu, kljub temu pa niku občine Škof]a Loka in "Ločani in Flamci imajo isti ob desedetnici uradnega burgtndski življenski slog: pobratenja slovenske in bel- oboji so gostoljubni, radi gijske občine znova mudil v dobro jedo in pijejo, so pri- njemu ljubih krajih. jazni in radi pomagajo... Pa narava in gozdovi." Kako se spominjate začetkov pobratenja z občino škof)a V Maasmechelnu živi tudi Loka;> veliko Slovencev. Kakšne "Leta 1990, še v času takrat- stike imate z njimi: ne Jugoslavijé, nas jepot po- "V Maasmechelnu živi pri- s slovenskima združenjema "Sarasemletoinpolhodilna Za vas pravijo, da zelo pogï> polnoma naključno prvič za- bližno petsto prebivalcev slo- Prešeren iz Bruslja in Naš tečaj slovenskega jezika v Ma« • slo prihajate v Škofjo Loko, menim dci sem nesla v Škofjo Loko. Potem venskega rodu ... Imamo dom iz Genka. Skupaj praz- asmechelnu, in sicer enkiat zlasti radi pa imate škofielo- ' ^ sva z ženo vsako leto obiska« dve sbvenski dmštvi: Slom- se jezika resnično u Slovenîjo in ostajala v šek in Sv. Barbara. Z njimi naučil tam gori, na Starem vrhu ... med pogovori z domačini/' Škofji Loki (in okolici). Leta 1994 smo vzpostavili prve stike z županom Igorjem Draksleriem. Počasi in za- piaznujemo očetovski in materinski dan, skupaj gremo na romanja, praznujemo božič in se udeležujemo nujemo dan državnosti na teden, ob sredah, od sep- ške hribe. Kaj vas je tako okrog 25. junija na sloven- tembra 1996 do decembra pritegnilo v teh krajih? skem veleposlaništvu v 1997^ vse do tedaj, ko sem "Sistem kmečkega turizma, Bruslju. Nekoč je bil v Gen- prevzel funkcijo podžupana narava, gore, predvsem pa ku tudi Janez Dolinar s svo- od 1998 do 2000. Kljub temu prijazni in gostoljubni Ijud-jo radijsko oddajo." pa menim, da sera se jezika je. Sami imamo hribe, viso- resnično naučil tam gori, na ke do sedemdeset metrov, nesljivo {predvem počasi) velikonočne maše ob 6. uri smo se ljudje iz obeh skup- zjutraj. Dobro sodelovanje Kako ste se naučili sloven- Starem vrhu... med pogovori ki pa jim kljub temu pravi-nosti spoznavali prek naših teh dveh druitev obstaja tudi skega jezika? z domačini. " mo gore mm\. m U/Í I 13 7 17:01 20 30 14.7 20.30 15.7 20 30 16.7 20 30 1 u!l-! MATřv? SiM- •t V REMAKč SWINC1 HV^^^^l Gcívřtiere lOVRO mm ÙH'M : Beiuecerç GlPSV SWING t/ýi /i-./ , - • • • \ -i t « \ >4 t ř » v w » ^ rv s J ^ ♦ r À Ů i -, V ■f m;^dnarođni projoKí I i 1 ^ ŽE XZŠ1-W MONOGRAFIJA » ( ♦ \ • Sli A 1| Mattívz Lenarčič ^ • f lil • - i r . 'k., \ ' t tliJKOv ^ -W" i' M . v • 11 :it»date v tiašem ureaivílvu. 2. • 6. 7, Festivalna dvorana LIPICANCI beia bozanslv 2. JULIJ tC. JULIJ 2001] WWW.ÍÍSIlVÍLillD.ÍOIll Manako, Fr.^ncijo It ^'r ^ Liechtenslcm, Ncmć'jo, Avstrijo Rt-anû ccno-".loe 49,90 SUR Cen J .'J tiiiočfiko G.v. cji.i^i {-lO 44,91 EUR • •• - 04/201 O 41 k"* - naročnine v- o-cias,si ♦ J . r ^ à É 14 GG + petek, lo. julija 2009 Na robu ROKIJEVA ZGODBA O ODBAiSČAKJU (1) Ni vsaka mama zaklad Milena Mikiavčič usode prosno kruti in brez milosti učenju. Vajen sem bii, da ravno do tistih, ki bi jih mo- sem se zveier sam umil, se rali najbolj ljubiti. Razu- mem, da v našem srcu z leti usahne ljubezen do partnerja, pa si želimo najti druge- ga, sorodno du^o, ki Di nas razumela in nam stala ob strani. Nikoli pa ne bom razumela, da so nam na tej poti ovira otroci. In da se jih nekateri lahko znebijo tako kot smeti, ki jih vržejo v kontejner. Kctldjeva zgodba pa je sploh nekaj posebnega. Lahko bi rekla, da celo unikatna. (Vlekel v pižamo in šel spat. Nikoli me ni bilo strah, saj zlepa ni bilo nikogar, ki bi me držal za roko, če je slučajno grmelo ali Če je zmanjkalo elektrike. Punce so me naučile tudi kuhati. Spominjam se, da mi je padlo na pamet, da si za svoj peti rojstni dan naredim torto. Nekajkrat sem bil zraven, ko so jo pekle one, in ko sm lotil deb. s^m vklo- pil spomin, da bi jih posnemal pri delu, a ni šlo. Zas vi- Uradno je veljal za edinca, njal sem celo kuhinjo, naj- čeprav so mu zlobni jeziki bolj pa so "trpele" zavese ... sem in t^ namigovali, da Takrat me )e mama, menda ima v eni od južnih republik prvič, tako pretepla, da nekaj "mučenja" držala za roko in mu prigovarjala, da bo še vse dobro. Zaradi nje je pozneje tudi izgubil strah pred bolečino, saj je vedel, da mora imeti ob sebi pravo osebo, ki bo z njim delila skrbi in težave, pa bo vse dobio. "Ko smo potem v povezavi s Cankarjem in njegovo materjo pisali v Šoli esej, nisem pisal o lastni materi, temveč o Světláni. Žal se je vse skupaj učiteljici tako ne» navadno, da me je zatožila rrami, ko je enkrat pred koncem leta prišla na govo-rilcie uie. Dobro se Še spominjam: takoj ko je zapeljala na dvorišče in sunkovito še dve ali tri polsestre, katere so se rodile v maminem dni nisem mogel vstati iz ustavila avto pred garažo, postelje zaradi sledi udar- sem vedel, da je nekaj naro- prvem zakonu. A ker je cev, ki sem jih imel po vsem be. Nič pametnega mi ni pa- rna ma te govonce zmera) zanikala, jim ni nikoii posvečal večje pozornosti. "Po svoje sem imel običajno otroštvo. Pri nas je zmeraj živel cel kup sorodnikov, ki so prihajali in odhajali. Nekateri so ostali leto, drugi dve, nekateri celo Štiri leta. telesu. Bilo je res grozno, iz- dlo na pamet, saj sem IMl od-menično je vihtela kuhalni- ličnjak in sem vedel, da jo CO in me zmerjala z vsemi ocene niso mogle razkuriti. možnimi izrazi, ki so ji pa- Med preklinjanjem je pri- dli na pamet," se spominja Roki in v glasu ne more skriti žalosti. vihrala'po stopnicah in se potem na silo ustavila pred menoj, ko sem sedel za Ko se je mama umirila, je mizo in se bâsal s pico, kate-prišla k njemu v sobo ter ro sva spekla s Světlano. Za- Takrat, ko je pri njih stano- Odvisno je bilo od tega, ali rau zagrozila, da ga bo "pro- čele so padati klofute in vala .S veti ana, bilo jc ravno v so prišli zaradi dela ali zara-Času vojne vihre v nekdanji di Študija. Očeta, ki je imel dala ciganom*', čc bo kaj omenil očetu. medtem ko me je pošiljala v pičko materino in me zmerja- jugoslaviji, se je nanjo zelo svojo obrt, s katero se je ne- "Do takrat, ko se je vrnil oče, la z vsemi mogočimi izrazi, je navezal, saj je bila do ubogega zapuščenega dečka zelo materinska. Ona je šla z njim, ko je moraJ oditi k zobozdravniku, d^ mu izpuli zob. Čepidv je bil že na pvi odrasel, obiskoval je sedmi razred, ji je milostno dovolil, da ga je ves čas "mučenja" držala za roko In mu prigovarjala, da bo še vse dobro. nehno selil po vsej Sloveniji in tudi po zamejstvu, itak nikoli ni bilo doma, mama je bila sicer le gospodinja, a je bila najbolj sreóia med svojimi prijateljicami, s katerimi se je družila domala od jutra do večera. Bila je zelo nemirnega duha in ni dolgo zdržala na enem mestu. sem že vse pozabil, a Četudi kričala, da mi bo že vtepla v ne bi, mi na kraj pameti ne glavo, kako je ime materi, id bi padlo, da bi mu tožil. Bolj me ie rodila in ki skrbi zame. kot moji udarci bi ga verjetno zanimalo to, da mame ni bilo nikoli doma ...," je še dodal Roki. Bil sem tiho in ne da bi se ji za ped umaknil, sem prenašal udarce, po licu nii lú prilekla nobena solza. Ko se je utmdi- Takrat, ko je pri njih stano- la, mi [e ukazala, naj grem k vala Světlana, bilo je ravno v Sveflani ter ji povem, da naj časiu vojne vihre v nekdanji spoka iz hiSe A nisem Sel. Ta- Tako mi je bilo usojeno, da Jugoslaviji, se je nanjo zelo krat je bilo prvič, da sem preže dolgo nisem, hote ali ne- so name pazile sorodnice, in navezal, saj je bila do uboge- kršil nenapisano pravilo: po- hote, srečala toliko zapuščenih, zavrženih in neljublje-nih otrok kot ravno v za- ker so bile nagnjene k temu, da so rade crkljale otroke, zlasti mene, se mi je zmeraj dnjih dveh letih. Ob vsaki dobro godilo. Imel sem tudi usodi TOsebej, o kateri sem srečo, da so biJe. vsaj nekate- potem nidi pisala, sem se $e dolgo spraševala, kako to, da znamo biti odrasli tako neiz- ga zapuščenega dečka dokaj materinska. Ona |e Sla z njim, ko je moral oditi k zobozdravniku. da mu izruje modiostni zob. Čeprav je bil 2e na pol odrasel, obiskoval re, precej pametne, kar mi je prav prišlo, kadar sem po- je sedmi razred, ji je milo-treboval kakšno pomoč pri smo dovolil, da ga je ves Čas klical sem očeta in ga prosil, naj doma naredi red. Ne vem, kaj sta imela z mamo, toda Světlana je ostala in to je bilo vse, kar sem si želel. Brez nje bi bilo moje življenje še večji kaos, kot je bQo..." Se nadaljuje Stres naš vsakdanji (2) Damtana Smid moj pogled Odzivanje na stres se rslikuje od dov^ do ďoveka. Kar je nekomu izziv, je lahko drugemu veliko breme. Poleg intenzivnosti stresnega dogajanja in časovne omejitve je predvsem naše doživljanje tisto, ki določa posledice stresa, če pogledamo stres ob smrti najbližjih ali ob prometnih nesrečah in pri neozdravljivi bolezni, vidimo, da nam je v veliko pomoč naš odnos do življenja. Optimisti l^e premagujejo stres kot pesimisti, kar pa še ne pomeni, da ^ manj občuti* jo. Vsak dovek ima svoje obrambne mehanizme, ki se Šele med stresom. Intenzivna tdesha vadba je za nekoga, ki je ni navajen, v stresnem ob- problemu. Pra\jo. da se klin s kiinom zbija. Če to res drži, potem je ob doživljanju stresa dobju bolj škodljiva kot korist- treba poskrbeti za dražljaje, ki na. Za človeka je dobro, da ima vedno nekaj zaloge dobrega počutja, tako fízičn^ kot psihičnega. Dokazano je, da bodo preusrrerili naše misli s problema na nevtralno območje. Od tam pa se nam mo* goče pokaždo rešitve. Pri tem telesno aktivni ljudje lažje pre- so nam lahko v pomoč vse de- magujejo različne napore, Po- javnosti, ki jih imamo v življe- leg t^ je telesna aktivnost ti- - nja Nekdo, ki ima širok krog sb dejavnost, na katero naihi- poznanstev, ki je aktiven v lo- treje vplivamo in posledično vpliva na naše mišljenje, àx* stvovanje in fiziolo^jo telesa. Ce smo postavljeni pred ovire, jih bomo bolje obvladali, ř^ smo aktivni Hitra hoja prine- sprožijo, da mu pomagajo pri se bcdjše rešitve kot sedenje na premagovanju stresa. Zato ima ve& pomen naša psihofi- ziâia kondkija. za katero pa moramo skrbeti že prej, ne kavču. Ko je dovek aktiven, se počuti svobodnega in kreativne rešitve se pojavijo hitreje kot takrat, ko samo tuhtamo o kaini skupnosti, ki se ukvarja s hobiji ► bo imel več možnosti, da najde delo. kot če bi čepel doma in se smilil samemu sebi. Mreža, Id jo pletemo s prijatelji in z aktivnostmi, ima velik pomen, saj nam pomaga, da se o težavah pogc^^a- ttio, slišimo različna poglf»de, se sprostimo, dobimo podporo, si naberemo novih moči. SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Na vesti ima več oboroženih ropov Preiskovalni sodnilc okrožnega sodišča v Ljubljani |e odredil pripor zoper 22-letnika iz okolice Ljubljane» ki |e konec junija domnevna oropal pismonošo iz okolice Dola pri Ljubljani. Ljubljanski kriminalisti so osiimljenega prijeli 30. jimija, na dan ropa. Kot je pojasnil vodja kriminalistov na Policijski upravi Ljubljana Branko Japelj, je osumljeni Ljubljančan oborožen in zamaskiran od pismonc^e zahte>'al gotovino in mu nazadnje ukradel torbo. Pri hišni preiskavi osumljenčevega doma so odkrili več kosov imitacij orožja, pištolo z nabojnikom ter masko in denar, ukraden poštarju. 22-letnik je že stari znanec ljubljanske potidje, saj je v preteklosti zagrešil že več oboroženih ropov; januarja lani je oropal trgovino v Dolskem, januarja letos pošto v Kresnicah pri litiji» prejšnji mesec pa je za tarčo vzel tudi varnostnika v varnostnem podjetju v okolici Dolskega. V vseh naštetih primerih je zahteval tisoč ali več tisoč evrov. Mladeniči oropali invalidskega upokojenca Na okrožnem sodišču v Ljubljani so oa zaporni kazni obsodili devetnajst in osemnajst let stara mladeniča; prvi bo za zapahi preživel naslednja štiri leta in štiri mesece, mlajši pa tri leta. Na sodišču predstavljeni dokazi niso pustili dvoma, da sta konec januarja skupaj s komaj šestnajsdetnim prijateljem v Višnji Gori bmtalno napadla invalidskega upokojenca, sicer znanca. Podrli so ga na tla in pretepli, nato pa ležečemu na tleh odvzeli ročno uro, prstan ter denarnico s tristo evri in dokumenti. « Devetnajstletnik je upokojenca poleg tega tepel še toliko časa, da mu je razkril tudi pin kodo za bančno kartico, s katere so kasneje dvignili štiristo evrov in si jih razdelili. Istega dne sta devetnajstletnik in šestnajstletnik grobo pretepla še enega moškega. Mladoletniku bodo sodili posebej. Minuli teden trije mrtvi Prejšnji teden so policisti obravnavali 152 prometnih nesreč, v katerih se je huje ali lažje ranilo 192 ponesrečencev, trije pa so izgubili življenje. Minuli konec tedna se je v trinajstih prometnih nesrečah ranilo trinajst oseb, ena pa je umrla. Najpogostejši vzrold prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje, so sporočili z Generalne policijske uprave. Slovenske ceste so sicer letos terjale 94 smrtnih žrtev, osem manj kot v enakem obdobju lani. CG petek» îo. julija 2000 15 Knjige in ljudje Knjige m knjigoljubi (2) Zvezde Gutenbergove galaksije Miha NagliČ je nove dobo komuniciranja katerega sem čakal vsakdan, javno najbrž še nisem pri-- omogoâl Gutenbergov izum tudi ob nedeljah, ko Časopisa znal: da sem jih kradel! Že Zadnjič smo se v prvem nati« tiska, naj bi jo tudi novi me- ni prinesel po^br, ampak sva omenjeni prijatelj, s katerim SU tega podlistka priklonili diji. V tem je gotovo aekaj ga morala iti na pošto sama sva v tem poletju sodelovala, profesorju Francu Drolcu, resnice in ta je že očitna, a da iskat ga je tudi poimenoval: ""par knjigoljubu in njegovi novi bi tiskane publikacije izumr- Očetovo vlogo so pozneje komimizadja". Kotdasvaže knjigi ob avtorjevi yo-letnid. le» mnogi in tudi podpisani prevzele učiteljice, sam pa v komunizmu, sva si jih je- Prav pa je, da zapišemo tudi ne verjamemo. Knjige in sem naredil korak naprej, ko mala po svojih močeh in po- nekaj besed o izhodiščih in knjigoljubi ostajamo na svo- sem leta 1967 kot gimnazi« trebah. A le knjig; kruha ali ciljih tega pisanja. Najprej jih knjižnih okopih, pišemo jec prišel v Ljubljano in tam s denarja ne bi ukradla, raje zahvala direktorici, da je v in beremo Še naprej, Guten- pomočjo mladostnega prija- sva denar, ki je bil za kruh, našem časopisu omogočila bergova galaksija je še daleč telja odkril Trubarjev anti- namenila za knjige. Ko me je IJEDAN GVTTÏiMBE. R. G kvariat Tam sem^ začd knji- enkrat ena od prodajalk pri outenberg (1398-1468), izumitelj knjigotiska, USS je novo rubriko o knjigah. In to od svoje črne luknje. v času, ko mnogi vse glasne- Ljudje seveda še zdaleč nis- g« tudi kupovati in nastajati tem početju zasačila in doži je in prepričano zatrjujejo, mo vsi po vrsti knjigoljubi. je začela moja sedanja knjiž- vela histerični napad, tuđi smrt? da je s loijigo in Časopisi ozi- Nemara je kar veliko takih, ki niča. Cen se ne spomnim, sam nisem ostal neprizadet roma tiskanimi mediji ko- jim do knjig in Časopisov vem pa. da je bil njihov delež in Rem po tistem knjižno nec. Možnost, da bi razvoj sploh ni ali jih celo ne mara» v moji tedanji štipendiji in parkomunizacijo opustil, elektronskih ín avdiovizual- jo: da bi jih kdo naravnost žepnini nižji kot je v seda« Vest me pa ni pekla, j» če- nih medijev sčasoma sklenil sovražil, pa ne verjamem, njem zaslužku, po številu pa mer sodim, da je šlo kljub prvi natisnil Biblijo. Bo Gutenbergovega stavca res doletela obdobje pisnega komunici- Kdo ne bi priznaval Biblije, jih ;e bilo kljub temu več. Za ranja in ga izpodrinil, je na- "knjige vseh knjig", naj jo obiskovalce antikvariatov je vsemu za prisvajanje z dobrim namenom. povedal že kanadski sociolog bere ali ne? V tem pisanju se posebno ugodna bera takrat, Zdaj imam v svoji domači in komunikolog Marshall H. omejimo na tiste, ki pripada- ' ko umre kak učeni mož, nje- knjižnici veliko knjig. Ko McLuhan {i9ii*i98o) v epo- mo Gutenbergovi galaksiji, govi potomci pa ne vedo, kaj sem jih zbiral, sem mislil: halni knjigi (in n je j sledečih), pa naj smo v njej zvezde ali le bi z njegovo knjižnico. In jo nekoč jih bom že prebral, ki je izšla že leta 1962 s po- z\'ezdni prah. Ob tej prilož- ponudijo antikvariatu. Ta jo Zdaj počasi že uvidevam, da inenljrvim naslovom Guten» nosti se skušam spomniti, če- odkupi, postavi na police in večine od njih ne borti niko- bergova galaksija in podna- sar se nisem še nikoli: kako tako se začne še zadnja raz* li. O tem, kaj bo z njimi, ko slovom Nastajanje tipografskega človeka. Njegov je tudi sem se sam znašel v knjižnem osvetju? Mojo inidadio prodaja nekega ustvarjalnega mene več ne bo, še ne raz-življenja. Zbirald; kš te knji' mišliam. Upam le, da ne znameniti izraz, da postaja v Cutenbergovo galaksijo sta ge kupujejo, z veseljem in po bedo končale v antikvariatih, ves svet ena sama "globalna omogočila moj oče in časopis razmeroma nizki ceni, se ne kjer so bile po večini tudi vas", v kateri bodo novi me- Slovenski poročevalec, na ka- zavedajo, da mogoče čaka kupljene. "Habent sua fttaJi- diji omogočili globalno go« tcrega je bil naročen. V njem njihovo zasebno knjižnico bcUi; knj^e imajo svojo uso- vorao in vidno komuniladjo je med dnigim izhajala tudi enaka usoda. Tudi sam se do," so vedeli že stari. Um- namestotiskane. Otem jeto- slikanica Medvedek Neewa: tega zavedel šele nedavno; berto Eco pa je v Imenu rože rej govoril že, ko še ni bilo di- Mustrove sliâce iz nje sem si odneham pa ne... ta izrek priredil: "Nikoli se gitalnega komuniciranja in ogledoval sam, besedilo mi je O tem, koliko mi je bilo do ne ve, kaj se lahko zgodi s Marshall McLuhan, prerok konca Gutenbereove galaksije, svetovnega spleta. Tako kot bral oče. To je bil obred, na knjig, r\aj priča dejstvo, ki ga knjigo." To je gotovo res. bere časopis. Slovenci v zamejstvu (150) Vrhunski kulturni dogodki Jože Košnjek med sosedi Jože Košniek rini. Njegov um^tniSii vodja jc stov sta hiia med občinůvom Edi Oraže. Pred njimjc bil več visoict predstavnik Rfmar/in S'a Koroškem se je konec juni - let u mein iŠki vodja MaUvž skt u nije v Eomi Valmtir ja in v začetku julija zvrstilo Fak^an iz Kranja. kc in soproga mkaj vrhuncih in dobro obis» "S Šv^kom kot en sam pedali- Irtzkc. kanih kulturnih dogodkov. V oder niso zaživele samo cele Slovenski generalni konzidat v Dravogradu na slovenski stra- Vopte. Sebi in nam so s svo- Celovcu je tudi letoSnji Dan dr- ni meje in večer kasneje v jim nastopom dokazali, kako žavnosti počastil s koncertom v Suhi/Neuhaus na Koroškem sugestivno moč ima saHra, ka- Domu ^be v Celovcu. Na je potekal ±e 17. pevski jesúval dar jo pripravi zavzei giedali- njem je nastopila slovinska Suha. Koroika izvedba fisHva- Ai ansambel, in kako zelo si pevka Manca Izmajhva, ki sta la, ki sta seje udeležila tudi žu- ljudje želijo sproščenega hu- jo na violini in klavi/ju sprem- panja Dravograda Marijana mofja, "je ob predstavi Švejka Ijaia njen soprog Benjamin Iz-Cigale in Suhe Gerhard Vi- nu prostenr v VogrCah/Rinktn' mt^v in pianist Đhž Jwjcv sotschnigje bila na dvor^ču berg (Podjuna) v Novicah za- Gostitelj koncerta j znameniteg(i suškega gradu, pisal tajnik Slovendce prosvet- venski generalni konzul v Celo- Lastnika gradu, zakonca Eva ne zveze Janko MaBe. Glavni vcu Ma^až longor Oktet Suha (fbtograftja je s koncerta na letošnjem Tednu kulture koroških Slovencev v Ljubljani) {e uspešer albuma Slovenska o^anlzator pevskega festivala. / f^^«-102« Koinith Ih Herbert Llanigg sta pevcem vlogi Šv^ka in vojnega kurata je posnela in gostom razkazala vzorno Otta Katza izvrstno igrala di^a in S\ ohranjen in vzdrževan grad. Herman Enzi in predsednik dušila oWinrtvo. Z odličnim nalni Kmečki praznik in na bližnjim Gospodarskim cen srce Vw letuje orvankaUfr JtsUva- domačega Katoliškega kultur- petjem ga je prepričala Snčanje kmetov treh dežel, fej trom. V kulturnem programu la Oktet Suha, kije vodilna nega društva Lojz Kerbitz. čudoviti so najbolj prq)rosti sUh bc leios v nedeljo, 26. julija, v bodo sodelovali tudi harmom- manjša pevska zasedba na Ko- Predstave na prosUm si je cgie- venski Jjwlsfci napevi ro&em in tudi v Avstriji, jese- dalo nad tisoč ljudi iz vseh de- Sdoh/ZeU Phare. Začelo se bo karji iz Železnikov. "Veselimo kme- obn, uri z mašo v selski cer^i, se srečanja z Vami v prelepih ni ga čaka gffstovanje v Argen- lov Koroške. Na eni od pred- tov se že pripravlja na tradicio- nato pa se bo nadaljevalo pred ^elah so zapisali v vabilu. i6 CG + petek, lo. julija 2009 razgled Užij mo poletje Miha Naguč Mihovanja suho in vroče vreme celo po- aH na obisk k ljudem, za ka- trebufcta. Sonca so veseli tere sicer ni Časa - pa ho do- tudi kopalci, ko pridejo iz bro delo njim in tebi. Vzeti si vode. Vsi drugi pa težijo v čas zase in za druge, dopusti- senco. Mnogi odpotujejo. Na ti si dopustovati • to je tisto, dopust se odpravijo šefi» tisti, kar šteje in se naposled tudi ki sicer priganjajo; pritiskajo splača. Majhen vložek za vena podrejene in se upogjbajo liko dodano vrednost, pod nadrejenimi, kot kaki bi- Spominjam se. kako lepo je dklisti; v času dopusta obmi- bilo. ko smo hodili na morje, rujejo ali se spravijo na pravo Še lepše pa je bilo pozneje, kolo in podrejeni si oddahne- ko sem bil že gimnazijec in jo. Počitnice si privoščijo študent in se ni več spodobi- tudi politiki, ljudje, ki morajo lo, da bi hodil na morje s proizvajati problerre po svoji starši. Tako so odpotovali službeni dolžnosti, da jih dr\i^ štirje iz naše družine, lahko potem "rešujejo", jaz pa sem ostal lepo doma. Skratka: poleti spričo vročine Saj ne da teh, ki so odšli, ne vsi malo popustimo, sploš- bi maral, ampak biti en tena, posebne in posamične den v letu v hiši povsem napetosti se zmanjšajo. Kri» sam, je bilo gosposko. Slabel za, ki se ji ne mudi, to vidi, semle za kure in zajce, ki jih tudi sama malo obsedi in si je bilo treba dvakrat na dan misli: bom pa počakala. nakrmit- in napojiti, ter rože, jeseni bo hudo. Kriza bo ki so se zadovoljile s tem, da vstala, z dopustov se bodo vr* so bile enkrat na dan zalite, nili vsi, ki jo generirajo in fi Na skrbi sem torej imel le sekundiraio. Zato je moje preostala, nečloveška živa skromno priporočilo» ki ga bom skušal upoštevati tudi bitja v hiši in njihovo prehra* no. Soočil sera se tudi s svo- sam, da užijmo še to poletje! jo. kar je bilo nekoliko težje, Pri tem ni bistvena zunanja a je šlo. To so banalnosti, bistvo je v tem, da je drugače in da si sam svoj gospod, in da pojavna oblika tega užitja. Ni nujno odpotovati na dolge in drage počitnice. Tem, ki si to traja le določen čas; biti jih lahko privoščijo, tudi ne svoboden ves Čas je pa Še bolj kaže zavidati. Zavist bolj ško- naporno in za marsikoga di tistemu, ki ga žre. kot one- tudi po^bno. to vemo iz mu, ob katerem je nastala in književnosti in izkušenj, svo- zanjo sploh ne ve. Več je jih in dragih, vredno, da gremo vase in na- Ko poleti mnc^ primeži ne- Kaj je zdaj s to krizo? Nekate- redimo kaj zase. V dneh, ko koliko ali povsem popustijo, ri pravijo, da se še poglablja, * so šefi in politiki ter sodeiav- si torej dopustimo malo dru- drugi, da že popušča. Po mo- d na dopustu, te manj oble* gačnosti. Saj ne bo za dolgo. jem je bolj prvo kot drugo, gajo in si lahko vzameš več Ko se dopusti in počitnice Hkrati pa je prav gotovo, da časa zase. Pri tem sploh ni končajo, ko se na svoja mesta bo čez poletje manj huda. To bistveno, ali kam odpotuješ vrnejo šefi in politiki, bo idi- je moč poletja kot takega, to ali ostaneš doma. Potovanje le hitro konec. Na krizo tudi je čas. ko vsi malo popustijo- zna biti naporno, doma si tisti, ki jo menedžirajo, težko Narašča le vročina; pred njo lahko res odpoájeá. Bolj važ- vplivajo. Nam ostane mož- se večina umakne in se manj no je, da poleti, Iqerkoli že nost, da naredimo vsaj nekaj napreza. Z njo se morajo so- vsaj nekaj dni zaživiš druga- zase in za svoje najbližje, očiti le kmetje, košnja in že- Če koî sicer. Da kaj prel^ereS, Najprej pa užijmo vsaj malo tev se ne moreta odložiti, greš v bližjo gostilno na pivo tega poletja ... Vaš razgled Nekdaj so konje uporabljali za delo na polju, travniku in v gozdu, danes prevladujejo konji za šport in rekreacijo. Na sliki: konjiči in njihovi mladi jezdeci s škofjeloškega območja med ježo po travniku • in pripravami na Škofjeloški pasljon, kjer so tudi sodelovali. C Z. ^iT ' • • \ Živina med opoldanskim počitkom na planinski paši na Kolcah • z razgledom v dolino In pogledom na bližnje gore C. Z. Šala z Banskih dvorov Marjeta Smolnikar sedmica v politiki je vse relativno. Jn HDZ) za seboj zaprl sam. vladnega predsednika katere nenadnega odstopa nekje v šalil novinani. Glede na to, začasne. Čmo Je lahko belo Denimo, da ga ni Čez driaviti koli države na sveiu. Visoke in belo je lahko čmc. Danfs si in strankarski prag brcnil ne- politične kariere pač ne zgra- Sloveniji Kratko malo Je Ivo Sanader moral oditi z vseh kam Jc Hrvaška zabredla tudi ali predvsem z njegovo zvezda na političnem odru, kdo iz teme, iz ozadja. dis za ialo in Čez noč. Se hrvaških političnih prizorišč, pomočjo, je namreč čisto ne- celo medna rodnem, jutri te ne Kar se mene tiie, me ne bo ni- manj, da bi seji za ^alo in čez opazi niti vratar v tvoji "lastni " banki. hie prepričal, da teko vzv^e- noč in meni nič tebi nič odre- Aktualnih i« prihodnjih. Dr žavnih in strankar^ih. âoveSko í/erjeti, da bi spal od» lično. Razen če si ni pomagal no, samozavestru) in, roko na kel. Vsaj po bstni želji ne. Po Kdo je !va Sanadeija v odhod z uspavali. Vzemimo Iva Sanaderja. Še srce, tudi marsikomu dopad- drugi strani ne bi noben za- prisilil, je, kajpada, druga Kakorkoli, Ivo Sanader je po- včeraj jekot predsednik Ijivo politično bitje, kot Je bil upanja vreden in trezen poli' zgodba. A. je ta. druga zgod- litično vzeto (zelo verjetno) sosednje Hrvaške gledal čez Ivo Sanader, odstopi kar tik ■ državnik pa sploh ne • ba, za aktualno notranjo in pokojni in ne verjamem, da Kolpo in Čez Tri^v narav- tako. Za "Jazon". Kdo bi ver- pustii na cedilu dri%ve, da ne zunanjo politično ter gospo- bo v^i od mrtvih. Z ozirom nost v Bruselj in h dlje Čez jel, če bi na primer slovenski rečem domovine, ki je po ne- darsko resničnost Hrvaíke na dosedanje politične izku- Atlantik v Washington. Dan- vladni predsednik Borut Pa- ska oholost pač. Zdaj ne vidi hor, ki je prav tako vzvišen in katerih ocenah tik pred ban krotom. povsem nebistvena. Bistveno ínje z našo južno sosedo pa, je, da je Hrvaška z Ivom Sa- žal, ne verjamem niti tega, da več niti v svoj r\ekdanji dvor. samozavesten, vsaj na videz, Ne. Ivo Sanader ni odstopil, nadarjem ali brez njega v se bodo zaradi odhoda Iva Drii, da Je odstopljeni hrvaški če ru u'-esnici. Jutri odstcpil, vsaj po mojem prepričanju strahotno bolečih Scripcih. In Sanadeija s političnega prizo- vladni predsednik in predsed- govorim, kajpada, teoretično, ne, zaradi drugih (osebnih) ne verjamem, dajo lahko iz rišča politični odnosi med de-nifc vladajoče stranice odstopil češ da se je naveličal ali da političnih načrtov ali dljcv, teh Škripcev reši neka ad hoc želico na sončni strani Alp in lipo našo v dogledni prihod- vladne ekipe, drži pa tudi, da n^ie pnsU, kot je vodenje slo- usprilk zuMnJepolitičnih ak» "Odlične sem spaJ, pa vi?" se nosti bisti/eno otoplili. Je že sam, se pravi, brez celotne ima v svojem življenju pamet- Niti zaradi konkretnih ne- sestavljena vladna ekipa. nihče ne verjame, da je tudi venske vlade? Nihče, in isto cij njegove vlade ne. Še naj> je dan po svojem odstopu Ivo tako, da volk dlako menja, vrata v Banske dvore (in v bi veljalo za katerega fcol» manj bwa vzrok njegovega Sanader z zaigrano vedrino nravi nikoli. t GORENJSKI GLAS petek, 10. julija 2000 EKONOMIJ Stefan. zam- tajo zasuk v pozitivno smer. dodatno ponudbo, festivali. dobju lani, kar direktor LTD Na dop-ist prihajajo tudi pov- Bohinj ocenjuje za katastro- sem novi gosti, zato jih želijo delavnicami, prireditvami. Na Bledu se v teh dneh odvi- ampak kvalitetni ponudbi le dodajati nove aktivnosti. Kdaj se bodo poznali učinki, pa ne ve še nihče. Direktorji dopustujejo po starem Nekaj direktorjev oziroma predsednikov uprav gorenjskih podjetij srno vprašali, ali bodo zaradi gospodarske krize spremenili načrte za letošnji dopust. b0š17a.m Bogataj ob Jadranskem morju: "Obi- njem, s katerega se ie tudi ia- polovico dopusta, torej pri-..............................................................................ščemo manj odkrite kotičke, vil. Kratko in jasno odgovarja bližno iç do 18 dni. Običajno Kranj • Gorenjske gospodar- kjer ni prevelike gneče, saj iš- tudi Bine Kordež, predsed- najamem jadrnico v Zadru stvenike smo vprašali, ali čemo predvsem mir in lepo nik uprave Merkur: "Spre- ali v Rogoznid in obiščem ja- bodo zaradi krize spremenili naravo. Če bo Čas dopuščal, menjene razmere zahtevajo dranskc otoke, nekaj dni na- letošnje načrte dopustovanja, načrtov tudi letos ne bomo več poslovnih komunikacij menùn golfu in izletom. Sko- ali bodo dopustovali doma ali spreminjali, ne ^ede načina tudi med dopustom. Tega raj vsako leto izkoristim del v tujini in koliko običajno po- ne glede dolžine. Natančne bom delno preživel na mor- trošiio za dopust? Na zadnje destinadje še ne poznamo." ju, delno pa na kolesu." vprašanje ni odgovoril nihče. Gregor BenČina, predsed- Janez Bohorič, predsednik dopusta tudi za dejavriost v okviru mednarodne dobrodelne organizacije Lions Ciub International. Prav v teh Tmagn Skobii, predsednik nik upravnega odbora Jelovi- uprave Save, pravi, da svoje uprave Aerodrom Ljubljana, ca, je sporočii, da je letošnje proste dni koristi za večkrat- dneh sem na letni konvendji nam je povedal, da poleti po- običajne poletne počitnice na krajša obdobja odsotnosti: v Mineapolisu v Združenih navadi z družino dopustuje zamenjal s poročnim potova- "Poleti običajno izkoristim državah Amerike." Zmago Skobir /foio cwud ka.cíc Gr^or Benčína Bine Kordež couza k3v&< Janez Bohorič Tjna DolcI Nerealne obljube o pridobitvi denarja EU Boštian Bogatat podjetja nerealne, saj je za ....................................... pridobitev sredstev struktur- Kranj - Številne institudje so nih skladovtreba kandidirati ta teden opozorile na ponud- na javnih razpisih. Denaria bo podjela PS • MOBIL, poslovna in tehnična izvedba ni mogoče obljubljati vnaprej, saj vsak javni razpis pridobitve nepovratnih sred» predpisuje določene vstopne stev EU, d. o, o., ki podjetni- pogoje,- ki jih je treba izpol- ke vabi, da izkoristijo mož- njevati, da se podjeirje lahko nost pridobitve nepovratnih sploh poteguje za sredstva, sredstev Evropske unije. V Prijavi sledi ocenjevanje pro- dopisu podjetje obljublja, da jektov na osnovi v razpisih lahko mikro in mala podjet« določenih kriterijev. Zato ja, ki bodo s prijavo potrdila povpraševanje po sredstvih podjetjem oziroma podjetnikom svetujejo, da dopis in vplačala 684,64 evra, naj- omenjenega podjetja (enako kasneje 31. avgusta zoog pa njihovo spletno stran) ig- prejmejo denar Evropske norirajo. Zaradi suma kazni- unije v višini med j.800 in vega dejanja poskusa preva- 29 tisoč evrov. Ir.štitucije re so o zadevi obvestili poli- sporočajo, da so obljube dio. RADOMgS Lip Radomlje v likvidacijo Delničarji Lip Radomlje so na ponedeljkovi skupščini izglasovali likvidacijo družbe> za likvidacijskega upravitelja pa imenovali sedanjega direktorja Asta Dvornika. "Za likvidacijo sc se lastniki odločili, glede na podatke iz poslovanja, saj bi družba prej ali slej postala tnsolventna," je povedal Dvornik. Lip Radomlje je lani ustvaril za deset milijonov evrov prometa in zaposluje 230 delavcev, največ težav pa jim |e povzročila odpoved sodelovanja kupca iz Amerike m padec vrednosti ameriškega dolarja. Likvidacijo so izpeljali sedaj, ko ima družba ie možnosti, da ohrani zdravo jedro in v prihodnosti ne kopiči novih dolgov in izgub. B. B. Železni ki Delničarjem Domela tudi letos dividende Domel bo letos za izplačilo dividend lastnikom namenil skoraj pol milijona evrov ali 0,40 evra bruto na delnico. Preostali bilančni dobiček po poročilu iz leta 2008 v višini 5,6 milijona evrov bo ostal nerazporejen. Domel je sicer lani ustvaril za 320 tisoč evrov čistega dobička, kar je bistveno boljši rezultat kot leto prej, ko je rezultat Domela oklestila katastrofalna poplava. Poleg tega so je imela družba še za milijona evrov prenesenega dobička iz prejšnjih let. Domel je sfcer v skoraj popolni lasti družbe Domel Holding, ki je v lasti zaposlenih. B. B. Prihranite dertar In obvarujte okolje s kroglo Weilos za pranje perila! 'V© os nonj umozano pen o pef . pil bol umazanem pa dociojte I leto ozjrO"no ti^oc pronj s We os.36euR ceri a krogi© :èho 2d noTCĆnik© c« tSodstoînim popustom 30,6 €.+poštnina o izOdliru vrhunske kakovosn si proDorite na: w\MW.mp^rr>dO)a4i. Gorenjski Gias Naročila jc^ejeinomo na: Ođ!2G\ 42 41. narocnin«9g-yias4J □I I rta Gc^^tom giosa Sietsvetscva 4 v Kior^. vsokOonooB đo19.ut«. vpetekdd Tó,uro. < • è « * i I k i8 KMETIJSTVO cvcto^aphtnik(g)g-ws.si GOREN)SKI GLAS petek, 10. julija 2009 Mešetar Cveto Zaplotkik odstotka nlžj Odkupa cena mleka se že znižuje mleko v povprečju vse-4,oy odstotka tna^ odstotka beljakovin, I povprečna dejanska Po podatkih tržno infonna- odkupna cena vi§ja ■ 27,04 djskega sistema, ki deluje pri evra in je bila za evra oz. agendji za kmetijske trge in zz 4,86 odstotka oižja kot razvoj podeželja, je maja pov- aprila. Odkupna cena je bila prečna odkupna cena za mle- lani dokaj stabilna in se je za ko s 3.7 odstotka maščobe in mleko s 3,7 odstotka maščobe 3,15 odstotka beljakovin, do- odstotka bdjokovir Stavljeno v mlekarno, znašala bala od do evra 25,61 evra za sto kilogramov kilogramov, od decembra in je bila za 2.0S evra ali 7,51 dalie pa ie vsak mesec nižja Mesec Odkupna certa za mleko s Dejanska odkupna c«na jan^raooS December 200S januar 2009 Februar 2009 Marec 2009 Aprll_2009 Maj 2009 33.32 EUR/ioo kg 3340 EUŘ/100 kg 31,81 EUR/100 kg 30,91 EUR/100 kg 29»6s EUR/100 kg 27,69 EUR/100 I« 25,61 EUR/100 kg 35^3 EUR/100 kg 35.69 EUR/100 kg 33,84 EUR/ioo kg 32,71 EUR/100 kg ^,05 EUR/100 kg 28.42 EUR/iookg 27,04 EUR/iOOkg LjUBgANA Odkupne cene ne krijejo več rejskih stroškov V Sloveniji so se odkupre cene mleka in mesa že tako znižale, da ne krijejo ve<^ rejskih stroškov niti ne omogočajo na* daljnjega fazvoja. Ko je o tej problematiki prejSnjI teden razpravljal upravni odbor Zadružne zveze Slovenije, je podpri Evropsko združenje kmetov COPA In Evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA. ki se zavzemata za hitro ukre< panje Evropske komisije. Obřzrfřuženjl sta na nedavnih vseevropsklh kmečkih demonstracijah v Luksemburgu za^ htevaii uvedbo tržno cenovnih ukrepov, zlasti intervencijskega odkupa masla in mleka v prahu ter izvoznih spodbud za $ir in za druge mlečne izdelke. Da bi pospešili porabo mleka, sta predlagali uporabo posnetega mleka v prahu za Živalsko krmOf večjo potrošnjo mleka v šolah in še nekatere ukrepe zd promocijo mleka in mlečnih izdelkov. C. Z. LjuegANA Dividenda delničarjem Ljubljanskih mlekarn Ljubljanske mlekarne so lani s poslovanjem ustvarile 165,6 milijona evrov prihodkov in pri tem dosegle 3,4 milijona ev-rov čistega dobička. Ob koncu leta so imele 3,38 milijona evrov bilančnega dobička, po sklepu nedavne skupščine delničarjev so ga 438.193 evrov namenileza izplačilo dividend delničarjem, vsega preostalega pa za rezerve. Delničarji bodo prejeli deset centov dividende na delnico. Predsednica upra* ve Cvetana Rijavec je na skupščini poudarila, da so okrepili izvoz. Na to so se pripravljali lani, letos pa so na tuje že začeli prodajati izdelke v plastenki. "Rezultati so zelo spodbudni, še posebej zato, ker smo v času krize prišli na tr^ z Izdelki» ki niso cenovno tako občutljivi in nam bodo omogočili obdržati fjotrošnike tudi po kor^čani krizi. Posledice finančne krize smo občutili v prvih letošnjih mesecih, po petih mesecih pa 2e poslujemo pozitivno," je dejala Rijavčeva. C. Z. Manj pomorov čebel kot lani V Sloveniji je bilo letos bistveno manj pomorov čebe! kot lani, pri nobenem pa ni bila kriva uporaba kemično obdelanega semena koruze. Cvero ZAPLOTNIK Ljubljana > Minister za kme- čebel oz. zdravljenje z nedovoljenim sredstvom. Medtem ko ie lani setev ke- tijstvo, gozdarstvo in prehra« mično obdelanega semena no Milan Pogačnik je v sredo konize povzročila pomor če- predstavil rez'-iltate inipek- bel pri 26 čebelarjih s skupno djsidh pregledov pri letoš* 512 panji (največji je bil v oko- njih pomorih čebel. V Slove- Ud Domžal), letos noben poniji so letos doslej zabeležili mor ni bil posledica upotabe pomore pri enajstih čebelar- tovrstnega semena. Na Ione-jih, eden je bil tudi v čébel- tijskem ministrstvu so pre-njaku v Spodnjih Plmičah. V pričani, da so na to vplivali tudi sprejeti ukrepi, ki so jih morali izvajati "semenarii" in petih primerih pri poginulih čebelah niso ^aynalî ne kuž» nih ostankov ne ostankov fi. kmetje. Ministrstvo je za ke- tofarmacevtskih sredstev, mično obdelavo semena s fi- drugi pomori so bili posledi- tofarmacevtskimi sredstvi ca rabe nedovoljenega ke* predpisalo posebne pogoje, mlčnega sredstva, bolezni dovolilo setev tretiranega se- čebel (varoje)» nepravilnega mena le z uporabo Z4 to pri- zdnvljenja čebel, poškodova- rejenih sejabiic, poostrilo in- nja tuje stvari in uporabe bio- špekdjski nadzor in okrepilo ddnega kemičnega sredstva izobraževanje kmetov. Sloveniji «najst pomorov čebel, kar je kot lani. / Fo»; I«m Palwm Letos je bilo 1 bistveno mani kot lani. / fou: la«» piium Frontline, ki se uporablja za nji zimi je "padlo" le dobrih izboljšanju prispevalo tudi Po podatkih Nadonalnega sedem odstotkov družin, v lansko enotno zatiranje varo- zatiranje mrčesa. Pomoru v veterinarskega inštituta se je prejšnjih okoli trideset od- je z registriranim sredstvom Spodnjih Pimičah je botro- bistveno izix«iilalo tudi preži- stoflcov. Na kmetijskem mi- v vsej državi; enotno zdravije- valo nepravilno zdravljenje vetje čebdjih družin. V letoš- nistrstvu ocenjujejo, da je k nje pa nadaljujejo tudi letos. Psov ne bodo usmrtili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ie ob koncu junija nem postopku. Uradni vete-rinarsld inšpektor, ki je odločal o tem, pri dveh ponovnih odlodtvah nť updSteval napo* tkov sodišča, zato je moralo v celoti, tudi vsebinsko. odloČit odpravilo odločbo, s katero je veterinarska uprava odredita usmrtitev psov, ministrstvo za kmetijstvo ki sta pred tremi leti v Ljubljani napadla Stanislava Megliča iz Tržiča. CVFTO Zaplot>íik Ministrstvo je pri tem odloČi lo v skladu z mnenjem po sebnc komi:>iÍe, ki je prçgie določenimi pogoji lahko vr- no sodišče. Upravno sodišče dala in preizkusila pse v zave- ....................................... neta lastniku in da je 2 do- je ugotovilo, da veljavnega za- tišču Gmajnice. Komisija je Ljubljana - Začetek zgodbe siednim upoštevanjem teh kona o varstvu živali po usta- ugotovila, da je zasežena psa sega v leto zoo6. ko so trije pogojev možno preprečiti ne- vi ni mogoče uporabiti za na- možno pod določenimi pogo-psi bullmastiffi v Rožni doli- varnost teh psov za okolico. zaj> ker bi v korJaetnem pri- ji vmiti lastnika In kakšni so ni v Lj ubij ani napadli in moč- Republiška veterinarska meru posegli v že pridobije- ti pc^oji.^ Psa lahko bivata iz- no oklali Stanislava Megliča uprava (Vurs) je februarja ne pravice lastnika psov Po ključno na lokadjah Oražno- iz Tržiča- Medtem koje poli- lani izdaia odločbo o takojšnji sedanjem zakonu je psa sicer va ulica u, Ljubljana, in Javor dja enega od psov pokončala humani usmrtitvi psov. Ker dovoljeno usmrtiti, če zugri- 2, Dobrunje.tuselahkopros- že med intervendjo, je o uso- je takšno odločbo kasneje po- zom povzrod posebno hude to gibijeta le na ograjenih ço di jxeostaliii dveli, Joyu in At' trdilo tudi ministrstvo za telesne poškodbe; po zakonu, višinah in ob navzočnosti lasu, odločala "bitíca" med kmetijstvo, gozdarstvo in pre- kijeveljalvčasunapadapsov lastnika oz. njegovih družin- lastnikom psov ter upravni- biano kot drugostopenjski na IrtiČana, pa je usmrdtev skih Članov. Na sprehod ju je mi in sodnimi organi. Minis- organ, je lastnik psov začel možna le v primeru, če ne- dovoljeno voditi le ločeno. tistvo za kmetijstvo, gozdar- upravni spor, v katerem je varnosti psa za okolico ni vsak pa mora biti opremljen stvo in prehrano je kot drugo- upravno sodišče usmrtitev možno preprečiti drugače z nagobčnikom in dovolj stopenjski organ v upravnem psov odložilo do piavnomoč- kot z usmrtitvijo. Upravno močnim povodcem. Lastnik postopkii ob konai junija od- nosti odločbe; takšno odloČi- sodiSČe je naložilo Vursu, da mora v dveh mesedh obnovi- lodlo, da se zasežena psa pod tev pa je potrdilo tudi vrhov- mora to ugotoviti v ponovlje- ti znanje o vzgoji psov. NAJ BAZEN GORENJSKA 2009 Gorenjski Glas so (et Gorenjsite turistiine zveze n ť SftH Bazen Tržić Bazen Kropa Ui^bamin<àoliœ Ijl UlQíUiUS Jnýs^st burn h okoGa DosopM In paitiré^ Gosttnsha ponudbđ Oodih» ponMdbe íwBf BK ttnUupniv VBiwĚ^ đfšrot^ pnc/9ft éms^ n^Of yxnçnaiitpM^t dl GŽ 04^51 SosmsltdpomlM axníCňDiOs □îDjnî dins atna ponudba I Letno kofMllUe Iriil - lemo ItopaJB^ Triii »stavljat) ^â bazena inje edino ko^aWUe na ~ .. 1 Gorenjsken.fo'ima$fca)(alniœ.Manj{iba2en,kijenaTnerienDtToKm^ .ni □$ * Jestdeîet centímetfov In wfi festdeset kv. metrov, medtem ko je vef^ ^ j razdeljfli na đvd dela. Prvi je 140 centimetrov in jenamenjen neplavâlcem, drugi pa 360 I centimetrov za ptdvalce. V kompleksni bazena je pkerijd, kjer se lahko olifepčáte. je □ 1 □2D304D5 j odprtovsádann>ed9Jn19.uro.0bpet)úhmed20jn22.uro>eof9aní2íranonoáK)k^^ I Vrlmnecz^vnih prireditevĎo 16. avgum, ko se bodo ebpe pomerile v 11. ti&áh igrah k^f- \ jdiRsmelu. □ 1 uiuimas Gl 02 Da DiDS Jr^spreni^otetev Dl nzDîD^ DS Ime BI priimek: Naslov: k mobitela: Atav* Mii 3 Mne Wdte •Hl imri. QK9V1UU pesycr lU Del«« bompM lunoU« DB*. ImiiA (MU 2). 4000 Kr«fii <0 Mdjie I AjWQlflihj GonfkftU cifňii^ mu n* Ittm ntsloni UM nmi (mUruni 4bwvrur4flii Ciomft b^dMl nđgrajefio, řiuMi^ a'MJ* híATk JOK bcm poakfll r4 srKjnJu QomlsUi (lAttf n» drbv». i Letno kopali^« Kropa - L^ kopdtâft Kn^pa }e »navijeno iz ve^ bazena velikostí 450 kv. metrov ter globirw od 90 do 180 centirnetrov In bazena z gltbino 50 centimetrov. Tmperatura vode se giblje med 22 in 2S sti^njami. Kûç^ii^e, bter^^a muk je rnaj. ki ga je upodi^l imetnik Jože Bertoncerj je bilo zgrajeno leta 1954pondM ing. Stanka Bloudka. 01^ tovalni ^kopafdG je jufi.d in avgusta, vsak đan od 9. do uif. Noàio kopanje)e ob petkih in sobotah oi 20. do 22. ure. V mesecu avgustu bo5ta dvs tvmirja v odbojki na mivki: prvi za rel(reativti privabljajo gorske kolesarje, severno ostcnje pa alpiniste. Mi se bomo danes odpravili s Kofc na Veliki vrh, To- Veliki vrh s Kofc gore plar, Kofce goro ter Malo in Veliko Kladivo. ki vrh zelo obiskan dvatiso- Nadaljujemo naprej do Kofc mo proti vzhodu in se po ne- V Podljubelju vas smero- čak, so jeklenice povsem na gore, kjer sicer ni nobene označeni stezi spustimo na kaz usmeri proti kmetiji Ma- mestu, saj olajšajo vzpon. vpisne knjige niti žiga. S Pungrat a mi se bomo vmiii tizovec. Od kmetije do vrha Kmalu dosežemo greben. Pot Kofc gore sledimo maikad- do Kofc gore, kjer bomo skre- Kofc vas čaka ura hoje. Sko- nekaj časa poteka po južni jam, ki nas vodijo najprej po nUi levo na grebensko pot. Ta raj celoten vzpon poteka po strani, kratek delček pa tudi grebenu, nalo pod njim, do- zahteva veliko previdnosti, kaj- gozdu, v senci. Pot je lepo po severni. Tukaj moramo kler ne začnejo v majhnih ti greben je občasno izpostaV' speljana, a občasno precej biti previdrJ, saj je severno okijukih vzpona na Malo Ijen, posut s kamenčki in zato strma. Tik pod vrhom dose- ostenje grozljivo divje in pre- Kladivo (2036 m). Z Malega je možnost zdrsa toliko večja, žemo travnik in pogled se padno. Do samega vrha se kladiva se pot strmo spusti V spodnjem delu bomo obšli nam odpre na veličasten gre- lahko povrpnemo povsem po d:> grebena. VTponna Veiiko ^kalo.kjerniibhm.čpimačlo- ben, v daljavi pa zagledamo grebenu ali pa iIe<^o mar- kladivo poteka po kamniti, vek vrtoglavico. Kaj storiti ta-streho Doma na Kofcah in kacijam, ki nas na vrh pripe- deloma skalnati poti. Kakšna kiat? Hja, najbolje, da se obr- PlanSarijo Kofce. Ijejo z zahodne strani. Raz- skala je posuta s šodrom, nete k skali, gledate vanjo in Od Doma se na levi strani gled je Čudovit proti zahodu zato je previdnost še kako vidi naš današnji prvi dlj, Ve- vidimo karavanSki trojček Be- nujna. Sploh pri sestopu. greste mimo. Po vrnitvi na Kofce se liki vrh. Najprej se čez cravnik gunjščica, Vrtača, Stol; s seve- Svet, v katerega vstopate je ustavite na planšariji, kjer povzpnemo do križa, kjer je ra nas pozdravna Ljubeljska krušljiv. Ko stojimo na Kla- vam bosta Tina in Uroš poklopca in kjer si lahko malo baba: na jugu so Kriška gora, divu, lahko še bolje razme- stregla s čim dobrim na žli- oddahnemo. Pot se zoži in Storžič, Stegovnik; na vzhodu mo veličastnost mogočne co; morda celo s triiško br- poteka skozi ruševje. Na des- pa se pred nami vije Košutin Košute. Špice njenih najviš- žolo. Će boste dovolj zgod« ni strani vidimo odcep proti greben. Na vrhu naa čaka jili vihov ms vabijo, da jili nji, boste dobili tudi kislo Kladivu. Po tej poti se bomo vpisna knjiga z žigom. čim prej obiSČemo. Ja, Se le- mleko. vrnili. Nadaljujemo po ozki Z vrha sestopimo po poti tos bomo prehodili greben! Nadmorska višioa: 2088 m stezi, ki počasi zavija proti za- vzpona in se povzpnemo še Možnosti sestopov s Kladiva m 2094 m Višinska razlika: 1300 m hoda Pot se zlagoma vzpenja na Toplar. Kateri je, sprašu- je veČ. Lahko se skozi Škrbino in na enerr< delu je tuá nekaj jete? Tisti najvišji med Veli- spustimo do planine Pungrat, Trajanje; 6 do 7 ur metrov jeklenice. Ker je Veli- kim vrhom in Kofcami goro. lahko se pod Kladivom d^me- Zahtevnost irkirir'^f Kladivo. Hja, pod njim žebelj zagotovo popusti I i! I . I i ir ) « v I f âH C- i \ * m Obetajo se tragioii dogodki, M bodo za vedno sprâmenili čarovniški svet Predstavljamo Belvijevo prerriiero Harry Potter in Princ mešane krvi. Domišljijsko pustolovščino si bomo ogledali v sredo, 15. julija, ob 19. uri v Koloseju Deluxe v Kranju. ^ Koliko knjig Harry Potter je že izšlo? Odgovore do ponedeljka, 13. julija, pošljite na ko- tic€k@)g-glas.si. Šest izžrebanih bo prejelo po dve vstopnici za brezplačen ogled filma. Ck)renjskf Glas secvi Rtm« Video l% muSkatni enakomerne žličnikc. Viejo pustimo sUú nekaj časa, od pečenja, jed okrasimo s svežimi zeliád. Ponudimo z orešček, iafrxn, drohn\ak naj 15 do 20 minut Žličnike Medtem pripravimo nadev, zeleno solato. Priprava: juho pristavimo vzamemo iz vode tik pred ser- ta i 20 KAŽIPOT / f-gifls.« GOREMJSKI GLAS pçtek, IO. julija 2009 NOVICE........................................................I HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 ZeCEZNIK« Nocoj odprtje Čipkarskih dnevov Nocoj ob 20. uri bodo na dvorišču Muzejd v Železnikih sio- vesno odprli 47. Čipkarskedneve, kijih organizira tamkajšnje turistično društvo. Slavnostni govornik bo predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, ki )e tudi častni pokrovitelj letošnjega festivala. V galeriji muzeja se bodo s svojimi izdeiki predstavile domače čipkarice, v lovskem domu pa bodo razstavljali učenci čipkarske Šole. udeleženci klekljarskih večerov v OŠ !3Mj4vo spiefemdno po (d«(onu D4/201-4?-O(}.Í4buO4;?0M2-13 (ňtbiň r\i tl Cm mUsct a * n^^t i/tcdr« uoetfn« JANEZ ROZMAN $.?. • ROZMAN BUS. LANCOVO 91, 4240 RADOVLjlCA, TEL: 04/53 MADŽARSKE TOPLIC& 27. S. • 30. 31.8-- 5. y 10-6-10; trst: 17, 9.; pelješac 21. 9. -28. kopalni izlet - izola: 13.7., 20. 7.; duci otok? 18. 8. • 22. 8.; poreč kopalni: 22.7.; med20c0rje: 9.10 • 11.10. srednje težka» potrebna so vremenu primerna oblačHa, visoka obutev ter hrana in pijača, v Srednji vasi pa bo tudi mož* nost toplega obroka. Vodnika bosta Matija Retelj in Marjan Mihelčič. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 13. julija. Cena za člane OUK je 10 evrov. PREDAVANJA Proučevanje Sv. pisma řOanj • Dnjštvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto, n. Julija, ob 9. uri v Dom kríýanov Primskovo, jezerska cesta 41, Krani, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Kdo rešuje iz Železniki ter k lekl jarice iz Lepoglave na Hrvaškem in Bazovi- i Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov i objema zla? Razgovor bo povezoval Pavel Repnik Vstopnine ni. ce pri Trstu. V soboto ob 10. uri bo kolesarska dirka za zlato : Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE čipko, ob 19. uri pa bodo v ŠpendalosÁ hiši odprli razstavo del Konrada TriKerja. V nedeljo ob 9. uri prirejajo pohod po poti prek Martin) Vrha, ob 20. uri v Kačjem gradu pa impro ligo. Najmlajši bodo na svoj račun prišli v ponedeljek ob iS. uri, : Q33j|3|(3 veselica V StraŽiŠČU ko bo na dvorišču muzeja lutkovna predstava Mezinček. j stražlšče-Kot vsako leto vas tudi letos stražiški gasilci vabi- Tečaj zdrave prehrane na Kureščku Kurežček - Tečaj zdrave prehrane bo potekal ta vikend, od 10. do 12. julija, v petek od 17. do 21. ure, v soboto od 9. do 17. in v nedeljo od 9. do 16. ure. Vodili ga bodo Sanja Lončar, Matjaž Kološain Maria Kočevar Fetah, skozi seminar pa Med tednom se bodo zvrstile še številne kulturne, športne, : ,, p,,,, , i boste odkril, kako se lahko prehranjujemo bol) zdravo m otroške in etnografske prireditve. Ena od letošnjih novosti bo i ^ veselica bo jutri, 11. julija, ob .9.30. Za zabavo na i ^^ ^^ pobiranje kranceljnov; gre za star običaj, ki ga bodo obudili i ^^ ansambel Besniški.^intet, za hrano in ! ' prihodnjo soboto, i8. julija, ob 20. uri. Najbolj pestro bo na : ^^ poskrbeli stražiški gasilci. Gasilci bodo po zadnja dan festivala: v nedeljo, 19. julija, ko bo ob 11. ur» vo- : ^ogat srečelov in kegljanje za kozlička. den ogled po Fužinarsko-kovaški poti, ob 14. uri bo sledil klekljarski sprevod s konjeniki, pihalnim orkestrom AIples in i ^ati odprtih vrat na naravoslovnem teboru mažoretkami, ob 15. uri pa se bodo na Merovem dvorišču v kleklianju pomerili otroci in odrasli. A. H. ČiŠČ« ni vključeno v ceno. Lokacija je oddaljena od Ljubljane 25 kilometrov. Prijave na tel.: 041/770120. Planinski izlet na Pršivec nad Bohinjem jesenlce • Planinsko društvo }e se ni ce organizira v nedeljo, 26. julija, planinski izlet na PrŠivec nad Bohinjem. Pot je lahks in Kranjska Gora Festival kulinarike in vina v Kranjski Gori ta konec tedna pripravljajo pn/l Festival kulinarike In vina, na katerem se bo, kot obljublja organizator, podjetje Hit Alpinea, predstavilo 25 vinarjev iz vse Slovenije, kuharske delavnice pa bodo vodili najboljši slovenski kuharski mojstri. Kulinarične dflavnlre boHo orgarjl7Îrane za starše in otroke, z izdelavo največjega štruklja pa, kot pravijo, ne bodo samo podirali rekordov, pač pa sredstva namenili v dobrodelne lokalne namene. Kot obljubljajo organizatorji, bo vse tri dni poskrbljeno tudi za obilico zabave z glasbeni- ob Trbojskem jezeru Krarfl • Center za trajnostnl razvoj podeželja Kranj in tabor- I traja od 6 do 7 ur, potek poti: Vogar-Pršivec-Planina pri jezeru- niški rod Stane Žagar mL Iz Zveze tabomikov občine Kranj i vogar. Odhod ob 7. uri z Jesenic. Prijave z vplaiili po 6 evrov v soboto, 12. julija, vabita na Dan odprtih vrat na naravoslov- j sprejema Franci Žagar na tel. 051/369 353 do 24. julija oz. do nem taboru na polotoku Praše ob Trbojskem jezeru. Od 11. : zapolnitve mest v kombiju. Pohod na lastno odgovornost! do 15. ure se boste v taboru lahko seznanili z življenjem in zanimivimi aktivnostmi tabornikov. VeČ informacij na tel. • Kopanje v Termah Topoižica 04/257 S8 28, na info@ctrp-kranj.si aH na tel. 040/733 3^. i Šenčur • DU Šenčur vabi člane na kopanje v Terme Topol ši Otroški tabor v Savu d rij i âkof|a loka - Ce se še odločate o počitnicah za otroke, vam ca v četrtek, i6. julija. Prijave pri poverjenikih, v torek v pi sarni društva ali na tel. 031 /643 677. ponujamo možnost aktivnih in zabavnih sedmih dni pod • Vzpon na Weisseck šotori v taboru v Savudriji v času od 27. julija do 3. avgusta. : Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira iS. juii- Spr^mejo lahko Se 9 otrok. Pogovorite se lahko tudi o ugod- j ja vzpon na Weisseck (2711 m) - Visoke Ture. Izhodišče je ... . , ^ L I 71 * • xu o L J • nejšem plačilu. Tabor je namenjen vsem otrokom, ne glede j Dolina Zederhaus, razgledna gora s pogledi na Radštatske mi skupinami, kot so ansambel Zlatorogi, The ooth band, : .7 , t ■ ^ ^ j • c . . 1 . ^ ® L J rv . ... . * .1 .. M .. . : na socialno-ekonomsKt status družine. Za osnovne informa- : m Visoke Ture. Lahka tura, 7 ur hoie. Pniave na tel. Gino band, Denis Novato m Atomik Harmonii:. M. A. • • / ; j p cije poglejte na www.rk-skonaloka.si. 209, 04/531 5544. Bohinj Znova bohinjski otroški festival IZLETI Na prizorišču Pod skalco bo letos že drugo leto zapored bo- j Dvodnevni izlet na Kriške pode hinjskl otroški festival 60 fejst. Začelo se bo danes ob 10. i Bitnje, Stražišče • DU Bitnje-Stražišče vabi na dvodnevni Izlet uri, nato pa bodo do nedelje vsak dan do 20. ure za otroke : na Kriške pode v julijskih Alpah, ki bo 21. in 22. julija z odho- pripravili pester program iger, delavnic, nastopov in na- i dom ob 6. uri iz Bitenj. Izlet je zahteven. Prenočišče stane 20 gradnih iger. Tako želijo otrokom omogočiti kakovostno i evrov, za člane 10, skupna ležišča pa 14 evn^v, za člane 7. Za preživljanje prostega časa, druženje, zabavo in Igro. vse sku- i hrano in pijačo poskrbi vsak sam. Cena izleta, ki vključuje pre- paj pa bodo združili tudi z dobrodelnostjo. M. R. Zeunica Jutri srečanje v spomin na )aneza jermana Gorska reševalna služba Tržič, Planinsko društvo Tržič in voz vodenje in zavarovanje, je 20 evrov. Prijave in vplačila sprejema Marija GaŠpcriln v ponedeljek, 13. julija, v društveni pisarni v Bitnjah, In v sredo, 15. julija, v Šmartlnskem domu v Stražišču. Uradne ure na obeh lokacijah so od 9. do n. ure, možne pa so tudi telefonske prijave na 070/870 728. Planinski izlet na Polinik Kranj, Preddvor - Planinsko društvo Kranj In planinska sekcija Preddvor vabita člane, v soboto, 18. julija na planinski izlet na Polinik (2331 m) v Karnijskih Alpah. Tura tehnično ni zahtevna, potrebna pa je primerna kondicija, ker je vzpona za 1100 višinskih metrov, kar pomeni okoli tri ure in pol hoje. Odhod posebnega minibusa je ob 5. url Iz Preddvora In ob 5.15 izpred Laknerja na KokricI. Prijave In dodatne informacije: Janez Planine, tel. 040/260 930, do četrtka, 16. julija. KONCERTI 14. mednarodni festival KELTIKA '09 Cerkno - V soboto, 11. julija, ob 21.30 bo pred hotelom Cerkno v primeru dežja pa v restavraciji hotela Cerkno, koncert Katale- DruStvo praženega krompirja Ljubljana vabijo na srečanje v i Pohod na Studor V Bohinju spomin na janeža jermara - JanČmaiia, preminulega očeta i Kranj • DU Kranj vabi na pohod na Studor, ki bo v četrtek, i ne, katere zasedbo sestavljajo: Polona janežič (klaviature, smukača Andreja jermana, ki bo jutri, v soboto, ob 11. uri na j 16. julija. Odhcd s posebnim avtobusom bo ob 8. uri izpred i spremljevalni vokal), Vesna Zorník (vokal), Bohjan Gombač srednji postaji sedežnice na Zelenici. A. H. • Globusa. Predviden čas hoje je približno 3 ure, zahtevnost je : {klarinet, flavte, tolkala, spremljevalni vokal), Tibor MIhelič V / antivirus BU6t«m PRAZNIK ODB03KE NA MIVKI SSd Ml^ Ptsdlso^ £SET^ : it . \ § a ' t TEKMOVANJE i^JbolJSIh doveftikih molkih parov za toâ» driavnega prvenstva, pcoflwdjsld tumlr íerartdh dvojic iri tumlr meianlh Mp za ralcreatlvce. Magradne Igre In pester zabavni programi KlED http://lubnik2009.nod32.si '"Si [iůl: Gorenjski Glas HtfMU UMU t 4 k« V ' ✓ ^ . JN in MALI BOGOVI • MAMBO KINGS * K AŠPíK • 4PLAY • VESELI SVATJE âs MS > ✓ I 'fjc I A a^l i> M I P MER U R Y sobota, 11.JUIIJ od 17. ure, Zbiljska dobrava ob 2blljskem jezeru otroški program, nagradne igre, ognjemet, zabaviščni park,... th ( ' ^ f!,ff$f o 3 ( i ( h Ú I GORENJSKI GLAS petek, 10. julija 2009 KAŽIPOT, MALI OGLASI si 21 (bas kitara» spremljevalni volcal), Boštjan Narat (kitara, mandO' lina, spremljevalni vokal) in Robert Rebolj (bobni, tolkala). Veř na www.katalena.net/slo/ in svww.jazzcerkno.si. Koncert Skupine If Kranj - Koncert bo v petek,10. julija, ob 20.30. v Kulturnem zavodu Creinativa, Sejmišče 2, v Kranju. Vstopnina je 6 evrov, Alone2gether» Apostoli in Bernard Prešern kvartet Bled • Duet Alone2gether, ki ga sestavljata Stane Hebar (kitara) in Primož RoSker (tenor, saksofon), bo v torek, 14-julija, izvajal jazz standarde, bossa novo in zirrzelene melodije. V petek, 17. julija, ob 21. uri bodo koncertirali Apostoli v sestavi Pe^ ra jazbeca (vokal, akustična krtara, violina). Marka Berčiča (vokal, mandolina, akustična kitara, električna kitara, slide kitara), Toma Zelnika (bas kitara) in janeža Mravle (vokal, akustična kitara), predstavili pa bodo irski folk, blues, rock v izvedbi blue-grass, in glasbo 70. let V soboto, i8. julija, pa bo koncert kvarteta Bernarda Prešerna, ki bodo izvajali jazz glasbo, kvartet pa sestavljajo Bernard PrcScm (klavir), Benjamin PreSern (trobenta), Sebastjan Podlesnik (bas, kontrabas) in Enos Kugler (bobni). Vsi omenjeni koncerti bodo v baru Apropos ob 21. uri. Krogla Wellos • nagrajenci Izžrebali smo pet nagrajencev, ki bodo prejeli kroglo Weíios za pr^nj« perila. Pravilno $0 odgovorili na nagradno vpr^anje, da ta krogla vsebuje dva magneta moči tri tisoč Gaussov. Nagrajenci so: dmžina Treven, Sovodenj; družna Krišdj, Golnik; dnďna Delavec, \Cran\; družina MikulSč, Kranj in družina Hikel, Bled. Kroglo Wellos boste prejeli po poŠti, ćcstitamof Dragi naročniki, Želite avtokarto? Zaupajte nam, kaj vam pomeni Gorenjski glas, in nam pisite. RazmHljanja z tašimi podatki nam pošljite na Gorenjski glas, BUiweisova cesta 4, Kranj ali na kotkehiag gfas.sl. Vsak prispel odgovor bomo nagradili. Po posti bo^tepr^jeii avtokarto Slovenije. N«Qradna t^r« traja d« nrdřlitve vt^ A*iek*rt kom). m t 00 receptom . za ptiv^"""^- ^ za pi^o ' , eceP" goxdnW' m sadeti' l1 - ^iP cena Gorenji Gas Gorenjska 96 MHz R & O Z A RADO i D N Nagrajenci nagracne križanke AH. VRTAČ KRANJ, objavljene v Coren|skem glasu §t. oso, 26. junija 2009. Praviino geslo se glasi: NOVI POLO SPOZNAJTE NOVI RAZRED, in kdo so prejemniki nagrad? 1. nagrado • enodnevna uporaba novega VW Kola Mat^ Gartnar, Bohinjska Bistrica; 2. nagrado • enodnevna uporaba novega VW Golfa. Rudi Sušnik, Mavčiče; 3. nagrado • paket obvezne opreme Kardtna Frarrtar. Cerklje Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo; Drago Pipan, Kranj; Miro řrelih, Šenčur; Marija Hočevar, Kranj. Nagrajencem iskreno čestitamo! Xgodba o V^a^'*' o kavo'»*^ •t uoorabi . A- Ji ♦ Ai -, vsak dan Gorenjski Qas ^ 1 / '■i već kot Î&0 recept®^ ^ za P^'P^,«'^ v obVica^- nonci - 1 Cei^« la .pete Gorenjski Glas LOTO 2009 l_ôtC 4 9.13. 21,26, V in 3 Lotko:i3So6 5- 200.00G p.ooo E n:.ooo El i j i « J V poslovDo stanovanjskem objektu na Nazorjevl ulici v Kranju, bívll Dom jLA, prodajamo novo, rakoj vseljivo 2 - sobno stanovanje v izmeri 61,^0 nus pripadajočim parkirnim mejtom v parkirni li(5l- V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju, biv$t Dom JU^, prodajamo novo, takoj vsdjn« SM sobno v iz mer> 76,35 mz z dvema pripadajoâ-ma parkirnima mestoma'v parkirni hii« In s pnpadajo& shrambo. V poslovna Stanovanjskem objektu na Nazo^evi ulio 3 v Kranju, na mestu nekdanjega Doma |IA, prodajamo poskrrni prostor za pisarniško dejavnost v skupni izmeri 93*90 mi. «nfama^e vam bočno t vestíjan posreiknril, ćt nu boste polMi na (elefemte itovîHu •94 2S1 a6 26. GG naročnine 04/20142 41 e-post4: ndr0cnine@g-9las.sl www.goremskigl3s.si domplan Oorr^ndd. Mnvisova 68 7». F: 04/70 6S 701, 041W 439 h www^domtfdfui, & domplan^ikKTvulrin^ $TANOVANj£ PRODAMO Krv^ VodcpvodnI stolp, tn$obr>o v v iifiien 74.84 rn2,1. Í£g'. potrebno obnove, CK na ?lin, chrigala ni. vpîsdnc v ZK. cena 99.cco,co DJR, možnost vselitve takoj Kranj, ŠoHijevo naselje, dvosobno v lU. aadblr. i^mcre 64,82 rnž, I. i^g'. 1968« kopalnica v celoti obnovljena, ostalo potrebno obnove, cena 106.000,00 EUR. Kran), Planina M, dvosobra, priti, v Izmeri 61 mz, nizek objekt, I. izgrad, 2004» cena '110.000,00 EUR, možnost /selitve junij 1.2009. Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v nadstr, izmere 82,08 mz, 1. izgr. 1964, delno obnovljeno I. 2003 -okna, balkonska vrata, ogrevanje klasično, plin v bloku, vpisano v ZK. cena 110.000.00 EUR. Kranj, Planina-Huje, dvosobno, vi» soko pritličje v izmeri 79,37 m2, izgr, ^953. obnovljeno razen kopa nice I. 20^5-2008, lastna etažna CK na olje. vpisano v ZK. cena 97.000,00 EUR. Kstriea pri TrMu, enosobno, visdto pritličje v izmeri 40 mz, potrebno obnove, CK, I. izgr. 1973, cena 63.000,00 EUR, Pred^MT, enosobno v mansard! izmere 4&00 mz. v hiSi so samo ion stanovanj», I. izgr. T960, starvovanje Izdelano 1.1991. CK. cena 79.^.00 EUR. HI^E • PRODAMO Kranj. Sp. Besnica. vfsokoprltilčna, tlorisa 130 mz na parceli velikosti 549 m^, CK 09 olje. tet. garaža, dve parkirni mesti, son Sna lega. hiia jc lepo vzdrževana, I. ízgrad. 1981, cena 296.000,00 EUR, vselitev možna konec leta 3009. Trstenik, na izredno lepi sončni lokaciji, medetažna % 300 m 2 uporabn« stanov, povrime na parceli velikosti 1144 mz, 1. »zgr. A999, cena 439.000.00 EUR, v kateri e vključena tudi vsa oprema Izde-lana po men. VIKEND - PRODAMO Tr«tefllk • Orfe, zidan, vi&oko pritlični, tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 476 m2, lepa sončna lokacija, garaža, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjka brunarica, I. izg*. 1997» cena 250.000,00 EUR. Trçtenik • Orle, biva'en, visoko-pritličen tlorisa 36 m2, klet zidana, cstaio leseno, na parceli velikosti 426 m z, I. izgr. 1983, obnovljen I. 1999, C«; na ol;e, terasa, dniramica, internet, cena 175.000,00 EUR, vselitev po dogovoru. PARCEU > PitODAMO Kranj, proti Naklemu. v Industrijski coni v izmeri 5957 ma za proizvodnjo, skladišča, parkiriSče, cena 149 EUR/ms In ie cca, iS EUR/mz za komu»^ alni prispevek Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-maíi: malioglasl@g-glas.si f^aíe ogldse sprejemamo; za objavo v petek • v sredo do 13.in za objavo v torek do petka do 14.00! ovni cas: od ponedeljka do četrtka n^reklnjerK» od B. do 19. ure, potok od 6. do 16. ure, soboto, nedelje In prazniki zapit«. NEPREMIČNINE STANOVANJA PflODAy STANO VAN J E v Stražíáču, onOiciesta- f>ovaniske hite, 61,00 m2, CK na plfn, v coloti dddptirano. ZK, 90.000 EUR, ODDAH MANJŠE enosobno stanovanje samski ženski, » 04/S1-25-285 «o-oir gekkoprolekt nepremičnine eritof 79A, 4000 »^rarj 04 2341 999 031 67 40 33 STANOVANJE V prvem naclstroDiu v okolici Krshđ, HIŠE HAJAMEM Hl§0 v oVi^lici Kraniâ, ^(c^e Loke ali Medvod, « 040/26S-2S3 VIKENDI, APAimftAJI PAOOMI eiVALNI vikend, nov, fesen v Veliki Lflsnî pri Snoviku, vseljv, 9 Odi/924- 049 900*043 neprem inlnska družba, Koroikac 2, Kranj, Telefan; 236 73 73 Faxi 75 70 £-poitd Internet vvM/w.fêssLsl BRUNARICO 4 X 4 m 2 2 m mtisir^ fika Primemo Zâ vikend ai vrtno uto., 9 041/515-139 »M«? LESENO hiào v Termah Čatež, 47 rr2, 2 etaži, aidâptirana 08, opremi|ena, ogrevanje, partung, tř 031/62^400 VIKEND, opremljen 2 zemlje, BeLs kraiiria, O In 9004033 POSESTI PRODAM ZAZIDLJIVOparcelovTenelišah. 700 I7i2, tr O4V88t>0OO «»4MS NJIVO, 1.37 ha, k o. Visoko, ravna lega, ugodno, tr 051/221-336 900*001 POSLOVNI PROSTORI ODDAM FRIZERSKI salon v Kr&nu, 9 041/ 551-477 QARAZE ODDAM GARAŽO vbližin! Zdravstvenega doma Kranj, prevjem možen tatoj. » 041/ 701^78 MOTORNA VOZILA AVTOMOBIU PRODAM ODKUP, PRODAJA. PREPIS rabljenih vozU, gcrtovin&Ko plaCilo, Kraty, a. o. o., Kranj, Samska Kranj, « 04/20-11-413, 041/707-US, 03W 231-358 FORD Ra^ 1.3.3 vrste, rdede ban/e lepo ohrar.jen, cena po dogovoru, 041/360-348, po 15. uri HYUNDAI Mos. 1.2002.1. lastnica. 00 o^'an]en. 9 031/599-^0 I f A 4 MALI OGLASI, ZAHVALE GORENJSKI GLAS petek, lO. julija 2000 RENAULT Kangoo 1.9 diesel, 1. 93, rumene barve, cena: 2.1CC»00 EUR, 9 040-30C-Q38 SEATibiza 1.4.1. 05. SS.OOOk^ servisna» 5 vrat, reg, celo leto, Klima, A6S Možen krea po dogovoru, 9 040/232-490 MASIVNO lipovo vrtno gamituns, o 041/960^71 «(-031 VRTNO darnituro b mastnega smr^ kovega leea, deb. 5 cm, do. 200 cm, nos^ Jn évT^ta ter nove le«er>9 çajb^ce 031/429-527 SMMCU? SPORT, REKREAOlJA PRODAM GUMUASn colri Maestral 9. sive barve in molorTomos 4.5 k«, ® 051/ 213-206 «004041 ŽENSKO gorsko kok> in moško športno, obnovljeni, cena po tSEuR. Pod-liprtik, « 070/213-736 www? ŽENSKO kdo Rog maraton luxus, 10 prestav, vsa oprpma, V 041/858-149 VKUûâa TURIZEM OTOK KRK MaJIn^, ugodno oOoam apanmaje sobe s kjhinp, 9 00365^ 1 /e33-1221 «c«4oto starine PRODAM VEČ PAROV starinah smaći, kom«h tov m larmovza dekorvgcstinstvu, tu- ftzmu. ff 041/640^Í4 medicinski pripomočki SONČNA o^, okuiistićni pregletf za oôala in kontaktne l^e. Popust za upokojence in študente oD nakupu otai. Optika Aleksandre. Olandfa Kranj, 9 04/23-50-123, Optika Saèa Tržié, 9 04.'59-22-Ô02 zívali in rastline PRODAM OLEANDRE, velike, za simbolično ceno, 9 041/640-617 0004022 VSAK DAN 9V9Í9 rezano cv«tjo lilij In in, eycoíM 36-565,041/789-608 PODARIM DVA MLADA mucKâ, « 040/201- LJUBITELJEM živaft poda/irro 3 ljubke mucRe, stare 3 mesece, vajene čistoče, «04/23-32-007 bcc4014 MLADE mud«. tr 041 /7&4Ô47 9004023 POSLOVNI STIKI FESST d.o.D., Koiolka t. 2, Kranj Nudimo vse vrste posojif. ugodne obresti 04/236-73-75 COTOVINSKI KREOm DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosli nico ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačla na položnice, pridemo tudi na dom. NU* MERO UKO, Kukovac Rot>ett s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 041/750^60 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM GUMI VOZ ra traktorski prikk}p. (. za konjako vleko, siamoreznica, 9 031/631-691 M040M KUITIVATOR MuTa 11 ks « príUjuCkl, 2 burski kozi, dva kozlička in piameiv 9ke9a kozla, starega 2 leti, tr 040/886-209 MOA^AZ SAMONAKUDALKO Me^^e Super 330, 2«tb dobro otironjcne, 9 031/387^97 «WOM TRAKTOR PasQjali 94$, 18 Ks. 1.000£Un,903l/333-0'6 9004C(« TRAKTOR štaicr, 28 KM. litnik tSei, v dobrem stanlu in iraktorski enoreon] silokombaln SIP silo 80 B, letnik 2004, mafo rablien, «031/554-743 TnAKTOnCKO ho«3lnico OaopdiUv i tJvojnim rezorn In hidravličnim dvigom brez, 9 Ó31/484-533 90040»« KUPIM IZKOPALNIK kiuMiutrja guldk ali Oru* . tr03l/604-S1d âoo404û ! t i 3 I L SERVISIRANJE TRAKTORJEV JOHN U&EKč m 3 tedne ali več, 9 040/ 133-969 BfKCA simer.talca 9 041/912-135 dO 20 dni. MO4O10 BIKCA mesne pasm», do 10 tfni starega in bikce 200 - 300 kg za rejo, 9 01/36-12-249, 03l/23&4g8 9004M& BIKCA simertajca. starega TO dni, 9 04/51-22-840 OSTALO PRODAM OVČJE kože. strojene, 9 051/300-329_»004074 MESO mladega goveda, 9 040/663-399 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM 6AR MONIKA zaposli dekle f delo v strežbi, delovni cas po dogovoru, âh p« Monika, $. p., Veiescvo 66a, Cer- kJle. 9040/330o zaposli izkušenega picop9ka, odlično plačilo, Justr, d. o. o.. Sejmišče 1, 4000 Kranj, IT u4i/auo-o84 iigor), 9 031/473-816 (Matel) wxisra? V PE KRANJ pnučlmo in zaposlimo te-efoniata/ko, defo od ponad9l(ka do petka cd 8. co U. ure. Fantom Inter- naî»onaJ, d. o. o., Ul. M. Grevenbroich 13. Celje, 9061/435-14S DEtOna kmetiji • prid, zelenjave, Zele-njavarstvo Taran, Hladnlkcva 33, Krile. tr 041/545-543 moao;» IŠČCMO osk/tniv za Mubsko koto na Krvavcu. ASK Partizanska 37, Krarq, (M1/79&^29, 9040/743407 wdWW ASTERtKS SENČILA Rozman Peter, s, p., Seničr» 7, Križa, tal.: 59-55-170, 041/733-70S; iaiudje, rukjjl tutel«, lamelne zavese, plise zavese, komamikj, markize. viAvwasteriks.net PLESKARSKA AKCUA. be^ htevov n gospodarskih poskjptj Itd, 200 ĐJR/m2 z mdtoilaiom, Essňi, d. o. o., Nap(^6, MIH^ na Drai.'Skem po^, 9 041/242-890,041/514-567 V FRI2ERSK£M S^Cťiu v KrWIju ZSpOSl)-mc fnzei^kc z izlajšnjaml, stimulatf/no plačilo, možen tudi najem deknnega mesta, Fen kreativ, d. o. o., Kkiričeva 12, Kranj, 9 031 /36S040 BELJENJE ir gfajenje sten, antiglivičn premazi, ban^je napušče« m fasad, dekoratrvni orneb m opiesKj, Kavec rvo s.p,, Podbrezje 179, Naklo, 9 031/ 392-909 TLAKOVANJE dvoriSč, polâjanje TOb-nkkov, izdelave betonskih in kamnitih ěkarp, Milutin Sijalić s.p., Stfuzavo 28. Krani. 9041/711-642 ZAPOSLIM orcdjaija z nekajletnimi delovnimi izkušnjami, Jež Janez S.p., Selo pri Vodicah 8, Vodice, 9 S00MBÍ ČIŠČENJE Kletnih prostofov in vsa d rugač isčanje Već íníormacii na GSM; 064/106-196. Čistilni servis HORU K, Ardrej Štem. 8. p., Mandeíj-čevs pot 9, Kranj 9004oco liČCM léčEM DELO varstvo otroka. Kranj In okolica, 9 041/376-174 soo«oi9 IŠČEM DELO pomoć v gospodlnjsNJ, likarije, var%tvo otrc»k, pomoć 9 051 /428-551 »m04£ DELAMO NQâ 2)daPsKa nctrar# ome-te m íasade 2 nsšBTi si vasàm msei^kyn, AT' íanib, d.o,o., Žabnka 47, ^bnica, 9 izobraževanje NUDIM KITARA - poletna écda za posarT>ezno v i n/rvc v DlO TANGO. Britot 316 041/820-486 starosti, po àotol STU-Kranj, 9 aoos^ar VOZNIK C^tegonjd, láčem službo. Praksa vožnja kiper^ dve leti, lahko za krsi&e dCKMm. 9 040/389-518 sooon IŠČEM DELO. koéenjezeleilc(tijdi na črnini), obrezovanje žive meje, 9 041 /718-008 FLORIJANI. d.0.0.. C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaplaoije, ometi, omeË <âsad. kamnite Skarc^, tlakovanje dvohèc. 9 041 /557-871 sccmoo? GRADBENIK REXHQ d.n.o., Adergas 13. Certdje, izvaja od temeljev do strehe, notranji omotf, vdc vrsto foaad, kamnite skarpe, adaptacije, urejanje In oako^anje dvorišč. 9 041/58^996 zftsebki stiki 3d-LFrKi rrv^ mvn prRfvrvïn rMn .9 DEKLETA, poi4ote fi se aso^i apOT«-v^ a éteviinin ^ izvse drža.19 za bkre- narazmena. 9031/807-376 iSČEM DELO, mlajil upokojenec pomagam lahko na gra^ib^u, na vrtu, ca kjT«tiji in v gozdu, 9 040/65M99 »004063 DUO ROLO láče delo r^a obletnicah, pofokah z zabavno fn narodno glasbo, ir IZDELAVA p3dstreènih stsiovanj po istemu Kna^, montaža stresnih oken Velux in pota9anje laminatov, izd. brunaric m r«dslreškov, prevoz; z avtodvi- galom. Damjan Mesec s.p.. Jazbine, Poljane, 9 041/765-Ô42 ooo3«o KOMERCIAUST, 43 let, sanazapo^, pfljetnegg videza, nekađec, v^, 173, a-let^ po6t3«Q z Lj. sobi simceSčno žer^ko ra sptehoď fn sladoled, f^a râ tel , 9 041/610-717 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje tedensko poveže ogromno Ijuci vseh starosti iz vse države. PokJičIte in se spoznavajte .,9 031 /836-378 bc«o®8 .UJEM avortS£â, A2sni a. ŽaDnica. 9 škarpě in tlakujem . p., Zg Biir^ 101 "i Bcoflon RAZNO STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, rtovogradnjs od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, Kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvortáč, z n^im ali vašim materialom, SGPBytyqîdn.o,, Stniievo3a, Kranj, 9 041/222-741 soowre IZVAJAMO Sânacqe d mnifg?/, vrtanje Ů9A. montaža north, popravila starih, nu-dflTio dimne odloge, dimne kape, htovak & Co, d.n.o., LJubljartska 89 Domžale, 9 03l/422-fi00 PRODAM VRTNO garnituro, novo. masivni les za 280 EUR in pravljalno mizco za 40 EUR, 9041/369-014 wxho?/ IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temeljev do strehe, kvalHetno, Loanine 200^. Gradbeništvo, 'd.o.o., Glavni trg 14. Kranj, 9 041/257-328, loanina® emai. si eorraesi KUPIM KOZO ? dohrm mtpknm ali menjam za brejo in prodam ipin?vce 7 m In 8 m, 9 04/51-41-227,zvečer Jaz sem it oívo/ií vrřt, na iuiter^ vi še j^aU. zato nt žali^, moji dragi, jaz son svoj t deb dokončal ZAHVALA stari Alojz Cebašek roj. 30. avgusta 19)6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč v bolesni, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji pod. Hvala g, kanoniku Prestorju za lepo opravljen obred, gasilcem, ie-belaijem in Rozaliji za podovilne govore ter pevcem in pogrebni službi Naviek. Sp enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu poâôca Žalujoči: vsi njegovi Vok]o, )0. iuDiia 2000 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi naše drage hčerke, mamice In ba bice Doroteje Terala roj. Kodran se iskieno zahvaljujemo vsem, Id ste jo v njeni težki bolezni obiskovaL m Ji stali ob strani, nam izrekli sožalje, se udeletili njenega slovesa, se poslovili od nje ter darovali cvetje in sveče. Zahvala zdravnikom in strežnemu osebju na onkoloýcem institutu. 7^hv9la gospodu župniku Bojanu Likarju za doživeto opravljen posebni obred, sveto maáo in poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi ob slovesu in pogrebni službi Komunale Kranj. ŽahijoČi: vsi njeni Kraaj. Ljubljana, 2. julija 2000 ZAHVALA V 98. letu nas je zapustila naša draga mama Alojzija Primožič iz Koprivnilca 33 Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znaiicem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Mariji Kavčič za poslovilne besede, pevcem za lepo potic, trobentaču za Tišino in Članom Zveze boicev. Vî>cm imenovanim ir. neimenovanim Še enitrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Koprívnik, Fužine, Trebija, junija 2009 á i i r i GORENJSKI GLAS petek, 10. julija 2009 ZAHVALE infoig^g-glu^.si 23 GG v » nurocninc 04/201 42 41, e-posta: narocnine@g-qlas.si, www.florenjsktqla5.s1 CjCj i ^(ili Oglasi I 04/201 42 47; e'po5ta:malioglasi@g-glas.sl,www.g0renj5kiglas.si ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil moŽ, brat, stric, nečak Jože Hvasti z Golnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem, znancem, prijateljem za izraženo sožalje. Hvala za daiovano cvetje, sveče in slovo ob grobu. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za lepo petje, Hvala tudi pogrebni službi Komunale Kranj. Žalujoča žena In sorodniki Junija 200Q V SPOMIN Za nekoga si bil samo dovek, za nas si bil ves svet. Roku 13. julija 200S Nikoli več, nam ne podariS iskrenega nasmeha. Nikoli več nas ne ot^ameS. Nikoli v€č nam ne stisneš dlani. Nikoli več... Tvoji Srce je omamilo. àihjezasal, spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, br^ta. dedka in tasta ožeta Zupančiča 1929) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Posetiia zahvala ^e tudi njegovi zdravnid dr. Jožefi leraj, gospodu župniku Klunu za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem pokojnika, nosačem praporov, cerkveniin pevcem, trobentaču, pogrebni službi Navček in gospodu Miranu. Lepa hvala \3em, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi vsem dn^gim, ki ste se od njega poslovil na zadnji poti in vas v zahvali nismo posebej imenovali. Žalujoči vsi njegovi Mlaka, 5. julija 2009 Bolečino lak ko sMje^, ludi sol^e zaUijiš, a praznine, ki ostaja, niJco/i ne nadomestiš. V SPOMIN Devetega julija je minilo žalostnih lo let, kar te ni med nami, dragi nal ata. zelo te pogreSamo Alojz Tenšterle Vsem, ki obiščete njegov grob, mu podarjate sveče in cvetje, iskrena hval a. Žena Anica, bčerka Tatjana in sin Marko z dnižinaioa Umrl je A ALEKSANDER RAVNIKAR poslanec Državnega zbora Ohranili ga bomo v trajnem spominu DRŽAVNI ZBOR Ljubljana, 9. julij 2009 24 GORENJSKI GLAS petek. 10. julija 2000 Anketa Strahu še ni Renata Giobočnik Na Inštitutu zd varovanje zdravja so do zdaj potrdili petnajst primerov okužb z novo gripo v Sloveniji. Mimoidoče ob kranjskem nakupovalnem srediSču smo vpraSali, ali poznajo simptome bolezni in ali jih je kaj strah, da bi zboleli. folw. Tli«« 1 Olga Teran: ''Simptomi so takšni kot pri navadni gripi • imaš vročino, kaŠljaS, kihaš. Trenutno me ni straha da bi se okužila, ker sem bolj doma. Tudi nimam interesa» da bi šla kam na morje." Stane Caberc *'Nekaj simptomov nove gripe že poznam, kot so na primer vročina, slabo počutje in podobno. Se pa te bolezni še ne bojim." Natalija Golob: "Mislim, da med znake nove gripe sodijo slabost, vročina in slabo počutje. Malo me je tudi strah, da bi zbolela. Za preventivo pa še ne skrbim kaj preveč." Vilma Klim Še: Mithat Handiar "Simptomi nove gripe so j "Znake nove gripe poznam, verjetno takšni kot za vsako : To so slabost, visoka tem- gripo. Res ne vem. Me tudi f peratura, slabo počutje ... nt strah, da bi zbolela. O i Česa naj se bojimo? Kot tem sploh ne razmišljam. 1 vem Je treba skrbeti zapre- Menim, da nismo tako : ventivo z umivanjem rok." ogroženi." Cisterna V hudem neurju je hudournik uničil most, največjo skrb pa je povzročala cisterna s plinom, ki je ostala ujeta nekaj metrov stran od podivjane vode. Urša Petirnel javorniški Rovt • "Prišlo je tako hitro» da si ne moreš misliti. Dvakrat je močno zagrme) o, hitro sem pobrala ko se je že ulilo. perilo, Ravno takrat nam je s cister* no pripeljal plin in noter sem šla skuhat kavo. Ko sem prišla spet ven, je voda že vse odnašala," je pripovedovala Francka Aihar. domaCinka Í2 favomiŠkega Rovta, kjer je v ponedelj^ okoli poldneva podivjan hudournik u ničli most in s tem edino cesto do petih hiš v tem delu vasi. }4aključje je hotelo, da je ujeta ostala tudi cisterna s £ plinom, ksr je povzročilo največ skrbi jeseniškim poklicnim gasilcem in prostovoljnim gasilcem iz ja- vomiškega Rovta. Pod- ^^ morem nikamor, ker je jan hudournik "Najbolj smo gasilec in občinski svetnik poveljnik Prostovoljnega hudournik odnesel del se bali, da bo zdrsnila cister- Marko Zupančič je ob tem gasilskega dra^ Javomifilri mostu in nasul ogromne na, ki je bila ujeta le nekaj dodal, da je nujno takojšnje Rovt Edi Ven^, čigar hiSa je količine materiala." Po Ven- metrov stran." je povedal urejanje hudournikov, Id jih prav tako ostala odrezana (xi garjevih besedah so zelo hitro Vengar. A k sreâ jim je us- je v JavomiSkem Rovtu sveta, je povedal: "Nekaj po P^ najprej poklicni gasilci, pelo dokaj hitro očistiti ogromno, saj bo sicer dvanajsti mi je zapiskal P® ^^ doma6 prosto- most, tako da je voznik lahko Naključje je hotelo, da so nekaj minut pred deževjem k Arharjevim pripeljali plin in cisterna je ostala ujeta. Gasilce je najbolj $krl>elo, da bo zdrsnila v podivjani hudournik. pozivnik in hitro sem se gasilci in s stroji takoj cisterno varno odpeljal iz nekega djie piišlo du katastrofe. Številni hudourniki so odpravil proti gasilskemu odstranjevati ogromne vasi. Najbližja soseda Franc- divjali po vasi že pred tremi domu. A ko sem priáel do ^^^ ^ ma- ka Arhar je povedala, da je tedni, ko je bi) bolj prizadet mostu, sem videl, da sploh ki ga je nanese! podiv- most zasulo že nekajkrat v vzhodni del vasi. Stanje si je preteklosti, po mnenju Edija Vengarja pa hi rtu j no morali v torek ogledal tudi direktor občinske Komunalne direk« Ob ponedeljkovem hudem neurju so na Gasilsko v^^iriti stnigo, saj se most cije Marko Markelj, ki je reševalni službi Jesenice (GARS) opravili kar 33 ^^^^^^ podivjana voda poudaril, da je urejanje hu- intervencij, kar je dosedanji rekord. nato najde svojo pot nekaj do urnikov v pristojnosti metrov stran. Domačin, države. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Oancs bodo občasno plohe in nevihte. Jutri dopoldne bo dež ponehal, popoldne se bo delno zjasnilo, nastanejo lahko $e plohe. V nedeljo bo večinoma sončno in topleje. A|enci» RS uaMt, Ut»d,u PETEK SOBOTA 12/19^C I 10/22^C NEDELJA 11 /26°C o 27/'WQ r/ O AdM M/IS'C RAOovgicA Tri zlate maturantke na gostinski in turistični šoli Urša ŠvegI iz Tržiča, Maja Jakopič iz Gorij in Nina Lušlna iz Železnikov so letošnje zlate maturantke poklicne mature na Srednji gostinski in turistični Šoli v Radovljici. Maja in Urša sta zbrali celo vseh 23 možnih točk. Kot so povedale maturantke, so odlični rezultati plod rednega dela vi^eh štirih let. Vse tri bodo šolanje nadaljevale na fakultetah. Zadovoljna z rezultati mature na splošno je tudi ravnateljica Marjana Pogačnik. "Letošnji rezultati so tudi na splošno zelo dobri, saj je od 99 dijakov kar 87 dijakov uspešno opravilo maturo. Tistih dvanajst, ki tokrat niso bili uspešni, pa imajo zato, ker so biii neuspešni samo pri enem predmetu, možnost ponovnega opravljanja mature že v avgustovskem roku. M. A. Jesenjce Na Srednji šoli Jesenice imajo zlato maturantko Na Srednji šoli lesenice je poklicno maturo opravljalo 98 dijakov, uspešnih je bilo 85. Uspeh je torej 87-odstoten, je povedal ravnatelj Stane Vidmar, s čimer so na šoli zelo zadovoljni. Ta odstotek sicer ni najvišji, kar smo jih dosegli v preteklosti, vendar smo zadovoljni, da imamo zlato maturantko, poleg tega pa je nekaj dijakov le za las zgrešilo tanaziv," je povedal Vidmar. Zlata maturantka, ki je na poklicni matur zbrala 22 točk od 23 možnih, je dijakinja programa vzgojitelj predšolskih otrok Spela Roblek iz Bistrice pri Tržiču. U. P. Kran) V ponedeljek začetek razprodaj čeprav Številni trgovci tekstilnih izdelkov in obutve zadnje tedne pripravljajo Številne akcije in ponujajo popuste, pa se bodo letošnje poletne razprodaje uradno začele ta ponedel- jek, 15. julija. Trgovci morajo po zakonu označiti vrednost blaga pred znižanjem cene In po njem; če oglašujejo znižanje cen za 50 odstotkov, pa morajo po tako znižani ceni ponuditi vsaj četrtino blaga. Čas razprodaj določa vsak trgovec sam, ponavadi so dvo- do tritedenske, vendar največ 60 dni B. B. Mladoporočenci V škofij Loki so se 4. julija poročili Miha Buh in Petra Ka-trašnik, Tomaž Kalan in Nataša Cajgar, Davor Prelogar in Lidija Coljat, Bbž Kovač in Katarina Živec ter Martin Umek In Alenka Šavc, v Kranju sta se poročila Miha Kern In Jerneja Bcnedik, v ř^eddvoru pa Uroš Likozar in Andreja Reh- berger, Bojan Jerič in Petra Košnjek ter Iztok Pajk in Tatjana Zadrikar. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. k»" RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeve ul. 6. KRANJ TFl PfOJ (04) m (04) ^omm/ ^lemčn (OA) (051 ) 30Ï-S0S FAX (04) 281 <04)291 fijOia Jlo lcrmn|.»| www.radio-kranj.si i i