Štev. 31.	Cena ednoga drobca 1 krona.	31. juli 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, Če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Naši nábori.
Vojaška oblast je začela nabirati tüdi v Prekmurji vojake izmed naših dečkov. Na Cankovi se je začeo nábor, ne pa kak skoz desétletja dozdaj, v Soboti. To je pametno. Naj majo gornje vesnice tüdi nekaj olejšanja. Trezno misleče ljüdstvo je že dugo čakalo té nábore. Kelikokrat smo čüli spitavanje: zakaj ne štelinge? Ve pa na Vogrskom tüdi je štelinga i či bi šteri tá pobegno, bi ga tam zgrabila vogrska vojaška süknja, če se je tü zbojao slovenske. Sovražniki naše držáve so pa meli zavolo odlašanja naborov zrok, da so hujskanje ešče bole nétili. Vidite, pravili so, ne vüpajo brati vojákov, zato ka Prekmurje nede njuvo. — Znamo, ka so bili časi, gda bi nabori v Prekmurji bili najvekša nespametnost, a dnesdén so že neobhodno potrebni, gda se vso ljüdstvo kak z globokoga sna zbüjeno zača zavedao, ka je nej pod Vogri, nej pod Nemci, nego v svojoj lastnoj Slovenskoj državi. Nabere zato srčno i z zadovoljstvom pozdravljamo.
Naši vrli, dorašen, črstvi, trezni, iz krščanske Slovenske familije rodjeni dečke so se dopadnoli vsoj vojaškoj komisiji. Njihova vesela, poštena düša se njim je žarila iz Zdravoga lica i dopadenje rodila pri komisiji. Vsi brez male izjeme so radi prišli katoličanski i evangeličanski dečki na nábor, z opletena™ vozovi ali peški, z opletenimi, rožnatni.mi kranščaki i z radosti ov slovenskov pesmicov, z radostnov, ar se veselijo svojoj novoj domovini, svojoj lastnoj domovini za štero, če bi trbelo do radi šli v boj.
Konštatéramo dvoje pri tom nabiranji. Obprvim to, ka je rav-
nanje tak vojaške kak civilne oblasti bilo brez vse falinge, plemenito. Jako pametno i umestno je bilo, da so med kotrigami komisije dobili mesto tüdi vsi Župani. Zadovoljstvo tak mladine kak njenih domačih pač celoga prebivalstva je puno. 1 gda to konštatiramo, ne moremo prejti dejstva, da je pomirljivo, milo  ravnanje zdajšnjega g. glavara, dr. Lipovšeka z našim ljüdstvom, bilo najpametnejše, zaistino srečno. Če bi vsi orgáni sledili njega, bi Prekmurje bilo blažena dežela. Ob drügim konštatéramo to, ka ništerni zagriženi strankarje proti pravici ne bi radi priznali, kons-tatéramo najmre to,- ka je to mladino, štera se tak. dopadnola našoj nabirajo) vojaškoj komisiji, vzgojila naša dühovščina z krščansko mislečim vučitelstvom i staršmi. 1 to obstoji tak pri katoličanci h kak evangeličanci!. Krščanska vzgoja da ne samo krščansko srce nego i Zdravo telo. Te vzgojo prelomiti v tak vzano ,,etično“ vzgojo, v šteroj Bog i vera nesmeta priti v šolo, bi pomenilo 1) z naše mladine napraviti stvar, štera ne pozna Bogá, 2) nezdravo starce v mladosti, šterim se vojaška naborna komisija ne bo veselila, 3) pa podložnike, šteri do človeka samo v sili bogali, ar nad sebov ne bodo priznava!! zapovedavajpčo božo oblast.
Nabori so se posrečili, naši dečki se veselijo i so ponosni, ka so sposobni najdeni za slüžbo v novoj, svojoj državi. Bog jih živi v tom navdüšenji. »
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepriča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Dom i svet.
Jugoslavija. Minister za agrarno reformo, Uzunovič je postao minister saobračaja (železnice); njegov portfelj je prevzeo Krsta Miletič. Minister vojne mornarice je postao Milivoj Zečevič. Oba sta položila že prisego. Ministerski svet je dovolo prosto trgovino z devizami (peneznimi vrednostmi.) — Med našo državo i Rumunijov je, kak smo popisali, sklenjena vojaška pogodba je zdaj objavljena i ma 7. točk. V 1. i 2. točki se zavežeta državi, da proti Bolgarom i Vogrom ta edna drügo z orožjom pomagali; v 3. pa, da edna brez znanja ove ne sme sklenoti pogodbe z kakšov tretjov državov; v 4. da bodeta proti Bolgariji i Vogrskomi mele edno i isto zvünešnjo politiko; v 5. 6. i 7. pa, da pogodba vala dve leti i po odpovedi vala ešče šest mesecov i ka se ta pogodba ratificéra i naznanje da ligi narodov. Podpisala sta jo Pašič od naše i Take Jonesku od rumunske strani. Muslimani v Južnoj Srbiji zahtevajo verske šole kakše i mi mamo. — Angleško brodovje (ladje) je prišlo v naš glavni varaš Belgradi. Kje je bilo slovesno sprijeto. Zakonodajni odbor začne 1. aug. svoje delo. Te odbor napravi najbole potrebne zakone, šteri pridejo pred parlament meseca septembra, da je té potrdi ali od vrže. Trgovinski pregovori z Talijani so se na nedoločen čas pretrgali. — Dela se za to, da bi naša vojska stopila z bolgarskov proti Grkom na pomoč Törkom i zato bi mi dobili Solun, Bolgari pa Kavalo. A té glas še ne potrjen.
Nemčija. Protenstanskih (evangeličanskih) vučitelov drüstvo je 10. julija v Barmevi sklenilo, da novi nemški šolski zakon -mera zagotoviti sloboščino verske šole, popolne pravico starišov do verske vzgoje svoje decé i dužnost države, da šolo vredi popolnoma v smisli slobodne düšne vesti i vereizpovedi (verevadlüvanje). Evangeličanci Vidite, vaši verski bratje so za versko šolo, ne pa kak naši liberalci za Sokole.
Rusija. Boljševiške novirie glasijo, da sta. v Rusiji nastopil '.glád i kolere.
Grčija. Törki listi objavljajo, da so Grki začeli ofenzivo proti Törkom v Maloj Ažiji i té nazaj porinoli.
2
NOVINE
1921. 31. juli
Albanija. Veliki nemiri so tü, Miriditi so se zbunili i zahtevajo svojo neodvisnost. Vlada je poslala žandare proti vstášom, törske ladje so priplavale v Valono.
Madjarska. V Marijih Lazah na Českom se sklepa trgovinska pogodba med Madjari i Čehi. Madjarski minister Bánfi je dao v parlamenti 18. jul. izjavo, dá Madjarsko šče spuniti vse teške obveze, štere je pri mirovnoj pogodbi v Parizi podpisala ali dati se njoj morejo tiste male prednosti, štere njoj mirovna pogodba priznáva.
Ka bo 14 i 15 augusta? Velika narodna slavnost v Prekmurji. Pride sto pesmarov iz našega krščanskoga drüštva, „Ljubljana,“ šteri do po cerkvaj i zvüna njih popevali lepe cerkvene i narodne pesmi. Prido tüdi govorniki, šteri do držali lepe guče, 15-ga bo vsa slovesnost v Törnišči, 14-ga v Črensovcih, i v Soboti pa kak, se še bole natenkoma razloži v plakataj. Naši prekmurski krščansko misleči dijaki do ob toj priliki tüdi predavali lepo igro „Mlini pod zemljov“. Pridite vsi!
Glasi.
Tri bake so strelili naš g. poslanec, piše „Premrski Lažnik“. To je istina, ar oni strelajo na liberalce. Ka so tü bake zadeli i rávno tri, neso oni krivi.
Z koj živele vi? 18. št. Laž-tiika mrmra ka je cérkev živela dozdáj na račun kmeta. Dokazov ne ve povedali. Mi pa pitamo vse naše liberalce, fiškališe, trgovce ali pod drügo pérje se skrivajoče »dobre ftiče" z koj živéjo oni? Što njim dá dohodke, lejko nej naš prekmurski kmet i siromak? 1 kakšo hvalo dobi za to od njih? Kakšo? 1) sramotijo njegovo vero, 2) pišejo ravno v toj številki, ka je naš jezik lajanje. Gospodje Sokole, ví. kulturonosci imenüjete naš jezik za lajanje? Vi, ki se tű 'mastite z naših žülov, mate to predrznost, da te nas že za pse imenüvali? Zaistino, ví i samo ví ste mogoči to včinili. Tisti list, šteri hvali Sokola, ravno té list v ednoj istoj Številki nas Prekmurce za pse ma. Dobro liberalni Sokol, ^pozabimo ti to i pozovémo vse poštene brate prek Müre na to nesramnost liberalno.
Zakaj so vlekli peneze liberalni követje v Belgradi? Zato 1) kmet ka boš mogo vekšo dačo plačati; 2) ka so Törkom zglasüvali
edno milijardo i 200 jezero kor; štere pa ti moreš plačati, ki si se že davno kšenki rešo gospodine; 3) ka šo zglasüvali ustavo, v šteroj je vzeta vnoga pravica tvojemi stališi i tvojoj veri, si katoličanec ali evangeličanec; 4) zato, ka so dobili iza to mastne slüžbe, izvoznice na račun tvojega žepa. — Zakaj so jo pa vlekli naši poslanci? Zato, ka so branili tvoje .pravice, tvojo vero, i ka so ž njé pomagali vsem sirotam. Povejte, štero je poštene jše ?
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti, naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Skašlao se je v 18. št. Lažnik, ka je prej našemi poslanci i njegovim pristašom ne prav, ka zemljo tisti dobi, ki jo obdelava. Ki čte vaš list, včasi z golov rokov lejko zgrabi za vüha Lažnika i ga dobro stepe. Prle, kak so tej frigašje tü začeli ténto kvariti na papér, je že naš pošteni list, ešče pod Vogrskov vladov zahtevao agrarno reformo, jo zahteva zdaj i je v programi naše stranke, a zahteva pravično razdelitev. Samo da se gospodje samostojni ali slabostojni i liberalni bole bojijo pravice kak te hüdi blagoslovljene vodé. Zato kričijo proti našoj pisavi. Mi pravico branimo, što koli jo ma, bodisi grof, bodisi siromak, kmet, bodisi agrarna reforma, bodisi odbor. Mi v svojem listi to stališče zavzemamo, kak jo mamo v celom življenji: pravica naj bo te tüdi, če je to ravno britko i neprijetno nikakomi. Od koj smo pisali mi zadnjič. Jeli od toga, ka so travniki nej po pravici, razdeljeni, to je pisali smo proti krivici i nej proti agrarnoj reformi. Pitajte siromake, ki neso dobili ali nej zadosta travnikov, pa Vam potrdijo naše reči. Če bi vi gospodje meli srcé do siromaka i pravice, bi našo pisavo pohválili i nej grajali. Samo da Vam se ide za to, ka bi vam kakša bogata drtina spadnola doli z stola agrarne reforme vu podobi fal drv, zrnja itd. i itd., záto mate nagobčnjek i se ne vüpate oglasiti. Pečnika ste jeli tüdi do nebe povišavali, dokeč je mogo kaj deliti, zdaj, gda so se odkrili njegovi dugi prsti, ste ga zbrsali po vašoj staroj navadi. Ali naj vam slüžimo tüdi z zgledi. Temlin Fránc i Horvat Matjaš z Lipovec, ni eden nema svoje hiže, prvi mora hraniti pét, drügi sedem ijüdi, sta niti edne betva trave nej dobila, čeravno sta prosila senožat i čeravno ma vsaki edno kravo, Pa či ščete vam ešče vnoge takše siromake naštemo, šterim se je zgodila krivica. Vas ne zboli srce, gda Vidite, ka siromak za svojo jedino kravico ka bi lačna deco prehrano ne. dobi betva krme, dobi pa Huber z Beltinec oštarjaš 8 plügov, Žmaj Andraš z G. Bistrice steber slabostojnih pa do desét plügov itd. itd.? Ne, vas ne zboli srce, ar srce samo tistoga zboli,
ki ljübi pravico i zagovarja sirote.' Mi ne smo proti tomi, da ne bi dobila Huber, Žmaj i drügi; naj dobijo, ka njim ide, ali po pravici naj se deli vse, ka siromák ne bode vözapret.
Dne 26. julija je stopo "v veljavo trianonski mir med vogrskov državov i velesilami. Zdaj bode skoro prišla komisija, štera bode mejo natenčno določila. Hvala Bogi, da se to že ednok zgodi. Na velkoj slavnostih posebno v Murskoj Soboti T Türnišči bomo manifestirali za naše meje. Zato vsi, šteri ste Slovenci — na te slavnosti. ,
Vkradjen biciklin. V Soboti z-farofa je 22. jul vkradjen biciklin. Predpoldnom od 9 db pol 10 vöre ga je vzeo do 15 let star dečko i se pelao proti -Rakičani. Kolo je bilo v dvorišči pri kühnje nosi broj 16568 i je od firme ,,Rival Rad. Te napis je dvakrat na malom porača Zvoneca i* i taške ne bilo gor. Prosi se Orožništvo i občinstvo posebno občina Rakičan, naj da naznanje Ferdo Hermani bo-, goslovci v Bratonce, če se najde biciklin.
Žižki. Psa z vajatjov vred je v kradno nekak edno preminolo noč pri Fotivec MihaIi. Pes je bio veliki, vože pa v dobrom stani. Táta bi trebelo na vsak način gornajti.
Petanci. Naznanjamo oblasti", naj automobilom da na znanje, ka ne do z tak velikov hitrcčov vozili po naših zasükani!! Veški cestah. Zna.se velika nesreča zgoditi tembole, ár so poti vozke. Pred kratkim je Vaopotiča mesara automobil povozo edno prase, štero se vsakojački má juš pasli pred hižov na trati svojega verta.
V. Polana. Sirote z te občine se tožijo, da so bogatcam razdelili njihovo melo, ar jo je poglavarstvo invalidom razdelilo, iz med šterih pa majo Vnogi veliko bogástvo. Pa tű se tüdi delala krivica, ar vsaki siromak invalid, ne je dobo mele. (Če je is-tinski té glas, je dužna civ. oblast ostro vzeti naréd nesmileno ravnanje občine. Op. Vred.)
Ná znanje trgovcom. Kak vsako Ieto, letos, páli izdamo kalendar Srca Jezušovoga. Od lanskoga de pali vekši, dbsegao de 40 strani i cene meo samo dva i pp! dinara ali deset koron. Trgovci, naročite kalendar, ka mo znali keliko jih naj štampani, ar večkrat s falijo. Pri vekšoj naročili je 25% popüsta. Naročite do 15. augusta. Opravništvo Novin i M. Lista v Črensovcih.
Što bode govorio na naših slovesnosti? Kak čüjemo bodo naši najbolši govorniki nastopiii, kakti domači tak tüdi z Slovenskoga.
Velikanska süšava je po celom Prekmurji. Vse že težko čaka na dež. Bog nas vari samo kakšega hüdogi zburkanja.
3
NOVINE
1921. 31. juli
Zakaj ne dobijo nešterni naši rihtarje peneze, štere bi poleg pravde mogli dobiti za trüd pri volitvaj lani v jesen? Liberalna ljubljanska vlada njim je odgovorila, ka je likvidirala tisti fond. Čüdno, za naše rihtare ga je likvidirala.
Zdaj te jeli zarazmite g. županje, Zakaj je liberalno drüštvo okoli Glasnika tak darovitno, ka vam brezplačno da štenjé svoje laži. Za vaše peneze vam lejko da dár.
Abel Szalai; kotriga ,,stand-vanjske komišije" v M. Soboti je odstopo ali po našem povedano .dolzahvalo”. Mi pridenemo k tomi glasi to istino, da je mogo dolzahvalim. ar so g. minister za socialno skrb to zahtevali. Liberalne banke majo dosta milijonov z naših žülov, se že poskrbijo za gospoda Abela, ka ne prejde od gladi, nego de krepko znao z svojim »vogrskim" jezikom »slovensko” liberalno stranko razširjali v Prekmurji.
Tüdi narodna i domača Prekmurska drüštva bodo na velkih narodnih slavnostih, štera se vršijo v Prekmurji dne 13. 14. in 15. avgusta 1921. sodelovala. Celo Prekmurje bode zastopano. Zato pa naj nieden ne zamüdi, da ne bi prišo. Pridite vsi od zadnjega kota našega Prekmurja pri Monoštri, do bükeških i čentibskih gor na naše slovenske prekmurske slovesnosti.
Na znanje upraviteljstvi agr. ref. v Beltincih. Širijo se glasi, da so senožeti od upraviteljtsva v preobilnoj meri nešteroj osebi odáni od té v pod nájem dáni, to je v polovično košnjo. To je ostro prepovedano po odredbi. Agr. reforma je za siromake. Mi tak Znamo. Prosimo odgovor, če so bogati vövzéti od té pravde, ar nevemo nikaj od toga privilegija. Prosimo odgovor, je istinski té glas ali nej, krivica naj se ne širi.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskom! blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna . kak pri Sršeni v Lotmerki. "Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga i angleškoga blaga i je za istino "vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne Velikansko zalogo.
Celo z naših slovenskih vesnic prek na Vogrskom pri Monoštri smo dobili glas, da pridejo na velke slavnosti v Mursko Soboto i Türnišče. Od nas pa ne Smej níšče faliti.
Naročte si Novine!
V potoki Črnci pri Dolnjoj Lendavi se je v topo dne 15. julija eden soldak 43. pešpolka iz Lendave pri kopanji.
Kmetijska podružnica v Dolnji Lendavi je mela v nedelo dne 17. julija , 1921. svojo dobro obiskane zborovanje v hoteli »Krona* v Dolnjoj Lendavi. Govor so držali g. Božidar Sever, načelnik podružnice i g. potovalni vučitelj Vojsk od mnogih potrebnih gospodarskih stvari, posebno od vinogradništva.
Premovanje konjov se vrši v Dolnjoj Lendavi dne 2. avgusta ob 9. vüri na sejmišču i v Soboti dne 3. aug. ob 9. vüri na sejmišči i sicer na obeh krajih le za konje mrzlokrvne pasme (žmetne fajte). Obdarovoli se bodo plemenske kobile z žrebeti, žrebice, žrebičke in žrebčki. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasov, ki so se poslali vsem občinam. Konjerejci, pridite polnoštevilno.
Dijaški vestnik. Redni letni občni zbor podružnice ,,Siov. dij. zveze" v Prekmurji se je vršilo dne 21. jul. t. 1. v Črensovcih ob obilni udeležbi članov. Na dnevnom redi so bile sledeče točke: 1) poročila pokra-vitelja, predsednika, tajnika i blagajnika, 2) Branje i pretresljavanje pravd, 3) Volitve novoga odbora. Izvoljen je bio novi. odbor dijaškoga dela sledeče: predsednika tov. Ivan Jerič, stud. theol. za tajnika tov. Štefan Törnar, abit. za počitniškoga blagajnika (blag. namestnik) tov. France Kolenc, sedmošolec, za knjižničarja tov. Ferdo Herman, stud. theol. 4) Letošnji počitniški program. 5 Slučajnosti. — Podružnica šteje diz dáj 28 članov. Na občnom zbori je pristopilo več novih članov i članic. Dijaki, dijakinje iz Prekmurja Pristopite vsi k našoj organizaciji, ki stoji na katoliških načelih; zakaj edino ta načela so prava in večna. Bog živi! Predsednik.
Mi lesz jul. 7-én? Nagy footbal mérkőzés az alsólendvai „Footbal klub“ és a muraszombati „Mura“ sportklub között. Utána nagy mulatság a „Rituper“ féle vendéglő kerthelyiségében.
V kratkom izide zanimiv popis Prekmurja. Knjigo, ki bo štela okoli 110 strani in imela priložen zemljevid, je napisao vseučiliški profesor i izvedenec na mirovnoj konferenci v Parizi dr. Matija Slavič. — Knjiga se naroči lehko pri „Slov. Kršč. soc. zvezi v Ljubljani. Kelko stane še nevemo.
Za Jugoslovansko Matico darovali. Gosp. Gregorovo Poverjenik agrarne reforme zbral ob prevoeu v Hodoš 988 K 60 v. Skupina žetezni-čarov v M. Soboti zbrala 140 K. Gospod Čeh nabrali pri veselici v M. Soboti 20 K. Sküpno 1148 60 K.
Kakši je srbski vojni zakon. Slüžba se začne, gda regrut stopi v kader. Tü slüžijo konjenik i topni-
čarje (tüzér) dve leti, vsi drügi vojaki pa samo poldrügo leto. Samo 14 mesecov slüžijo dijaki, šteri po ednom leti neso položili izpita za rezervnoga častnika (oficera) i tisti pešci, šteri se dobro oponašajo, znajo lepo pisati i dobro strelati. Samo 12 mesecov slüžijo dijaki, šteri so naredili maturo i najstarejši sin, či* so trije v familiji. A dijaki se ne računajo tű k familiji. Prvorojen sin slüži tüdi samo edno leto, če ne dečka v familiji nad 17 let staroga. Najstarejši živéči sin je prvorojenec v drüžini. Edno leto slüžijo tüdi tisti, šterim so mrli vsi bližnji . sorodniki, če so podedovali (herbali) kakšo posestvo ali obrt i plačajo od 80 koron več neposredne letne dače.
Zahvala. G. J. Klekl, naš narodni poslanec so na monstranco, štero nameravajo küpiti pri Sv. Sebeščani, ar njim je Prvejša kak Znamo lansko leto bila Vkrádjena, darüvali 1000 koron, za štero njim vsi farniki najprisrčnejši »Bog plati" zročimo. Sebeščanska fara.
Pošta.
Na znanje naročnikom i širitelom. V drügoj polovici leta idemo brzo naprej. Mamo stare dužnike ešče od več let. Prosimo ves stari dug i dug od toga leta poravnati. Nadale naznanjalo, da letos páli damo kalendar brezplačno naročnikom M. Lista i Novin, če dajo na vödavanje M. Lista, šteroga vsaki mesec brezplačno dobite, najmenje 10 k-, podpore do septembra 15-ga. Prosimo širitel, naj naberejo to podporo od naročnikov i naj nam glasijo to notri. Poštnino naj si odračunajo. Od sirot ne prosimo podpore, brezplačno dobijo kalendar.
Kočar J. Lukačavci. Dobili smo Vašo pritožbo i taki sami spaki-vali Novine i Vam je odposlali. Ešče novi atres smo Vam dali štampati. Vüpamo se,Ida je že vse vredi. Dajte nam na znanje.
Ob priliki našega preseljavanja z D. Lendave vsem poznancom i priatelom, od šteri smo se za voljo kratkoga časa ne mogli poslovni, tem potom rečemo prisrčni z »Bogom*. Poštovanim gostom se zahvaljujemo za njihovo naklonjenost i prosimo naj nas obdržijo še nadalje v spomini.
Ludvig Rác in žena, najemniki hotela ..Brištol" v St. Beči.
Pazka krčmarje!
Dobro lotmersko vino lastnoga pova po 12 K- do 17 K 50 v.
liter vsako množino oda.
Franc Seršen Ljutomer.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava
4
NOVINE
1921. 31. juli
Politične novice.
Atentat na ministra Draškoviča. Nanč ne v mesec dnih smo doživeli že dva atentata v našoj domovini. Prvi je bio namenjen trononasledniki Aleksandri, šteri se pa hvala Bogi, ne posrečo. Drügi se dovršo 20. julija meseca na bivšega ministra Draškoviča. Te se žalibog posrečo. Draškovič minister se s svojov familijov v Delnicih zdržavao na dopusti. Tü ga zadela zločinska krugla. Atentator je bio neki Alijagič, kommunist iz Bosne. Trikrat je strelo na ministra z revolverom, edna krugla ga zraven v srce zadela i na to je mrtev vküper spadno. Minister Draškovič je bio jako izobražen, fino inteligenten človek, veliki politik, s šterim se je dalo govoriti. To pripoznajo od njega vsi njegovi politični nasprotniki. Pristaš je bio demokratske stranke. Či bi naši sobočki demokratje takši bili dosta več bi lehko dosegnoli v Prekmurji, kak dnesdén. Vzgoja brez kršč. navuka takše sadove rodi.
Na večkratno zahtevo našega poslanca g. J. Klekla je ministerstvo za promet obečalo, da se železnice M. Sobota — Hodoš, tak i tüdi D. Lendava — Rédič za kratek čas odprejo. Predpriprave so že vse gotove, proge i mostovi na njih se povsod popravljajo. Vüpamo, da to pot neostanemo samo pri obečavanji.
Iz M. Sobote nam javijo, da ob priliki sokolske prireditve je ne orožniška postaja razobesila državne zastave, nego hišni gospodar, v šteroga hiši orožniška četa stanüje.
Zakonodajna skupščina je za volo aténtata na ministra Draškoviča vküper pozvana na 30. julij. Ostre odredbe bodo izdali proti komunistom.
Vsem Prekmurcom na znanje! Vsaki, ki prestopi državno mejo brez policijskoga dovoljenja, bo kaštigan na 3—6 mesecov zapora. Zato vsaki, ki šče prek meje potüvati, se more zglasiti z fotografijov i svedočanstvom od svoje občine v M. Soboti pri drž. policiji (Varaška hiža), gde dobi tozadevno potno dovoljenje. (Prosilo bi pa uredništvo spregled pri delavcih siromakih, naj tam zadostuje fotografija pri voditeli, drügim pa svedočanstvo od občine, da so zanesljivi. Drago je dnesden fotograféranje za vsakoga, posebno pa za tistoga, ki niti nema kaj si v zobe djati. Op. uredništva.)
Celo ugodno!
Andrej Ertl oda svoje lepo posestvo z Vratjoj vesi št. 13. (Frattendorf) pošta Zgornji Cmurek, pol. okr. Maribor, od kolodvora 15 minut, na ravnici ležeče, 25 plügov, stoječe iz hiše, gospodarskoga poslopja, vse novo zidano, moderno opremljano, iz oratje zemlje, travnika sadonosnika i gošče. Med tem tüdi dosta živine i poljedelski mašinov.
Preda se taki.
Vsakovrstno
perilo sprejmam na pranje i peglanje po naj ugodnejši cenah.
Meizl Ludviga soproga, Dr. Slavičeva ulica 93.
Elvállalok
minden fehérnemű mosását és vasalását a legjutányosabb áron. Meizl Lajosné, Dr. Slavič utca 93.
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki. I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin
trgovina z ledrom v Beltincih.
Poleg Pragerskoga (Pragerhov) na graščini Trnovec se proda. 100—140 oralov dobre zemlje i senožati, hiša štale i celo gospodarsko premoženje. Što šče küpiti, naj si pogledne na lici mesta. Proda se tüdi v menših skupinah po par plügov. Jako pripravno za naseljenje zato, ar se dobi tam poleg fal cigeo i les za zidanje hiš.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Drva!	Drva!
Fina razkalana bükova se dobijo po dnevnoj ceni.
Pri Jožefi Király lesnom trgovci v G. Lakoši.
Tüzifa!	Tüzifa! 
Finom bükfahasáb legolcsóbban beszerezhető minden mennyiségben
Király József fakereskedőnél Felső Lakos.
Ščete dobro i poceni küpiti?
Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.