NAGRADE IN PRIZNANJA
Utemeljitev za podelitev Steletovega priznanja
VI L IJ HAZLERJU
¿a izjemne dosežke na področju teorije varstva, predstavitve in popularizacije ljudskega stavbarstva
EtnolciS in umetnimi zgodovinar Vilo Hazler je kot prvi fi2dno zaposleni etnolog konservator ob koncu sedemdesetih let ob že utečenih, že kar tradicionalnih' strokah uveljavil vlogo in delokrog etnologa na ZVNKD Celje Ob sistiiiiia ličnem evidentiranju nepremične etnološke dediščine izdelal v zorčni metodi vrednotenja in tipološkega obrazca 'a objekte ljudskega stavbarstva Tako rekoč vodilni delež pri strokovnem povezovanju etnologov konservalorjev, uveljavljanju bazične stroke v varstveni dejavnosti, uspele celovite obnove in prezentacije ključnih objektov ljudskega stavbarstva, stalna skrb za predstavitev rezultatov in ttltli popularizacija etnološke dediščine
/'izdana Koželj in Vito Hazter na občnem zboru SED na Muljavi, 2. 6. 1995.
*otn: Ivanka Počkar.
nasploh so botrovali njegovi novi zaposlitvi na Oddelku za etnološko in kulturno antropologijo Filozofske fakultete.
Omenimo le njegove najbolj vidne uspehe: delavske kolonije v Trbovljah, Aškerčeva domačija na S eno žetih, Slivnikova in Kavčnikova domačija v Zavodnjah in Muzej na prostem liogalec.
Muzej na prostem Rogatec - domačija srednje velikega kmeta, ki se nahaja v fazi širitve koncepta nadaljnjega fizičnega in vsebinskega razvoja, predstavlja vzorčni in hkrati edini primer dobro organiziranega in strokovno izvedenega varstva ljudskega stavbarstva, izhajajočega iz sodobnih kon-servatorskih in muzeoloških konceptov.
Tako je nadvse uspešno sodelovanje med Društvom za ureditev Muzeja na prostem Rogatec in Vitom 1 lazlerjem. ki je skrbel po strokovni plati za interdisciplinaren pristop (še posebej pri pripravi ustrezne dokumentacije in načrtovanju dela) in za ustrezno meciinslitucionalno povezovanje (pri oblikovanju vsebine m nadaljnjega razvoja), rodilo docela nepričakovan, a edinstven rezultat: muzej na prostem je poslal del zavesti prebivalcev' pod Donačko goro Kot splošna vrednota tamkajšnjega življenja je ustvaril tudi stvarnejše možnosti za ohranjanje drug« kulturne dediščine 'in situ', na mestu samem.
S končanjem celovite obnove in prezentacije KaVČnikove domačije v Zavodnjah I. 1993 je bila zaokrožena dobro desetletje trajajoča obnova enega najpomembnejših spomenikov ljudskega stavbarstva na Slovenskem, ki predstavlja na j južneje ležeči primer alpske dimnice.
Uspeli konservator.ski posegi (izpeljani ob rednih komisijskih usmeritvah in sprotnem publiciranju) so bili nadgrajeni z uspelo muzejsko pi ezentacljo domačije, ki jo je ob stalnem sodelovanju koservatorja izpeljal Jože H ud a les iz Muzeja Velenje s sprelnim preseganjem eslelizirane in idealizirane podobe načina življenja. Izdelava celovite podobe in širitev vsebinskih funkcij Kavčnikove domačije ter drugi strokovni uspehi SO bili razlog za lo, da se je uvrstila v ožji izbor za lansko nominacijo za naslov Muzeja leta.
v*em nagrajencem in nagrajenkam iskreno čestitamo in jim želimo dovolj kreativne energije in etnološkega crosa za nadaljnje podvige.
Uredništvo
Glasnik sed 35/1995, št. 2-3
75