Marija Kmetova: Čitanje. • ^ A.0 so začeli lioditi naši otroci v ^dloj iedaj Je bil križ z ajimi. Ne da se ne bi hoteli uciti; se preveč so su učili, učili celo po cesti! Grcmu na izprcliod, pa ti zaostane oni iz prvega razieda in ga 111 inoči priklicati. ' ^Vojdi brž naprejk pokličein. ^PoČakaj!« Čakam, obstanem, se ozrem. Faut bulji v napisano desko nad irgovino in glasno črkuje: »A — a — a —« *Tak pojdi brž!< »Čakaj! A — a — u — n — c > H »No, kaj pa je?« ' »Te Črke pa še nismo vzcli. Poglej!« In me vleče za rokav in moram obstati pod tablo in povedati, da je tisio Črka »t«. ?'Aha, že vein: A — a — n — n^— t — Tisto pa že poznam. tisto je pa o in — A — a — 11 — n — t — t — o — o — o — Glej, pa spet en n! Že vem, že vem! A — a — u — n — t^— t —^o — o — n! A-n-t-o-n! A — n — t — o — n! Že znain! Poglej! Slišiš! Anton! To je pa Anton!« Meni je že siino, že grein dalje, fant pa vpije za menoj nn ves glas: :--Auion! Auton! Anton!« in malia z rokami. ^Kaj si ti zdaj Anton?« me vstavi neka gospa in se nii suicje. .¦»Oh, uič,* pravim, sbrati se nčimo kar tule na cesti in brez knjige.« Fant ieče naprej, skoraj se mi izgubi izpred oči, tako dalcč je že, a na vogalu spet obstane in bulji v zrak. >— i — n — Kaj pa je to? Nič nismo vzeli. ue tega kav je spredaj in tistega ne. kar jc zadaj.« Scveda! Tisto ime je bilo šeinkovec. Kaj se bomo res na cesti učili? Nejevoljna poteguem fanta za seboj. »Doma se bos učil, nikar proraeta ne oviraj!« ^^^^^^^^^ l\ g m_______^^^^^-^-^ »Počakaj no, počakajUTue zaprosi. Sevecta, od-uehala sem ia sva stala spet nekaj easa pod napisuo tablo iu črkovala tako dolgo, dokler ni fant spet ves iz sebe začel teči naprcj in na ves glas vpiii; »Ščinkovec! Ščinkovec! Anton Ščinkovee! Anton ŠČinkovecU Pa je bil tisti Anton Kos s priimkom iu je liil tisti Ščinkovec Ivan s krstnim imenom! Taka zmeda, pa sredi cesti iii pri bolem tlnevu, Sklenila sem, da niJcoii več ne pojdeiu po lue.stu, ali vsaj dotlej ne, doklej se faut uu bo prav gludko naučil brati. Pa v tramvaju! Faut kar venomer: sPoglej, tolc je pa številka 1. ta jc pa 2, ta pa 3, Še 4 je, pa še pet. Joj, pa črku m, tult; je pa i, ta n, to pa tudi poznain, ta je pa u in tista e. Katera je pa tale. ki iraa kljuko? In tista. ki se tako čudno drŽi? Pa tale, ki je kakor kača!' Pa še iale, ki ima rep? Še tole poglej, daj no. ta ima nekaj na glavi! In tistale, ki jc tako debela? Katera je pa tale, ki je kakor stolcek? Tale ima pa luknjo. Povej no, Še iisio povcj, g\ej tole, ki bo padla — no. samo Še tole, glej. ki ima križ! No, in tole. ki se tako kislo tlrŽi!« ]oj, kako je ščcbetalo po tranivaju! Vsi so se iako smejali,