Učitelj in kmetijstvo. (Poročal na zborovantu Učiteliskesra dru. štvc za Prekmurje v Murski Soboti. dne °. novembra t. 1.. kmet. Dot. učit. Framio Voisk.) Zdrav. močan kmetiiski stan ie Drva in clavna nodlaea vsake države. Vsled silr.iti r.osledic voine oa stališče kmeta dandanes ui nrev.č rožnato. Vsai DeršDektive v docledno dalirno bodočnost 7,e_eda.o a_i vsekakor kažeio tako. da smo v kmetiist\ru že v začetku r_ovega zadolževania. ki uteer_e oostaii 5te večie neeo Dred voino. Ce si ie kmet med voino nakopidil denarja. da se ie razdolžil in clačai dol?ove. se ie to zffodilo na račun zemeHs,ke in obratne trlavnice. ker zernlia ie dandanes izsesana. h.ive in ettSDodarska nosloT.:a so Drooadla <5f"<.!i in oTodia na.so večinoma izrablieni. Vse to urediti. ooDraviti in nabaviti Da stane dandanes oeromno denaria. Vrh teea norK>Inonia neoravilno ali krivično razmerie med cenami za kmetiiske r>ridelke in ootrebščine obeta kmeckim d»mom novo zado!žitev in «e večk nropadanle kmetii kakor i>red voino. V Tem oziru treba nekai ukreniti. Po\cz dnizeca moramo nredvsem fledati. dn novzdiPiieino kmetiisko T>rodukci.o. da "zdismemo kmetiistvo na i.sto višino. kakor ie v drugih naorednih deželah da bode nostalo boli dobičkanosno. da se bo tudi izDlačalo. Predvsem moramo ffledati. dr. tx)stavimio srednie?a. nosebno na maleea kmetovalca. ki ie ori nas v veliki ve5ini. na kreoke noge. K naorednemu kmetiistvu ?a moramc vzgaiati in izpopolniievati in to storimo v nrvi vrsti s strokovno izobta^bo. Brezdvonmo naibolie za strokovno izobrazbo kinetiiskesia naraščaia služiio nižie kmetifsike šole. eno-. dvo- triletne ali ^imske. ki so v vsaki deželi. ookrafini urefene tako kakor oač zahtevaio tam lokalne razmere. TaJcih šol Da imamo zaenkrat še vse i. remalo iz raznih vzrokov. Dred vsem >er nas je T>re.šnia nemško-madliarska doiJtik? v vsakterem !?osT>odarskem oziru 7onemariala aM na naravnost oviirala. Pa fi-dii ustanmitev in vzdrževanie takih šol velo mnoeo stane. Zato imamo nri nas še zelo malo •kmečkih sinov. Vi so ^biskovali kako kmetiisiko šolo. Nahnani na imamo ali nri skciTo mič nintarno kmetiisko tzobražen;h mladeničev iz vrst malih D-osestnikov. Vrednost teb kmetiiskih šol ne pride tudi •¦adi te^a do zažeHenc veliave. ker se absr.lventi ne Dosvetiio niih očetovi erudi. '.emveč si iščeiio službe kmetiisikih uradnil.ov na veleixisestvih ali na se celo nosveVk> kakemu dnieemu ooklicu. Za kmetiisko izobrazbo nam služi tudi tkzv. ootovalni Douk ki ffa ?oii'io no deželj kmetHski notovalni učitelii. Pa kakor viidhno. ti_Ji to ni zadcstno. ker kmetijsid notovalni učitel': ima navadno !>revelik delovalni okoliš. tako da ne nrare do večkrat na leto nredavati v enem in istem krain. Za usne^en ooduk oa treba večinoma večkratnr-"i nredavania in razlaeania. Pa tudii s!O kmct. i>ot. učiteii dostikrat preobloženi z raznrmi oisarnišitimii deli in referati. tako. da se ne moreio edino !n v ^iolncm obsp^i oosvetiti le potovalnemu Doduku. Če torei Dremotrivamo razne nr!iM>n.očke. ki bi nai vodili k naDredlku kmetiistvo nosebno ina.opa rvosestnika. »ridemo cledTii.č do zakliučka. d.i ie za dosego te_a cilia naivažneiša in naibližia pač '.Midska šola. Liudska šola te "a deželi edina učitaica. ki ie oristonna vsakemu kmetovalcu. Od liudske šole oziroma o<I iiiene^a učitelia. k\ zastooa dostikrat edino intelitfenco na kmetih. se lahko silno veliko unliva na sDlošen nanredetk v kmetiistvu ali t>a se da vsai srlavno Dodla^o k tenui. Ze ori noduku v liudski šol. bi se Ia?iko ozinoinn moralo ozir iemati ali uolivati na bodo^ii Doklic učenca. Po Dosebnih zakonskih določbah bi se nai na vseh Itiudskih šiolah na deželi podučevalo tudi nefcai iz kmetiistva. kakor snfošno Dolriedelistvo. živinorefa sadiero;a vrtnarstvo. čebelarstvo itd. Ozironi na to se do zakonu iz 1. 1886. na vseh učitelniščih nodučuie v 3. ,.n 4. letniku kmeti.ski Rod'uk. ki ie oblieaten in se v vsaki deželi sevccia mora omrati na taintišnie kmetiiske razm-ere. Nam-en teea ix)duka se v cbtičnem orcanizacHsikem štatutu definira z besedami: >-da se vzbudi v učiteltiščnikih živo in razumno zanimanie za kmetiiska vtwašania in dela.« Učni red za tretii letnik. 2 uri na teden. k. bil določen: e-eoJocjia obdelava zemlie enoi in gnoienie. rastlinstvo v sološnem. nainoveiše kultaire. sadiiarstvo. vrtnarstvo. zelcniadarstvo. Učni red v četrtetn letniku. 2 uri na teden: Naivažneiše iz živinoreie. i>onavHp.nte nredmeta iz tretie?a letnika. nanra¦v-a šohkih vrt.nv. naivažneiše kmetiisko zakonodaistvo (varstvo otic varstvo gozdov. Dobiianie škodliivce itd.). V obeh letnikih se nai ob ugodnem letnem času nraktično vadi v šolsk._:n vrtu in se delain izleti: k praiktičnim vaiam ie nrite^niti tudi ^nience Iz I. 1n II. ietnika. Za srorienke pa sp_oh n\ bil oredvidten noben kmetiiski ali ?os!Dodiniski Doduk in ori tern nič tičimo še dandanes. Kliub vsemu temu tu tako lepo izraženem oroeramu za teoretičen in praktičen _oduk bodočeea učitella ie končni efeikt skomi malenkosten. Kmetitski t>oduk se smatra na učiteliiščih večinoma kot postranski predmet. Urnik ie maihen in coienci so nreobloženi že z drueimj predmeti. Večir.orna pa podučuieio kmetiistvo iičitelii. ki so sicer v nara_voslovlu lahko 1-anacitete. ki Da večinoma nimaio v kmex"stvu ne teoretkVie ne praktične soosobn.nsti. Vsakdo ve. da ie kmetiistvo in kmet'iska veda v zadniih desetletiih silno nanredovala in da že maihen posestnik mora dobro razumevati svok_..obrt. če nai kmetiistvo tako imenuiemo če hoče da ?r." bo isto tudi kai nesto. Stran 2. Pri sedaniern ustroiu učitel.išč si bodoči učiteli na istih ne more nrisvo.iti toliko znania o kmetiistvu. da bi oozneie dolec snlošn.epa švolske-a ooduka lahko eoil ? usnehotn tudi kmetiiski noduk ali oa celo o^rt^/aval kinetnsko nartalievalne tečaiki so lahko naivečjee_a oomena za dotični okoliš. Če n. nr. učiteli uči o stvareh. ki sicer dru^od lahko dobro usoevaio se r>a v dotičnem okraiu ne obneseto. ootem zeubi.o kmetovalci zauoanie vsakemu dalinemu še tako dobremu nasvetu. V snlošnem ori obstoiečib razmerah ne moremo oričpjcovati. da bi mali kmetovalec Žc v Imdsiki šoli dobil ootreben »odiuk ali vsai podla^o za to. Vsa d^sedania sredstva. oodvzeta za strokovno nanredovanie malep-a kmeta. so torei večinoma neoonolna in zato ni bio usoeha. Temu nasnroti stona na olan dan za dnevom težii ooložai maleca kmeta. nosebno iste?a ki ima malo ali na. kakor večinoma. nobene kmetiiske izobrazbe. Zadiolževante in obubožante ie tu vedno večie Temn vzrok so večinoma razmere. ki so nastale po voini. ootem popolnoma kriv;čn.. raziw.e med cenami kmetnskih DridelVrvv in rw.tr ebščin. razne iiime doti -- oziroma naivečkrat oa oseba maleea Vjnetovalca samc?a. ker mu mantka vsaktera kmetiiska izobrazba in ki se vrh teea še v svofem konservatizrnu trdno upira vsakemu .nanredku. Obrtnik in treovcc v mestu ima za svoio izobrazbo vse boli ueodtia sredstva. Na razo-olaeo inu ie o ole_ liudske — meščanska šola. izvrsten inštitut. kjer dobi višiio sološno izobra/bo in se lahko še oosebei izoapolni za svoi bodoči ooiklic. Lahko ali pa mora obiskovati trspovskoaM obrtno-nadaltevalni tečai. Giblie se vedno v ntemu enaki okolici. kier ima onlLko. otldiobiti si draeocene izkušniie. Ce torei primeriamo izobrazbo obrtnika. treovca v mestu z izobrazbo kmta na deželi. vidimo. da ie isto kar fe za me*čana meščanska-. treavsko- ali obrtonada.ieva.na šola. za kmeta edino le lidska šo.la. Radi tepa hi bik> že-leti da bi učiteli hnel toliko znaoosti o kmetiistvu. da bi z usoehom o tem predmetu tudi lahko podučeval in vsoodbuial odrasle k naoredku. Da oa bi se vršil kmetiiski poduk v .'udski šoli v eorniem smislu. pa v.ečinoma ni mo.oce. ker učiteliem. kakor to mno^i sami ^ nbžaiovaniem nrizriavaio primanikuiie t>otrebne iz.obrazbe. Sicer Da do sedaniem ustroiu učiteliišč tudi ni rnotroče drucače oričakovati. Če hočemo temu nedostatku odpooči in storiti tudii kai za kmeta kot obratovalca. ootem rnoramo nredrueačiti izobrazbo našeea učitelia. Nieeova izobrazba nai se opira pole^ st>lošnih oredmev orvi vrsti na kmetiiske potrebe. Na vseh moških učiteliiščih nai biT>odu6evali oole? drueih sledeči elaBredmeti: kmetiisko rastlinstvo. živireia sadiereia. zeleniadarstvo. kmetiieosoodarstvo. Absclventi takeca zavbi vstooiM v živlienie vsai z istim zniem o kmeti.stvu. kakor cn imaiio abvf.nti nižiih ktnetijskih dvoletnih šol.iem bi ne bilo preveč zahtevano in bs nrimarnim prikraišaniem drueih spnih predmetov lahko to zcodilo. Kmetiiski učiteli oa. ki oodučuietakem učiteltišču. seveda bi moralkmetiiski veščak s snosobnnstnim izDiza kmetiiiske šole. Tako učitelvlšče bi moralo imeti obsežen šolski vrt in orimerno velikosestvo s celo.nim cosnodarstvom zatnonstraciie vaie in nreizkustv. Kako lahko .bi bilo absolventu taučiteliišča. pri poduku zadoščati kmskim zahtevam svoiepa okoliša. vzbdeci liubezen do rodne erude in veselikr-etikkepa nokiica. Namesto sicer interesantnih eksotičnih živali kakorinela. lev. porila itd. se lahko živo vv živlienie konia. eovedi. čebel itd.. 'ičute s oridorn o PoHskem rastlinstvnaslika v živih nodobah živlienie naŽeli kot naiboli naravno. zadovolinsrečno. Računstvo in srcisie nai se nrva na kmetiiske ootrebe. Za nazomuk Pa služiio vzorno ureieria uosestvr^ače^a o%raia kier «.e učencem tolkako in zakai se mora tako delati. oanevzoaTia cosoodarstva kieir se ooo.na razne naoake in poereške o kstvu. Nai se nikakor ne misli. da bi te?a. če se učenca vzeaia ob enenie_rov bodoči ooklic. trpela niesplošna izobrazba. Nasprotno! Ravnki <ie od mladih let sem vaien. svoiolico in nieno živlieni. oravilno eledlaeati išoovsod in ob vsaki priliki na pravem mestu. Taka šoli odrasla mladež pozneie Dolnim vsoehom lahko obiskute kmetiisknadaldevalne tečaie. Ti le tečaiii so za napredovanfe v krretiistvu menda naivečJee^a pomena in bi kazialo. iih splošno uvestSeveda pa se nai ne z&hteva od učitelida bi obdržal te tečaie brezolačno. temveč nai se _"a primerno honoiira. Otffaniziirati kmetvisko nadalievalntečaie bi ne bilo težko. če ie dan predpotroi. da ie učiteli v kmetiiski stroki dovoUno podkovan. Šolski vrt dobi pravo veliavo še lootem če ea učiteli z vesel.em In razumom obdeiki.e. Mnogokrat oa se prioisušolskemu vrtu preveliko važmost in srnozabi da ie na niem večinoma mosročle vrtnarstvo in sadiarstvo. Kmečki spa nai ne bo vzeoien samo za vrtnar.temveč v orv. vrs_i za kmetovalca. S tena seveda. ne odrekam'0 šolskmsu vrkot takemu nie$rove_a oomena. Nai se ne misli. da bii imel učiteli zb(eea. da oodučuie v gorniem smislu. izvesole težkoče ali celo tieprilike. Nikakor nSološen erosoodarski položai srednieea maleea kmieta ie dandanes iako težaveTreba mu nujne ponnoči in priiateliskenasveta. Tu ima učiteli ki traino živi mnarodom. naiveč nrilike. pomacati sose— sakmetu s orimerninri nasveti in vzpobudnini ize-ledi. V liudski šoli si vzgnčiteli deco in ii da prve ooime o danar_;em kmetovaniu. šoD odrasli mladenco. že vaieni mu veroieti in ea lažle rz,'mevati.pozneie kot mož.e oa mu zauoio in se zntekaio v težkih urah k niekot svoieinu vzeoiiiteliu. očetu in pjiiatl'U. Kot duševni soboievnik kmetskenrgbivalstva si rvridobi in ooveča taučiteli sološen u^led in veliavo ter pirido•ia snaštovaniu. Na ewnia izvaiania bi stavnl naslednrecjloce: 1. Ozirom na izrazit aerrarni značai nše države nai se oreuredlio vsa učit&liišv tem smislu. da bodi poduk o kmetirstteoretioen kakor nraktičen. eden izmciavnih nrednretov. 2. KmetUski poduk na vseh mošačiteliišoih nai podučuieio izprašani stkovniaki: na ženskih učiteliiščih se vpelie obvezen pouk v gospodinistvu. 3. Za vi5.e organizirane šoie t. t. 4. razreda naprei nai se Prirediio posebšolske kniife s oosebnim ozirom na ktiistvo. 4. KmetHsko-nadalievalni tečaii naiuvedeio pavsod kot ob_vezni in iih .iiržava krepko nekuniierno oodpira. 5. Na teo-retičen in praktičen okmetiiskesfa stanu v šoli in izven šolenai v bodoČR obrača čim natveč poz