Za poduk in kratek čas. Slovenski kmct 1000 let pod nemškim gojspodstvom. VI. Prišlo je 1. 1848 ia pobrisalo maogo zastarelega, zlasti pa zloaiilo dokaj okov, v katerih je atotiae let stari absohitizem ukleajeae držal aarode avstrijsko. Zasvetila se je zarija aove političae svobode, ki je ozaaaovalka bojje bodočaosti. Če se je tadi 1. 1848 godilo aiarsikaj, Sesar aobea pametajak ae hvali, pa veadar mora vsak pravičai oceaitelj zgodoviaskih prikazaij prizaati, da se je veliko slabega za vselej odpravilo ia k temu prištevamo tndi odpravo podložaištva pri kmetih. Dae 7. septcmbra 1848 je cesar Ferdiaaad I. mili podpisal aajvišji pateat, v katerem je bilo podložaištvo s tlako, raboto. desetiao ia davščiBami vred za vselej odpravljeao, sloveaski kmet za avstrijskega državljaaa, z volilao pravico prevideaega, proglašea. Maaoma bila je lOOOletaa veriga strašaega podložništva prekrhajeaa, zadaje okove, ki so kmeta aeaiakej grajskej gospodi prikleajevale, za vselej zdrobljeae. Po lOOOletai terni zasije tudi sloveaskemu kmetu ljubezajivo solace zlate svobode. Zemlja, katero je obdeloval, postala je ajegova last, oa saai z zarodom vred svobodea državljaa. Veadar cesar je tadi grajšoakom, prejšajim lastaikom zemlje, dal aekaj veljati i» je v istem pateatu od 7. septembra 1848 zaukazal, da ae jira ima primeraa odškodaiaa plačati. V to svrho bila je aa Duaaji osaovaaa poaebaa komiaija, s podkomisijami po deželah. Te koaiisije so iaorale vredaost prejšajih deaetia ia davščia itd. aceaiti, kmetom pa uplačevaaje posebae rešitve aaložiti. Glavae točke pa, katere se je morala držati, bile ao *. '/3 zgubijo grajsčaki, '/., vzamo država aa-se, '/., vpla<-ajo kmetje sami. Za Štajersko je komisija delo dovršila še le v nekaterih lotib tako, da je precej aereda zapuatila. Kmetje so aicer svoj delež vplačali, a državia delež moral je aaposled prevzeti deželai zbor štajerski. Ia takaj Se sedaj ai koaec plačilu. Vsako leto ae vzame v to svrho vec kakor V« milijoaa goldiaarjev ia koaec bo storjea 1. 1896. Do tiste dobe bodemo vplačaaih imeli okoli 22 milijoaov goldiaarjev kot žrtvo za graatao rešitev od straai dežele štajerske. V diplomi od 20. oktobra 1860 se je cesar Fraac Jožef odpovedal aamovladarstvu ia Avatriji dal deželaih ia državaih zborov, v katerih bi tudi izvoljeai poalaBci vaakega aaroda, dežele ia staau imeli pravico govoriti ia sklepati 0 aovih postavah. L. 1868 dae 21. deeeaibra pa jo cesar podpisal osaovae državljaaske pravice, zvršetek ia kroao vsem. V ajih je sloveaaki kaiet, Sloveaec s sloveaako govorico vred proglašea za jednakopravaega državljaaa. SloveBec ia BJegov jezik je pridobil v Avstriji tiate pravice v uradih, šoli ia javaeai življeaji, katere je uživljal uže od aekdaj Nemec ia aernški jezik. Toto pravico je svitli cesar Fraac-Jožef dae 21. dec. 1868 podpisal ia proglasiti dal. Zato pa aaj ae premiaejo sloveaskemu kmeta iz spomiaa trije cesarji: Maksimilijaa, Ferdiaaad ia Fraac-Jožef. Prvi je zatrl sužaastvo, drugi podložaištvo s tlako ia desetiao, tretji pa povzdigail aloveaskega kmeta do časti vsem drugim jedaakopravaega državljaaa. Večna hvala ia alava jiai! Ti pa, sloveaski kaiet, bodi srečea aa svojej lepej sloveaskej zemlji. Glej, zopet je tvoja, zopet si sam goapod svoje osode. Drži se. Ne daj se spodriaoti po zvijačaib. tujcib. Krepi se, rasti, prospevaj, pogaajaj iz sebe podobao dišečej lipi aovih vej! Daj aam zaiiraj ver aarodflih omikaacev : duhovaikov, učiteljev, proiesorjev, aradaikov, prodiraj v trge, aapolajuj mesta! Tako postaaemo Sloveaci še le popolaem aarod, ki je res goapod aa lastaih tleh. V to pomozi Bog ia ereča juaaška! Smešnica 52. Nek sloveaaki kmet pelja crkajeaega koaja aa vozu. Sreča ga Nemec ia vpraša: bohia (wohia?) Kmet odgovori: ie že ,,hia", saj ga k ,,šiatara" peljam. Nemec debelo gleda ia bara: b 0 s (was ?). Kmet: bos je boa, saj sem aiu podkove popipal. Nemec, ker aio ae razurne kmeta, pravi ia reče: bist a Esel. Kmet odgovori: a aej se zjezil, od starosti je ,,hia gratal." Iz Slov. goric.