Leto XXV., št, 61 UpKiVJilStvv» 1-Ji.L-ljililü, i'MCCi^jSTa Li- ö. Telefon št. 31-22, 31-23, 31.24. insei atm oaae.eK Ljubljana. Puccinijcva aijca 5. Telefon St. 31-25, 31-26. P ai uzaioa Novo mesto LjubiJanfKa c. 42 Izključno zastopstvo za oglast lz Italije In inozemstvo UPI S. A., Milano, Hačuai za Ljubijaxiöüo poür. pri poštno-čekovnem zav. št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. 11-3118 Postgebühr bet beaST**' LfaUfana, petek 16. marca 1945 Pret» — Cena t- h Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica ŠL 5. Telefon St 81-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Fciisälicto GzmmmgfM. an Mosel, Saar Unsere Kampfgruppen am Plattensee brachen in das feindliche Hauptkarapf-feld ein — Volle Abwehrerf olge bei Sch warzwasser und Striegau — Erfolgreiche Verteidigung von Breslau und Glogau — Kolberg hält Stand — Durchbruchs-versuche auf Gotenhafen und »anzig vereitelt — In Ostprenssen 88 Feindpan-rer vernichtet — Bei Remagen Höhen und Ortschaften zurückgewonnen — »Sturm wikin ee« und Klemst-Unterseebo ote versenkten im Schelderaum 4 Schiffe mit 12.0 00 BET Izredno visoke izgube sovjetske vojske Odlični uspehi nemškega letalstva — Zaradi izgub vidno popušča napadalnost boljševiških čet Aus dem Führerhauptquartier, 15. März. (DNB.) Das Überkommando der Wehrmacht gibt bekannt". Südlich des Plattensees brachen unsere Kampfgruppen gegen zunehmenden Widerstand der Sowjets in das stark verminte feindliche Hanpkampifeld ein. Beiderseits des Sarwiz-Kanals wurden in hartem Kampf weitere stark ausgebaute Stützpunkte der Bolschewisten genommen, unsere Front dadurch begradigt und heftige Gegenangriffe abgewehrt. Schlacht- und Jagdflieger unterstützten die Angriffe und fügten besonders dem sowjetischen Nachseh ubverkehr schwere Schäden zn in Luftkämpfen und durch Flakartillerie der Luftwaffe wurden 36 feindliche Flugzeuge abgeschossen Im slowakischen Erzgebirge blieben vereinzelt weiter vorgedrungene Angriffsgruppen der Sowjets südlich Heiligenkrenz und bei Altsohl vor unseren riiefe-wärr'gen Stützpunkt liegen. E" r gestrige Kampftag brachte bei Seh warzwasser unseren immer wieder zu entschlossenen Gegenstössen antretenden Panzern und Grenadieren einen vollen AbwehrerfoJg. Feindliche Stallungen nordöstlich Striegau wurden in kühnen Verstoss erobert und gegen alk» Angriffe der Bolsehewjsten gehalten. Die Festung Breslau wird in verbissenen Häuserkämpfen «regen den vor. Norden und Süden andrangenden Feind er-folgreich verteidigt. Auch die Besatzung von Glogau h:i'2000 PT?T versenkt ^e't^rc Erfolge nicht zurückgek hrter »Stu~mwikinge« sind mit Sicherheit anzunehmen. Berlin, 15. marca. Glavni dogodek na bojiščih je na novo oživela bitka v vzhodno-pi-uskem ozemlju. Po krajevnih izvidaiških sunkih prejšnjega dne napada tukaj od torkovih jutranjih ur po večurni topniški pripravi zopet 7 sovjetskih armad in številni oklopniš.ti oddelki na obeh straneh Zintena v smeri proti Heiligenweilu in južno od Königsbar ga proti Brand enburški. Nemški oddelki, ki se tukaj že sedem tednov bore. med njimi deli padalsko-oklopniškega zbora Hermann Göring, ki so doslej uničili ali onesposobili 383 sovjetskih oklopnikov in naskakovalnih topov, kakor tudi 217 proti-oklopniških topov in 23 letal, so obdržali po zapalinjenju ali zoženju v prvem navalu doseženih sovražnih vdorov strnjenost bojišča. Novi naval ki je stal sovražnika 104 öklopnike, je trajal še ponoči. Razen tega pa so silili boljševiki v Zapadni Prusiji z močnimi silami dalje v smeri na Goten-hafen in Danzig, ne da bi jim uspelo raztrgati ali bistveno nazaj poriniti nemške odporne črte. Boljševiki so pri tem izgubili 31 oklopnikov. 15 od teh z oklopniško pestjo. V Kurlandiji. pred Stettinom, ob loku Odre in v šleziji pa je popustil boljševiški pritisk spričo visokih izgub, šele po dovozu novih ojačenj bo sovražnik lahko podvzel nov napad. Na obeh straneh Schwarzwasser ja so izvojevale nemške čete jasne obrambne uspehe z žilavim vzdržanjem in energičnimi protinapadi. V" srednji Slovaški so izboljšali svoje položaje ;n na področju pri Zvo-lenu so v protisunkih zaustavile krajevno prodrle sovražnikove sile. V nadaljevanju lastnih napadov so vkljub ogorčenemu sovjetskemu odporu preložili svoje črte na Madžarskem dalje med reko Sio in jezerom Venecze. Tudi na zapadu se je le malo izpremenilo. Sovražnik, ki je napadal ob predmostju pri Remagenu, je naletel na ojačen nemški odpor ter je le vzhodno od Linza napredoval za nekaj sto metrov. Med Koblenzom in Trierjem se je preložila bojna črta v srednjem delu bližje k Moseli, ne da bi uspelo sovražniku, da bi močneje napadel nemško obrambo ob Moseli. Namesto tega pa je izvedel sovražnik nekaj močnejših sunkov ob reki Ruwer in v južnem loku svojega predmostja ob spodnji Sa*m. Toda tudi ti napadi so po skromnih vdorih obležali pred nemško glavno bojno črto. Na bojišču ob Renu med Nimwegenom in Bonnom, ob spodnji Saari, v severnem delu Alzacije in ob zgornjem Renu so se razvili le krajevni boji in topniški dvoboji, pri katerih so nemške baterije ponovno uspešno obstreljevale sovražnikova zbirališča čet. Izredno visoke sovjetske izgube v vzhodni Prusiji in Pomorjanski, ki so jih v zadnjih I dneh javili oddelki vojske in h katerim je treba prišteti še 209 oklopnikov in najmanj 30.000 mrtvih in ranjenih, kar javljajo iz bojev v Kurlandiji pr: zadnjih bitkah južno od Frauenburga. izpopolnjujejo sedaj poročila letalstva. Vkljub dolgemu obdobju slabega vremena so borečim se četam uspešno pomagali nemški borbeni, lovski in bojni letalci, ki so napadali sovražnikove formacije. topn ške položaje in preskrbcvalne kolone. Tako je neka nemška letalska flotilja v dvomesečni zimski bitki uničila 1595 sovjetskih oklopnikov. 996 topov vseh kalibrov in preko 11.500 večinoma motoriziranih vozil, težko poškodovala pa nadaljnjih 571 oklopnikov, 354 topov in preko 3.000 vozil. Poleg tega so izgubili Sovjeti v letalskih bojih s sestrelitvami protiletalskega tODništva in z uničenjem na zemlji 10Ž9 letal. Izredno vsoke so bile tudi sovražnikove izgube, ki so jih prizadejale protiletalske baterije, kakor tudi odmeti bomb in napadi v nizkih poletih. Pred položaji protiletalskega topništva je bilo nastet'h preko deset tisoč padlih boijševikov in ujetniki so potrdili uničujoči uč nek nemških letalskih napadov na pripravljalne položaje in proti bojišču se pomikajoče rezerve. Poleg tega pa je letalstvo mnogo doprineslo do zadržanja sovjetskih sunkov s tem. da je razdejalo mostove in omogočilo nemškim četam zgradnjo novih obrambnih položajev. Po nadaljnjih vesteh so na področju pri Stet-tinu uničile edinice drugega orotiletalsko-topniškega zbora v sodelovanju s tamkajšnjimi oddelki vojske 383 od tamkaj v zadnjih 4 tednih uničenih 541 sovražnikovih oklopnikov, kakor tudi 175 letal, medtem ko so baterije 12. protiletalsko-topniške divizije, ki jo vodi generalni poročnik Prell-berg. pri obrambi močnih sovražnikovih prebijalnih poizkusov na Pomorjanskem in v zapadni Prusiji mnogo pripomogle do uoičenja 102 oklopnikov. od tega 73 v zadnjih 4 dneh. kakor tudi do uničenja 47 topov in številnih vozil. Ob tednu Fiihre^eve čestitke dir. HacM in dar. T sa Berlin, 15. marca- O priliki šeste obletnice združenja ptfjtektonata Češke ln Moravske z ve&konemšk m Reichom, je izrekel Führer državnemu predsedniku Hachi brzojavno svoje čestitke. Berlin, 15. marca. Führer je brzojavno čestital predsedniku slovaške republike, dr. Jožefu Tisu cb priliki slovaškega narodnega praznika. Sovražnikov fit V SpSŠflp Vp.Se bojne skn»>ine ob Popolni ob*wpbni uspel ........... . Breslaus in Ologaua -— KcTberg se drzi dalje — Probojm p©*> . 5)0Ti/ig ppeorecenl — Pri Remagenu sipo zavzeli nazaj v»me m «raie . . .. dalni wikingi« In najmanjše podmornice so potopile na področju Scheide 4 ladje z 12 0 00 brt. vzhodno od Reniagena, Po ponovnih napadih so Američani sicer dosegli zopet nekaj vdon.v, ki pa srno jih zajezili. stven p&dvig nemških pomorskih sil Iz vzhodnih pokrajin je bilo po morju prepeljanih nad 590.000 beguncev, večinoma žen in otrok biološkemu obstoju nemškega narola v jasnem spoznanju tega cilja so izvedle hrabre posadke nemških pomorskih sil in zaščitnih ladij, bivši potniški pamiki, to- Berlin, 15. marca. Edinice nemške vojne in trgovske mornarice so prepeljale od boljševiškega vdora v Vzhodno in Zapadno Prusijo loslej preko 590.000 beguncev, večinoma žene in otroke iz vzhodnih področij pc morju v Nemčijo. S tem je vojna mornarica z vsemi sredstvi in kljub največjim t' kavarn mnogo doprinesla za vzdrževanje življenja bistvenih delov vzhodnega ir. ; .oadnega pruskega prebivalstva. S številnimi primeri je dokazano, da je sovjetska uničevalna volja usmerjena proti vorne ladje {n druge uporabne ladje od srede januarja večkrat sredi toče bomb, ki so jih odvrgla sovražnikova letala, na poteh. ki so jih ogrožale mine, polmornice in večkiat močno zaledcnelc- morje, odvisne večkrat le od pomorskih prevoznih mest in poveljstva pristanišč, edinstven podvig. Ffihrerjev glavni st»n, 15 marca (DNB) Vrhovno poveljstvo obor:ženžfa sffl javlja: Južno od Blatnega jezera so prodrle naše bojne skupine kljub naraščajočemu sovjet-skemu odporu v motno aaminjeao sovražnikovo giavno :iojSče. Na obeh straneh prekop®, Sarviz smo zavzeli v trdem bo .ju nadaljnja močno izgrajena boljševiška oporišča, izravnali s iem naše bojišče ter odbili säre pr-ilinapade. Povsod se vidi ojačen pritisk in »demokracija« sta !e še prazna fraza za kb lahkoverne javnosti — Boljševiško hujskanje v deželah anglo- i Oh Moseli, ob Stutri in v spodnji Alzaciji je prežea wražnik v velenapad proti našemu bojišču zapadno od Rena. Z močno uporabo umetne megle se mu ji' posrečilo severno i zhodno od Kochema ir, pr| IJrwgu priti na vzhodno obrežje Mosele. Sled Ok-burškini in Schwarzwaldskim Kcl.wal- Borbeni in lovski letalci so podpirali doni se nadaljujejo težki obratnimi boji. Težki boji so se razpiameteli tudi za naše postojanke med Forbachom in Hagenauom. V Italiji je uničila neka napadalna sku-pijia padalskih lovcev južno o' veliko razburjenje in s tem le napeljalo vo-j do na komunistični mlin. V Italiji so ko-: munisti izrabili Roattin beg za harangvi-, , . , ^ ... , ... i ranje množic proti Bonomijevi vladi. Bolj- svedski listi označujejo sedanje volitve j > J neprestano bolj ali manj za >balt,ške volitve, ter iih > ^^ ^^ ^ ^omentator Moskovske- ga radia je te dni napovedal, da »čaka ita- Ajneriško spričevalo: Nemška ^vojska veruje v zmago St«ckhotm, 15. marca. Clark, dopisnik ameriilke porr^čevalske agencije UP, je moral na podiagi razgovorov z večjim številom nemških vojnih ujetnikov ugotoviti, da niče cilje na področju Scheide. Po deseda. Ob Odri, pred Stettiaom ter ob pred- \ njih poročilih so potopili 4 ladje z 12.000 »jostju Dievanow so se zrušili boljševiški j brt. Z gotovostjo je računati na nadaljnje napadi, ki so bili brez zveze, po včini p»ed uspehe »lutpadalnih vikingov«, ki se ni-iO c uši mi postojankami. Branilci Kolberga so . vrnili. v.-:-o odgovoriij na dvakratni poziv k pre- ■ daji. Ob bojiščnem loku pri Gdinji in Dan- ! aigu, posebno na področju Quassendorfa smo v težkih bojih ziipet preprečili pr<»-bojne poskuse boijševikov, ki so napadali * „ .- nemška vojska "nadalje fanatično veruje v V obrambni bitki za Vzliodno Prusijo ; g^ laMno ^czje, vkljub vsem težldm so se zrušili nadaljnji napadi sovražniko- j udarcem v poslednjem čašu. Nemška vojska vih armad, ki so b*H izvedeni na široki ki bj moraia b.tä po z^r/eznL^kem mnenju hojni črti meti Eisenbergom iti trdnjav- še pred sredo poletja prisiljena na kolena, širim področjem Königsberga ob odličnem i je še nadalje trdno prepričana, da je ne- bninem duhu naš.- nehote. Vdrle sovjetske i premagljiva VojaikL tudi nadalje narav- slle smo prestregli pred postojankami v i nhaltiške volitve« ter jih primerjajo s famoznimi volitvami v baltiških državah leta 1942. Tam so si komunisti v sličnih razmerah in z nezaslišanim terorjem izsilili večino, ki so jo takoj nato zlorabili za vključitev svojih držav v Sovjetsko unijo, čeprav je bila ogromna večina prebivalstva proti temu. Usti se boje enakega razvoja na Finskem in soglasno ugotavljajo, kako so ostale samo na papirju ne le lepe besede atlantske listine, temveč tudi svečana zagotovila finske konference o spoštovanju svobodne volje narodov. Pojma »nevmešavanje« ln »demokracija« sta le še prazni frazi, ki naj preslepita lahkoverno angloameriško javnost. Ta s3 namreč še vedno ne more sprijazniti z dejstvom, da sta Roosevelt in Churchill v Jalti na vsej črti kapitulirala pred Stalinom ter prepustila boljševikom vse balkansko področje, dalje Rumunijo, Poljsko, baltiške države in Finsko. Zato se v obeh londonskih zbornicah, a tudi v angleških in ameriških Ustih vedno močneje oglašajo kritični glasovi proti tej politiki. Čeprav je jasno, da imajo članki in poro-i čila te vrste le namen, potolažiti vznemirjeno javnost in jo postopno pripraviti, da se bo sprijaznila z dejstvi, jih v Moskvi , vendarle hudo zamerijo tako londonski ka-j kor washingtonski vladi. Zlasti so ogorče-; ni, da se angloameriški listi zavzemajo za 4 Radesca in da je ta celo dobil zatočišče v I angleškem poslaništvu v Bukarešti. Enako zamerjajo anglosaškemu tisku zavzemanje za Fince in Poljake ter Angloameričanom sploh odrekajo pravico zanimati se za dežele, ki so bile v Jalti priznane kot >so-vjetska interesna sfera«. \ Toda Moskva ne kaše svoje nejevolje sa->.mo v boljäew£Lkcro ifcicut lijanski narod še hud boj za demokratizacijo pod vodstvom antifašističnih strank«. Najbolj jasno pa se kaže moskovski pritisk v poljskem vprašanju. Čeprav je poteklo od jaitške konference že več tednov, Se vedno nI ne duha ne sluha o novi poljski vladi, ki bi se moraia sestaviti v smislu jaltakih sklepov. Angloameričani so predlagali, naj bi dobil viden položaj v novi vladi predsednik sedanje londonske poljske vlade Mikolajczyk, Sovjeti pa ravno njega odločno odklanjajo ter na ta način sabotirajo sestavo nove vlade. Zaradi tega Je postalo negotovo, ali bo mogla biti Poljska zastopana na konferenci v San Franciscu. Njena odsotnost bi porazno vplivala na vse srednje in majhne evropske narode, toda ravno to je v načrtu Moskve. Poieg tega si hoče Moskva pridobiti čim več časa. da bi medtem z aretacijami, deportacijami in likvidacijami iztrebila poljski nacionalni živel j in tako ustvarila Izvršeno dejstvo, Id ga nobena bodoča poljska vlada ne bo mogla več spremeniti na i kodo boljševizma. Popolnoma je odvrgel Kremelj svojo krinko v Rumuniji. Tamkajšnji sovjetski pooblaščenec, zloglasni krvolok Višinski, je v nekem javnem nagovoru odkrito izjavil, da Moskva ne more trpeti v Rumuniji nobene vlade, kt bi bila njej neprijazna. Zato je dosegla tudi padec Radescove vlade, ki da ni bila sposobna skrbeti za red in mir v deželi. Novi vladi, ki jo vodi komunist Groza, je Višinski dal spričevalo, da se ravna po Stalinovih smernicah in jI je zato obljubil vso podporo Sovietov. ViSinski Je na ta način javno ln cinično postavil na laž vse svečane izjave »jaltske trojice« o tüdi v i nevmešavanju ln demokraciji. Teden dni poteče danes, ociKar je Ljubljana na lastnem telesu občutila zločinske metode angloamenškega letalskega terorizma. Bil je to teden težkih, črnih dni, a tudi teden iztreznjenja, duhovnega zbiranja in duhovne okrepitve. Svojemu mišljenju in čustvovanju je dala Ljubljana na viden p.-v-čin izraza zlasti na mogočni torkovi pietet-ni svečanosti na Žalah, v sredo in že prejšnje dni pri pogrebih padlih žrtev in včeraj zjutraj pri mašah zadušnicah za nje. žalna svečanost je v torek zvečer zbrala pri Sv. Križu ogromne množice ljubljanskega prebivalstva iz vseh slojev, kakor je tudi bombardiranje terjalo žrtve iz vseh slojev brez izjeme. Gg. prezident škof in predstavnik mesta so s svojimi poslovilnimi govori izrazili misli in čustva vseh prebivalcev in njih besede so zato naredile na vse najgloblji vtis. Utešno so na množice vpi -vale tudi besede sočustvovanja in solidarnosti, ki jih je izrekel predstavnik nemških oblastev. pripadnik onega naroda, od katerega terja sovražni letalski terorizem v prav nadčloveške žrtve, ki pa kljub temu ne klone, temveč postaja le še bolj jekleno trden v svoji herojslo borbi. Tudi pri pogrebih v sredo in prejšnje dni so se zbirale na Žalah in pr Sv. Križu goste množice, včeraj pa so verniki napolnili ljubljanske župne cerkve, kjer so se brale maše zadušnice za večni mir padlih žrtev. Ljui>-Ijansko prebivalstvo je tudi na ta način izpričalo svoje žalovanje za žrtvami sovražnega bombardiranja, svoje sočustvovanje s tako težko prlzadet:mi rodbinami in svojo obsodbo anglcameriškega zločinstva. Človek se zaman vprašuje, kaj pač so hoteli doseči Angloameričani s svojim nečloveškim napadom na izrazito stanovanjske predele našega me.-ta, v katerih ni nobenih za vojevaoje važnih naprav in ustanov. Nikak dvom ni možen: tudi bombardiranje Ljubljane je imelo zgolj terorističen značaj in je zasledovalo zgolj teroristične cilje. Razumljivo je zato, da se je prvotno zaprepaščenje ljudi kmalu spremenilo v ostro ogorčenje nad brezvestnim angloameriškim početjem. S tem pa 1-3 bombardiranje že tudi zgrešilo svoj namen, kajti namesto demoralizacije prebivalstvi Je prineslo njegovo še tesnejšo duhovno strnitev. Poleg ogorčenja je vsesplošno sočutja eden izmed momentov, ki dajejo obeležje Čustvovanju prebivalcev našega mesta v teh dneh. S tem pietetnim čustvovanjem pa je združena tudi vsesplošna pripravljenost, da svojcem preostalih ter onim, ki jih je angloameriški teroristični napad oropal strehe in njihovega celotnega imetja, nHdimo vsakršno možno pomoč. Se na usodni petek se je pokazala ta pripravljenost v najlepši luči. ko so najbližji sosedje takoj po nesreči prihiteli na pomoč ter z vnemo pomagali pri reševalnih delih, pri izkopavanju zasutih, spravljanju na varno ranjencev ter imetja prizadetih. Ni dvoma, da se bo ta pripravljenost izkazala tudi pri zbiranju prispevkov za prizadete, ki ga je že razpisala Socialna pomoč. Kakor nas je strnil strahotni dogodek v celoto glede sožalja in sočustvovanja, tako mora vse prebivalstvo strnjeno prihiteti na pomoč z dejanji ter po najboljših možnostih lajšati prizadetim njih težko usodo. Pomisliti Je treba, da je marsikatera družina izgubila doslovno vse svoje Imetje. Ponekod ni ostala prizadetim niti krpica blaga, niti najmanjši komad pohištva kuhinjskega pribora in drugih predmetov nujne in važne vsakdanje potrebe. Kdor je iz porušenega doma odnesel le golo življenje, upravičeno pričakuje pomoči svojih bližnjih, in mi vsi čutimo, da smo ponesrečencem resnično dolžni vsako možno pomoč. Naše meščanstvo vseh slojev, ki je že tolikokrat pokazalo svojo radc-damost in dobro srce, bo tudi to pot rade volje pohitelo na pomoč prizadetim, saj se sedaj še močneje nego doslej vsakdo izmed nas zaveda, da nad nami visi možnost iste usode in da je, kdor podpre socialno akcijo za žrtve prošlega petka, morda že prispevel zase, za svojce, za prijatelje ln znance. Skupna bol naj nas združi tudi k skupni učinkoviti pomoči. S tem bomo najzgovor-neje dokazali svojo pripadnost k narodni skupnosti ter si pridobili tola&ečo in bo-drilno zavest, da smo izpolnili svojo najvišjo človečansko ln krščansko dolžnost. Svečano resne žalne svečanosti na Žalah in na pokopališču samem so izraz globokega žalovanja ta sočustvovanja ki preveva prebivalstvo Ljubljane vse dni od usodnega petka dalje. Saj ne more biti med nami trdosrčneža, ki bi se mu ne storilo milo ob čltanju vesti, da so sovražne . bombe iztrebile cele družine in da je v nekaterih primerih po golem naključju ostalo le dete, ki kot edini preostali član družine sporoča javnosti o brezprimerno krutem poboju staršev in starih staršev. Saj ne more biti med nami človeka, ki je videl, kako posamezniki s trpkim občutkom razkopavajo razvaline svojih domov, ne vedoč, kje bi začeli, kje bi poprijeli, pa bi ostal trdega srca spričo obupne slike, ki jo nudijo razbitine in po njih tavajoči nesrečni lastnik^ domov in vrtov. Kakor je nesreča brezprimerno velika in strašna, tako presega tudi stiska prizadetilh vsako predstavo. Zapoved sedanjih dni, ki jih preživljamo v žalosti za pokojniki in v skrbi za usodo vsega mesta, se mora glasiti: Vsi na delo, da olajšamo stisko, da utešimo žalostne, da rešujemo, kjer koli je pomoč skupnosti potrebna. V teh dneh prestaja zavest naše narodne skupnosti svojo najvišjo preizkušnjo. Iz žalosti nad povzročenimi žrtvami Ln iz ogorčenja nad brezvestnimi povzročitelji te nesreče naj še močneje zrase naša volja do življenja in obstanka in s to voljo obenem odločenost do vztrajanja in žrtvovanja za zagotovitev varne bodočnosti našega naroda. To bo tudi naša najlepša in najboljša oddolžitev spominu pred tednom dni padlih mučeniSkih žrtev. Prispevajte za botiil&räiraisce! retek: V ljudski otldaj; ljubljanskega radia je v nedeljo govoril g. Ivo V a d -njal. Njegova tehtna in prepričujoča izvajanja objavljamo v naslednjem v celoti: Kakor človek kadar pride do raznotja, postoj' in se razgleda na vse strani," tako se tudj narod v svojih najtežjih trenutkih poglobi sam vase. Njegove misli skušajo prodreti v neznano in skrivnostno bodočnost, ki jo ima pred seboj, njegova duša pa se pri tem vrača v preteitiost n zajema iz njenega bogastva moč. ve o vase";n izkušnje, ki so mu v teh trenutkih potrebne da ne omaga. Tako danes tudi naš na. rcd. setoj. si gledali drug drugemu pod prste se berili za oslovo senco, namesto da bi krotili svoje strasti in delali, ti do delali za temno bodočnost, ki se nam je naznanjala. Imeli smo mir. Ne vedoč, kaj imamo, smo ga už:vaii kakor nekaj samo ob sebi razumljivega, öc-sto, precesto se nam je zazdelo, kakor la je mir sto kakor brez. delje in uživanje. Nismo resno občutili, da mir sicer ne zahteva cd nas borbe z orožjem, ne krvavih žrtev, da pa ima mir tudi svoje zahteve, da je mir zato na svetu, da ljudje in narodi lahko delajo lahko gradijo v potu svojega obraza. Nam je mir bil dobrodošel skoraj le zato, da smo se zaga-n «ali drug v drugega, da smo gojili rnržnjo namesto' ljubezni., tisto mržnjo. ki danes žanje svoje sadove. V miru m^ra biti na d 'u I- ibezea, ki ustvarja jn izpopolnjuje, v -rri !*; se vzpostavlja jo vrednote in dvigajo na me»'o, ki jim pripada, mi smo se pa w> preveč sovražili in srr.o vse preveč ru. Imeli smo svobodo, živeli smo v miru, streme1' ime za napredkom. Toda kakšnim napredkom? Ali smo znali razlikovati, katera vrsta napredka je važnejša od druge, katera več, katera manj vre Ina? Zdi se ram. da smo tud! tu zgrešili pravo pot: vse preveč nam je bil pri s: cu zunanji, zgolj materija lni* napredek, vse preveč srno cenil; zemeljska bogastva in ob nüh zanemarili to, kar je resnično važno: svoj drhovnj, etični in moralni napredek. Morda bo kdo dejal, saj ni bilo vse tako črn-'. Res je. tudi mnogo dobrega je še bilo v nas in mel nami, toda to dobro je bila dediščina minulih pokolenj. Sami nismo dodali zraven ničesar, nasprotno, razvoj — sp va lahen in poča.ser, pozneje vedno boli «trm in nagel, nas je vedno bolj vodil po tisti not*T lo smo jo prej prikazali in. r.ös končno tudi nahnil *v sedanjo nesreče. Vendar ne gre. " la bi ob teh žalostnih js'ikoh pozabili na svetlo dediščino prel©k-losS j, na izročila, nooih očetov in pradedov, " i «o nas klteb vsemu še toliko očuvala, da smo v nf\ftr»r?.i!h trenr.tkih našfi sami svojo pravo jtot. V te j öedläSni j«? tteoi-r» t) ■ borro~f ev: naša vera jn naša r?•!:• vb-1 /e8!", Tvoje vrelcev notranje mo. či. k; nam hvala Bogu nista usahnila, temveč fa bo!' 7" -- v;la tedaj, ko smo ju b ii r ibolj potrebni. Bogata je raža preteklost bogata na izkušnjah . jšega časa, begata po dediSčL r.; očetov in pradedov. Sedaj se naš pogled ustne: ja v bodočnost. Temna in neznana n trni, le naši upi in želje jo sku-šote premo riti le naš; cil ji skušajo v njej najti trdno točko, da se je oprimejo. Kakšni so ti naši upi in cilji? Skromni! Nič več kot so mo to, kar smo že imeli. Popolnoma dovolj bi nam bilo, kajti sedaj bi znali vse to drugače ceniti, gledati z dru-ga&Vm-: očmi. Svoboda, mir in napredek, t danes b vas pač drugače sprejeli vso dru-' ..te čuvali kot nekiaj Najbrž je biia kasen božia. prst božji tisti, iti nam ie te ci.:brins o-ito roil, ker je hotel, da si jih v fcokvinsh jn obupu samj priborimo nazaj. s?r ne poklanja, a katerim bo treba boj d--bojevati do konca. Najhujši »ovražjd»« Izmed nek* kar smo .tih kdaj imeli, zato !> ;>r nd s&roo naš zunanji temveč tudi no-tranfl sovražnik, ker noče samo ohromiti naše moči :.n nam zvezah rok. temveč tod! 7'.;.,ti dušo in srce. Tem hujši sovražnik zato. ker hoče na videz tudi on vrniti narodu izgubljeno mu dati tisto, kar je iskrena težnte nas vseh: svobodo, mir in nanredek. Saj vemo, 'ia se sam proglaša za ^rc' rrsivno gibanje« »od same naprednosti mora namreč uporabljati tujke) saj se ga še spemnimo, kako je preko vse Evrope s kongresi, manifestacijami, resohi-ni in podobnim pompom propagiral roo:fteem; danes pa vidimo na lastne oči, iroko se je oootavil v pezo narodnera osvo. bo--;telia". kako odreka svobodoljubnost vsem, ki ae stoje v njegovih vrstah. Tola v teh letih smo na te Htm koži občutili in se trdno prepričali da so v«a ts. progr^siv--f.-"t. pr> '""'rn ir» svoboda!tebno<=t snuo krinka r" i' u'r > teonite krinka hnrtalne krvoločnost in povratka v iwimltfvnoat, f Vri. to «a pod nazivom »proletari/a o', ia«. Kako r a j ho svoboda tam. kjer' ie človek fso.irv- mriva številka, samo brezdušen kos n atelje, vklopljen v družabni stroj, ki se mu mora pokoravati, ker ga sicer neusmiljeno zdrobi ? Kako naj bo m":r in miroljubnost tam, kjei hočeio patonit! ves svet v r-roni svetovne rovoteoite in kjer se ne pteSiio r»o~tet na dan tis~če in «tes*ttis-č; v jr-.r' r opp^arit* za nje. da h' si d»ll vsi. fit? me to n:h bas n.Vhovn natežro.je. Na te tri vre-:1 note navezuje naš narod svojo srečo brez kamere se mu življenje ne zdi t-ga imena vredno Naš narod strastno hreoeni p-- svobodi in tako je tuli prav: malovreden b b;l narod ki ne bi nosil v sebi takega hroosnenja. Temu hrepenenju pa se te pri našem narodu v zadnjih letih pridruž lo snemanje, da si mora svobodo priboriti sam. da je mora postati j-n ostati vreden. Kljub te~nu, da se danes dobro zaveda. kaj ona od njega terja, veni ar naš nared v vrsti svojih želj in ciljev postav- lja svobodo na prvo mesto. Pred mirom. Noče miru za vsako ceno. Svoboda mu je več od miru, kajt; iz svoje življenjske izkušnje ve, da -je svoboda pravica vsakega zrelega naroda, mir pa ki ne sloni na pravici, ne more biti nikak trajen mir, temveč je lahko samo k atko premirje, v katerem "e s'le pripravljajo na še ostreiš soora 1 med seboj. Naš narod noče komunfsMčne-mira, ker ve, da je tak mir ena sama krivica in nasilje, da >ak mir rodi vedno nove upore, ki j!h je treba dušiti v krvi. Naš narod si od vsega srca želi mflru. v katerem bo lahko delal sfradil, kar mu je bšlo v težk!h letih un?čene tuja. Kajti človeška mržria, zavist, nesloga lahko v n*»-kaj trenutkih nodre tisto, kar »i je človek dolgo in v potu svojega obraza zgradil. $pie medsebojna ljubezen poštenje 'n pra-v-'ca dajeta največ jamstva za to, da se bo-lo ohranile ali še okrepile tudi materialne dot^rine. P^-zn^nje, da ie duhovni napredek važnoišj od materialnega, se je v našem narodu zasidralo globoko. "i7»ega terra pa nam niko'i ne more dati komun5zem, temveč edmo tistih dvo*e prvin iz dediščine naših očetov in pradedov, ki p/,a žo r.ko?rl sto^f ja ?-.-> stolet.te, cčnvaH nr.ö nr-f t* na nJego^ih "teh to sta vera in i:a-ro-ir,a y.o,vest. Krščanstvo in nacionalizem dve trdnj osnovi našega parol nega življenja. sta v teh t-žkih letih preizkušnje znova noseei' v boj duhov in se izkazali nadmočne. čisto spontano, ne da bi ju kdo umetno ož'vitel, sta nri^reli iz srca našega naroda in mu dali moči, ko je ie bil najbolj potreben. V novi luči smo ju nenadoma zagledali cba, krščanstvo in naoona. lizem, tesno povezana med .seboj, združena v eno samo m:.s&l, v en sam idetni Sistem Pri tem se nam je pritihotapilo na pamet kako so nas nekdaj učili, dä je to nekaj nasprotujočega in nekaj neskladnega, a še v istem hiou smo z srnusom zavrgli' ta neljubi spomin in sklenili, da ne sme biti več nikoli tako. Vse bolj in bolj spoznavamo, kje in na čem bomo gradili svojo bodočnost. Dvoje temeljev, trdnih in neomajn'h že imamo, to sta krščanstvo in nacionalizem, naša vera in naša narodna zavest. Krščan-itvo nas bo prerodilo in napravilo vredne naših treh vlWh idealov, svobode, miru in napredka. nacionalizem pa nam bo dal moč, da s' jih priborimo in n'koli več no izgru b?mo. To je naše trdno prepričanje, ki nas navdaja z vero v zmago, prepričanje, ki odsevä iz gesla našega naroda v tem težkem času: Bog, narod, domovina. GSSP9DABSTVO NA REDI? A O REJI ŽIVINE Prezident pokrajinske uprave div. general Rupnilc fe na osnovi pooblastila vrhovnega komisarja za Jadransko Primorje z dne 21. decembra 1944 in naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine izdal naslednjo naredbo o reji živine v Ljubljanski pokrajini, ki ie objavljena v »Službenem listu« 14. marca in le s tem dnem stopila v veijavo: Živino smejo gojiti samo osebe, kj razpolagajo t zadostnim lastnim virom krme, bodisi kot lastniki, zakupniki, podznlmpniki ali iz kakega drugega pravnega naslova. S pojmom živina )e razumeti: kopitarje, govejo živino, praiiče, ovce, koze, kunce in vsakovrstno perutnino. Vprežns. jahalna in tovorni živina nemfke oborožene ««le, SS, policije in domobranskih odredov, kakor tudi vprežna živina industrijskih m obrtnih obratov ie izvzeta. Nadaünie izieme so reaaine oa odo bf'tcv vrhovnega komisarja. Prekršlci te naredbe se kaznujejo po I 5. naredbe o zapori vseh živil in krmil z dne 2. marca 1944 (Službeni list 41/16).. ŽELEZNIŠKE PRISTOJBINE ZA CARINSKE FORMALNOSTI Prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik je na. osnovi pooblastila vrhovnega komisarja z dne 8. novembra 1944 in § 5. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 50. marca 1927 izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 14. marca in je z dnem objave stopila, v veijavo: Naredba visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 17. juliji 1943 o spremembi železniških pristojbin za opravo carinskih, davčnih in policijskih formalnosti se ukinja. Z učinkom od 13. novembra 1943 se zopet uveljavijo železniške pristojbine za opravo carinskih, davčnih in policijskih formalnosti iz bivše jugoslovanske blagovne tarife (1. zvezek, odsek V/12 A) tudi glede prevažania inozemskega blaga pri prevozu, uvozu in izvozu iz Ljubljanske pokrajine. * = Iz zadružnega registra. Zadruga »Marad«, osrednja zadruga za izvoz lesa z o. j. v Ljubljani ie jpre-menüa pravila. Besedilo zadruge je odslej »Marad«, os-ednia zadruga za vnovčevanje lesa z o. j. Izbrisan je član upravnega odbora Fr?n^ Furlan, vpisana pa sta Tskob Susraan, posestnik iz Mirk. in Franc Suhadol-tiik, posestnik iz Preseria. — Pri Zivinoreiski selek-ciiski zadrugi z o. j. n« Vrhniki sta bfla zbrisana č'ana uomvega odbora Valentin Pode in Jože Modrijan. vpisana pa Ivan Petrič in Franc Str-ž^-o oba z Verda. | TL LJUBLJANE Gospodarje od letalskega napada poSko- dovanih poslopij obvešča Tehnično-zaščitna služba, da v svojem uradu na Ambroževem trgu št 7 sprejema samo prijave in prošnje za nakazi i o strešne opeke. Vso drugo škodo na poslopj:h pa naznanjajte v sobi št 43 mestnega tehničnega oddelka v Kresiji na Nabrežju 20 septembra med uradnimi urami od 7.30 do 12. in od 15. do 18 « u— Najstaro'3? ljubljanski gasilec gospod Fran Medlč, o katerem smo včeraj kratko, zabeležili, da je umrl v visok; starosti 89 let je v četrtek dopoldne ob 11. nastopil svojo zadnjo pot iz kapeliee sv. Nikolaja np Žalah. V »Jutmo ljubezen svojih otrok, vnukov in pravnukov. S svoiim delovnim življenjem .si je zagotovil trajno časten spomin. Uglednim družinam naše odkritosrčno sožalje! u— Lie. iska šola v No+re Dame. Učenke fio'ske kuhteie nai pridejo od 15. t. m- dnevno ob 5 uri popoldne v eoptilno Novak, učiteljica Berce — na Fimski cesti, po svoj obrok. u—- Nesreče. Na 47tetnega po^es^n'ika Antona Me^'-Tda iz ftt. Jurja se je zrušil nod g-ireč" hiše. pri č^mer ie dobil mož hudo poškodbe po životu. Pri podiranju drevja v govsdp s1 je zlom.i'1 leve nogo 44-te*nJ p^-se^tnik Priimož Žlndro "z ?odra5ice. 77. tetno rasobn-'ca Prante premelče^'a iz Ltiiib-Ijane pa si je pri padcu zlomila levo no~o. u— Otroške nezgode. V ljubljansko bol-nignrVo .sp smreiefS 3 žrtve o*-r-Hca »Da* Reich« 20.00—20.15 Poroči?» v nemščini 20.15—21.00 Komorna ebjH*. F'anz Schubert: Kvintet violino (M;">fi Viher!, v!r>!o ^Srečko Zalokar). čelo fčenda ^e^tb-iner), kontrabas f Franc Appeltauer) m klavir (M'rian T.irvrvšekl 21 nO—22.00 Dunai pozdra-dj« Liiibliano 22.00—22.15 Poročila v nemščini Jn napo-eH sporeda 27.15—23 00 M->lo kram-ljanii. malo plesanja : plesni orkester vodi Dnšan Pre-voršek 23.00—24.00 G'asba pred polnočjo (prenos). a*.. JMEJHU TSA ODPRTA VRATA..ut PrbiisK) 50.000 pieami^uh prostorov, predsob m čakalnic je v našem mestu, kj jih električno razsvetljujemo. Skoro povsod opažamo da gore po piteroah, ko jih posprav jajo. v v.-eh sobah kič ; pred'obe so skoraj neprenehoma razsvetli ene in tudi v čakalnicah 95«cti cesto luč le praznini. POTRATA računa: »V izmed 50.000 prosteror sveti po ugotovi enih Dodatkih dnevno pol me brez potreb? na'nu.nj po tna 25vatna žarnica. Tako se v Ljubi,i un /.upravi letno četri milijona kilo-vatnih ur in jaz zaslužim več kot milijon lir. Če ste vi s tem zadovoljni. — sem jaz tudi!« BOJ POTRATI! CitVESTILA „PEEVODA" NOVI OBROKI KRUHA Z ozirom na izredno težke prometne razmere se po nategu v šje oblasti s 16. marcem t. 1. določajo dnevni obroki kruha, ki so bili v veljavi za časa italijanske uprave v letih 1942—43, in sicer: 1. osnovni obrok: 150 g kruha ali 124 g krušne moke; 2. dodatiii obroki za: a) rečne delavce: 100 g kruha ali 82.6g krušne moke; b) težke delavce: 200 g kruha ali 165.33 g krušne moke; e) najtežje delavce: 300 g kruha ali 248 g krušne moke; d) za noseče žene in bolnike ostanejo obroki kruha ali moke nespreme njeni. Opozarjamo vse peke ln trgovce, da odrezke živilskih nak.iznic z datumi od 1. do 15. marca, na katere je bilo že objavljena delitev moke. nalepijo in obračunajo v višini starih obrokov. Od 16. marca dalje je dovoljeno prodajati kruh samo na osnovne nakaznice v višini novega obroka in samo potrošnikom, ki so oddali naročilnice za kruh pri peku. VELJAVNOST DRUŽINSKIH NAKAZNIC je podaljšana do konca meseca junija. Zato jih naj potrošniki skrbno čuvajo. BELEŽNICA KOLEDAR Petek, 16. marca: HilarlJ. DEŽURNE LEKARNE Mr. Sušnlk, Marijin trg 5; Mr. Deu-Klanjščei Dia, Gosposvets&a 4; Mr. Bohinec ded. Rimska 31. Zatemnitev od 18.55 do 6.05. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE Petek, 16. marca: Zaprto. Sobota. 17. marca, ob 17.30: Friedrich Schiller: »Marija Stuart.« Red Sobota. Nedelj», 16. marc», ob 17. Viktor Parma: »Stara petem« in N. R imsky-Korsakow.- »Šeherezada«, balet. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Bert Oehhnamt II NE SAMO ZA ZLATO Roman Izmed csemaesetiii mož posadke se jih je vec ko peluoset rešilo v čolne. Ostali so utoniii. io se }e zgodilo v začetku leta 1917. Malo prej pa, cme 16. marca 1916, je fßia^kwatei-« uničil ncausk: parnik -»Pran-i konta;-.. i_.araj je mogel o tem ie malo zve-i det:. Toda jpal je, da mu Mr. Cornish kaj pove Coiniah je bil takrat prvi častnik na »BlacKvvaturju«. ioiiKO je bi! Baray s tru-dttUuiiiun nadrobnim deiom ao^nal. O poliosmlh so Cornisha pričakovali do-j ma. Moj J5ug, kako leno je c s mineval! i Kazalci ua uri so se zdeli ^ak^. prilepljeni k šieviai.ku. čajarna je bila slabo zasedena. Kdo ve, je L, a-i'uy pomislil, a_i je telefonska celica prosta? Imel j« srečo. Zapri je vrata za seouj in se spojil r Overueckom. Toda vod je uil oddan, čez tri minute je Baray znova poskusil srečo. Spet oddan. Ah pa šc veano, kdo. Nu Overbeck ni odnehal, kajti üanes so bile na vrsti delovne posredovalnice za mornarje ... se enkrat je Baray zavrtil številnik. To pot se mu je venoar že obneslo. Overbeck se je oglasil. >Si kaj opravil?« »Nič.« Overbeck je zaklel »Pa ti?« »Na poti sem — — saj veš — — mož pride šele o poliosrnih--« »Ob'lo sreče.« »Koliko razgovorov še Imaš?« »Dva in štirideset. Toda pozno je. V večini posredovalnic ne delajo v'eč. Prav za prav sem hotel opraviti vse nocoj, a kar ne gre, ne gre.« Baray je bil videti zelo zadovoljen, ko je zapuščal telefonsko celico. Krasen občutek je, če imaš tovariša, ki veš, da se nanj lahko zaneseš. * Baraya so peljal' v sobo, kjer Je stal razen kavča in nexaj stolov samo velik klavir. Nemške znamke, Kot je spo*nai prišiec na prvi pogled. »če bi hoteli tu za trenutek počakati. Mr. Cornish se samo še preobicče.« Baray je jel hoditi sera ter tja. Razburjen ni bil, samo vznemirjen. S kolikimi ljudmi je bil že govoril v Ich nekaj tednih! In je bil kaj napredoval ? Niti za korak ne ... Zdaj bo spet gledal v oči možu, ki se je takrat borii na nasprotni strani. Spet bo zadajal svoja vprašanja — aii mu je namenjeno, da bo spet razočaran?« Nu, saj se bo videlo. Po vsem, kar je bil mogel poizvedeti o Cornishu, je ta človek že nekaj let vodil nekakšno reklamno pisa no. I-'.čada mu je šlo kar dobro. Tudi ta h;äa je bila njegov a. Pet minut je čakal Baray. Nato je Cornish prišel. Cornish je bil velik, mršav mož kakih petdesetih let. Nič na njc-m ni spominjalo' na bivšega pomorskega častnika. S svojo iah-no osivelo, kodrasto grivo, vihrajočo ov - it-nioo in sinjim žametnim jopičem jc bi podoben umetniku, ne pa možu, ki se je nekdaj vozil po morju. Uprave premierskih kine j - i at-^rafov »Matica», »Sloga« in »ü i a« obveščajo cenjeno občinstvo, da bo od sobote, 17. t. m. naprej p .noldanuka predstava ob 17. in ue več ob io. uri. &ZNEMATCGKAF1 KINO UNION. Fiim aaiveč;e tehnične senzacije: »Zlato.« Predstave ob 16. in 19. uri. KINO MATICA. Tei. 22-4! »Poslednji akord.« Willy Birgel, Lil Dapover, Mana t. Tasr.ady. Predstave ob 16. io 19. uri. KINO SLOGA. »Is prve** zsIcxol.« Preist »Vr ub 16. ic 19. uri. FANTA ali deklico. 14 do 15 let starega, za lažja pomožna dela. event. kot vajenca, sprejme Fototchni-ka, Duiiajsk» 15. 5835-la DEKLICA, marliiv» in po-štera, 15 letna, se želi izučiti dainske krojaške obrti. Naslov v Jutra. 5883 44 f POET Razms troilnevnega table-teniškega tekmovanja v izvedbi SK Korotana SK Korct.au prireja v dnevih od 17. do 19. t. m. X. nagradni table-teniäkl turnir za prven.,t,o LJubljane pod pokroviteljstvom gosp. Frana Jau- igaja. lekmovanje bo odigrano v frar.čižk;ua-ski d.oraal po nasledpjem razporedu: v soboto od 15. do 21., v nedeljo od 8. do 12. in od 14. i do 19. ter v ponedeljek od 8. do 12. in od 14. do ! 19. (ob morebitnih alarmih vsakokrat pol ure j Kasneje). Na odsotnega Igralca bo vodstvo ča- , kalo 20 minut, nakar bo avtomatično izločen, i žrebanje bo 17. t. m. ob 15. Pravico nastopa i . imajo vsi. klubi, kakor tudi vsi ostali neverifl- ! s)or cirani Igralci. Telur.uje se v naslednjih skupinah: a) mo-Stva. prijavnlna 50 Ur, b) gospodje, prljavnlna 30 lir, c) dame, prijavnlna 30 lir, d) junior j i 1928 in mlajši, prijavnlna 20 Ur, e) mladina 3930 in mlajši, prijavnlna 20 ISr, f) gospodje v dvoje, prijavnina 40 lir, g) gospodje in dame v dvoje, prijavnlna 40 lir, h) tolašilno tekmovanje gospodov, prijavnina 15 lir, i) tolažllno Juniorjev, pri.avnina 10 lir. Morebitni protesti se bodo upoätevall le v pismeni obliki najpozneje pol irre po odlngranl partiji s priloženo kavcijo 50 lir, ki se vrne, če se protestu ugodi. V skupinah b, d. e bodo nagrajeni prvi Štirje zmagovalci, v ostalih pa prva dva. Vsi finalisti prejmejo diplome. Prijaviti ee je treba na'pozneje do 17. t. m. ob 10. uri ln takoj plačati prijavnino, ki se ne vrne, čeprav bi prijavljeni slučajno ne nastopil. Razcod'.žče turnirja tvorijo: vrhovni sodnik, vodja turnirja ln po en zastopnik sodelujočih klubov. Vodstvo turnirja: predsednik Ivo Grm, predsednik SK Korotana, vrhovni sodnik Andolšek Ivo, vrhovni voditelj Ivan Matko, blagajnik Bradeško Stane, zapisnikarja Po'očnlk Miro ln Zgajnar Anton, zastopnik medklubskega odbora Pušenjak Lado. Vdani v voljo Gos.podovo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo truplo našega 41 letnega sin», brata, strica in zeta, gospoda H! i mg. št®ka Antfrefa iz Velfkih LaiS, kjer je bil začasno pokopan, prepeljali v Ljubljano. Pogreb bo v soboto IT. marca ob 16.30 t 2al, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. marca 194). žalujoči «tat« ia ottalo »omdttve M4M KNIIGE: Strekeli-Glonar: Slov narodno pesmi in Gruden-Mat: Zgodovina slov. naroda (v snop čih) prodam. Naslov ▼ Jutru 5864-6 VOZIČEK, globok, lep, prodam. Naslov v hitra. ČEVLJE, Aarr.ske, n.i ve, rabljene, prodam. N.islov v Jutru. . 5861"* BLAGO, rjavo, iz čiste volne, za damski plašč ali moško obleko, ugodno prodam. Celovška c. 55J1- 5857-6 KOLO, damsko. dobro ohranjeno, ugodno prodam Celovška 55/1. 5856-6 ČEVLJE rjave, usnjene, z nizko peto, 5t. }8. prodam Naslov v Jutra. 5877"6 ČEVLJE, moške. št. 43, in damske št. 38, aktovko in damsko torb:co ugodno proda ali zamenja kadilec Naslov v Jutru. '872-6 ČEVLJE, dimske, rorals-tianske, nove, 5t. 37—38. z n-zko peto, prodrm. Naslov v Tutru. 5871-6 SERVIS, vinski, iz brušenega stekla, prodam. Naslov v Tutru. 5868-6 OMARO s predali pror dam. Naslov v Jutra. 5867-6 KOIESI. damsko m mo ško, dobro ol.ranjeni, brez gum, prodam. Mehanik \mb'rož, Duna;ska cesta 71. 5710-6 PRT io serviiete za 12 oseb (novo), iz finega da-mast platna, prodam ali zamenjam. Naslov v J nt ni. 5982-6 BLAGO, svet!osivo. pra- j dam. Naslov v Julru. jsai-^ SPALNICO (k6mp1etno). samo les, prodam. N'slo t Jutru. 5803-6 BLAGO za moSVo delovno obleko (cajh) ali za troje mo?ke hlače prodam. — Kamniška 13. 5758-6 STOL. gugalni, za odrasle, malo rabljen, in desko za likanje prodam. Naslov v Jutru. 5754-6 HLAČE, jahalne, skoraj nove, iz najfinejšega kam.rtr-na. prodam. Grad Tivoli, priti., desno. 5753-6 ŠKORNJE št. 42 in jahalne hlače, oboje kakor novo, prodam »Ji zameniam za fotoaparat. Ponudbe Jutru pod »Priložnost«. 5752-6 BLAGO za moSko obleko, staro, prodam. Suüm'k, trgovina Legat, Miklo5'čeva cesta 28. 5749-6 SERVIS, jedili i. kompleten, nov, ugodno prodam. Nador» v Jutru. 5,74*4 SRAJCE, šifonaste, h. 39, prodam. Naslov ▼ Jutru. 5770-6 POSTELJO iz trdega lesa. garantirano čisto, in veliko pločevinasto ročko prodam. Naslov v Jutru. 5760-6 GAŠPERČEK, kunčje suhe kožice, električno kuhini-sko svetilko z vrvico ic nekaj žice prodam. Od 8. do 12. ure. Podutiška 51. 5804-6 PLAŠČ, kožni, za srednjo postavo, prodam. Gospo-svetska 8/II. levo. 5765-6 ČEVLJE, 4 pere. otroške, rabljene, za starost od 1 do 5 let. prodam. Naslov v Jutru. 5763-6 KOSTUM, volnen, "krasen, popolnoma nov, za vitko osebo, prodam. Malgajeva ul 13. 5762-6 POSTELJICO, leseno, belo, z ž:mnico, ugodno prodam. Ma'ga eva 13. 5761-6 OMARO. vePko. starinsko. Za obleko, pccep.j prodam ali dann za protivrednost. Beli-ški 34. 5790-6 ČEVLJE, damike. 5t. 39, prodam. Naslov v Jutra. 5789-6 HTAČE, s've, moške, pred-voine. nizke črne čevlje jt 43-44 In ženski temno-moder pltšč prodam. Top. niška 18/II. 5784-6 AI.VrN VODA Vam razkuži kožo po britiu. Napolnimo Vam »reklcrnico. ISrogerija Iv. Kane, nebotičnik. 5782-6 BATACO iz prvovrstnega predvoineea »G^bet Pena« za motocikl ste. šoferie itd za večjo postavo, skoraj ,-iovo, prodam. Na;W v Jutra. 5601-6 LIMONO V ČATTJ dobn-nadomešča limonin ekstrakt Citrol. Steklen čko prinesete < seboj. Drogerija Anton Kane, Židovska ul. 1. 5023-6 ČEVLJE, moške, št 43, črne, visoke, iz predvojnega boksa, skoraj nove, in kapno prodam ali zamenam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5707-6 ŠIVALNI STROJ »Pfaff« prodam. Gosposka ul. 14. 5780-6 FOTOAPARAT Super bal-I dina, ortika 1. 2, 9. Leira-I zelo ugodno prodam. Naslov v Jutra. 5792-6 ! KOPALNO BAN TO prodam. Ogled od 10 do 11. Naslov v Jutru. 5814-6 ZGODOVINO. Grudnovo, prodam. Reflektanti pustite naslov v Jutru pod »Grude-«. 5815-6 PUDER DOZO. lepo darilo, prodam ali zamenjam za moško cigaretno krab -co (dozo). Naslov v Tutru. 5805-6 HT.AdE, molke, h predvojnega blaga, sobno kredenco, malo ant čno omarico s polico m drago prodam »li zameniam za protivrednost. Pred škofiio 19, I. nadftr., vrata 2. 5796 6 STRUNE, en stavek, z» kontrsbas, dva stavka strun za čelo, 6 komadov gla silk (jezičkov) z» oboe ia nekaj stran za goeli, vse rop^lnoma novo. skupno prodam. Naslov v Jutra. 3801-6 j BLAGO za moško obleko, klobuk tn ženske gojzerje zamenjam za protivrednost. Naslov ▼ Jutru. 5849-8 BLAGO, 3.75 m. karo, za pomladanski plašč, pro dam. Naslov t Tu trn. 5800-6 BLAGO z» jutranji suknjič in dnevno domačo haljo, prodam ali zame njam. Naslov v Jutru. 5799-6 KOSTUM, moder, ic športni damski plašč tei otroške snežke za 4—7 letnega prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 5807-6 STROJ, pisalni, Reming-ton, starejši model, prodam z» 7000 lir. Naslov v Jutru. 5812-6 DRVA, bukova, 1 kub. m, •n smuči prodam. Ponudbt Jutru pod »Bukova«. 5811-6 PILE m svedra, nove, za ključavničarja, in nekaj orodia z» mizarja prodam. Ogled dnevno od 14 dalje. Naslov v Jutru. 5810-'' FOTOGRAFIJ. 12 Kocjan, čičevih, v mapi, prodam. Ponudbe Jutru pod »Biblio-filska redkost«. 5819-6 HARMONIKO, kromatično z 80 basi. skoraj novo — p. odam. Naslov v Tutru. 5842-6 KOLO, moško. dobro ohranieno. prodam. Ogled zjutraj. Naslov v Jutru. 5841-6 SICOBELNTK prodam ali zameniam za protivrednost. Idrijska 19 (Stan in dom). 5794-6 PREPROGO, krasno. 2X3. Smirna, prodam. Naslov v lutra. ,825-6 KOŠARICO na kolesih, staiico in rdečo volno za hlačke fantku, prodam ali zameniam. Javornikova 3. ITI. nadstr. 5826-6 OBJEKT, dve. damski, iz finega blag», za «redivio postavo, proda krojač Pir-man. Sv. Petra nasip 17. 5827-6 KOSTWM, črn, volneno predvoino blago, skorai nov, prodam. Naslov v Jutru. 5838-6 VIŠNJO, triletno, cepiko, prodam. Naslov v Jutru 5834-6 OBTEKO, moško, lepo, predvoino, za »tsrejšega gospoda, prodam. Naslov t Jutru. 5833-6 VOZIČEK, globok, predvojni, prodam. Naslov v Jutra. 5831-6 ČEVLJE, črne, nizke, moške. ft. 42. prodam. Pfeifer. Gradišče 8». 5854-6 KOLO, športno, moško, novo, z dinaniom. X gumami ali brez njih, prodam. Celovška 55 /I. 5853-6 ZAJCE, »ngirske pasm«, prodam. Ogled od 17. do 19. ure. Trnovo. Ce-kvena ul. 21. vrat» 39 . 5850-6 ZIMNICO iz čiste žime. trodelno, prodam. Ogled po 17. uri. Naslov v Jutru. 5845-6 ZIMO. 28 kg. prodam «li zameniam. Frančiška Sluga, Vič, Nanoika ul. 28. 5848-6 KORITO, einisto. z» pranje perila, kitaro m violino ugodno proda« Naslov v Jutru. ««<5-6 FOTOAPARATE vseh vrst I KROMPiF 'A fotopribor, povečevalnike, optiko, radioaparate kskor vse slične predmete kupuje Fototehnika, Dun-, -ska cesta 15. 5836-7 TRICIKEL, otroški, za tn do petletnega otroka, dobro ohranjen, kupim ali dam protivrednost. Ponud be Jutru pod »Tricike!« 5832-" prvovrstrie- KOLO, damsko. kur»-'t ai LJUBLJ. ZVON tudi posamezne letnike ln me-■ečnlke, kupm. Ponudbe Tutru pod >LJ. Zvon«. 5227-7 BLAGO za dva pomladanska plašča kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Zamenjam«. 5759-7 ZNAMKE vsakovrstne tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Pokrajinske«. 5022-7 FOTOAPARATE stalno kupuje parfumerija »Venus«, palača Bate. 5630-7 ROCKfc (kante) ploče vnn j* te kupuje »Petm nafta« A Hmel&k LJubljana Otrli Metodova 3Sa J-442 7 SAMOKOLNICO, rabljeno, še dobro ohranjeno, lahko vrtno, kupim Ponudbe s ceno Jutru pod »Samokol-nica«. 5751-7 SLOV KNJIGE dobre kupim Ponudbe Tutru pod »Bibliofil« 5226-7 STEKLENICE vseh vrst. pletonke šivUJsk« odpadke, pločevinaste aode , . . „ vsakovrsten papir, razne mlajših m ^t-ov dam delno protivrednost. Naslov v Jutru. 5851-7 KITARO, citre ic viuiino kupim. Naslov v Jutru. 5866-7 BTAGOZNANSTVO: I=-d-mann-König, Pöschl. Os<, Hassag ali kakšno drug-knjigo ozir. skripti, take kupim Naslov v Jutru 586i, KLOBLTK, moški, svetlosiv , »li rjav, kupim. P-nudbe j tru Pod Jutru pod »Klobuk«. -j . 5878-7 j 'i''. PSA-ČUVA.TA. ilirskega ali i nemškega ovčaria. do dvr leti starega, vsai nekoliko dresiranega, po možnosti ga, 50 do 100 kg, senjeo-slceg.i, zamenjam za dctier hievski gnoj. Juvan, Vi-demska 9. 4610-8 j OMARO, kniirno. in pi-j salno m:zo zameniain za j protivred -^st. Kotnikov» I ulica 15/11, levo. 5863-8 j PROTIVREDNOST dam i za malo rab'icne ali nove j riave a!-' sive- seniš čevlje j št. 38 Ponu ibe Jutra p->d : »Čevlji«. 5876-8 j BIAGO, 3-20 m. temnorao-J dro, z vso podlogo, za-j mediani za kurivo. Naslov ; v Jutra. 5875-8 j OBLEKO, moško, sioorai j novo, zamen-am za moško ! kolo, C '-d od 18. ure i dalje. Naslov v Jutru. 58-»4-8 I ZA GNOI nudi nekadilec I protivrednost P.mudbe Tu-i'il't. 5S73-8 w*m i PAROFT T bli-u tramvajske - prr.ge pr -dam. Ponudbe j Jutru pod »I^p teren«, z rodovnikom, kupim. Ž - j 5760-20 va! bo v dobrih rokih. ! PAPCET.O i-r>o sončno v Naslov v Jutra. S9SO-7 j neposredni Hižni ptedad-SLIKE na»lh Ktaf'S'h fn : * tram- - posta-e na fNSERIRA.* V , JUTRU"! kovine, rsbno in nerabno in tehnične pred) :-ete stalno kupuje ter plača najbolje >Me-talia«, Gobposvenka -6, tel. 32-88. nasprota Delavskega doma. J-448-7 SKOBELNIK-stroj z motorjem ali brez, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe lutra pod »Škote!rak*. 5591-7 ZNAMKE posamezne, Pen-klub, rabljene ali nerabljene, dobrodelne serije, bivže Jug. ln vse znamke evropskih držav, posamezne serije ali cele zbirke, kupim. Ponudbe Jutru pod »Kompletna serija«. 5522-7 ZNAMKE kompl zbirko ali posamezne pardje. kupim. Ponudbe Jutru pod »Znamke« Wi8-7 URO, kontrolno, za nočno čuvajsko službo, kupi uprava držav, gledališča, Ulica 3. maja 11. 5816-7 PREPROGO pertijsko, kupim takoj. Ponudbe Jutru pod »Nujno«.. J563-7-D PESO, krmilno, ali kore-nie, par sto kg, kuj>im. Naslov v Jutru. 5778-7 ZNAMKE posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« Pod »Filatelist«. 449-7 JEDILNICO kupim. Ponudbe Jutru pod »Moderna jedilnica«. 5795-7 OPRAVO, dobro ohranjeno moderno, kuhinisko lahko tamo kredenco, kauč (najraie dvojni) in ledilne servise kupim. Ponudbe Jutra pod: »Pohištvo in servis«. 57»-' KRABICO (cigaretno dozo). moško, kupim ali dim protivrednost. Naslov v Ju. tru. 580J-7 DINAMO »Rieaiann« z» kolo. novo sli rabljeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Riemann«. J822-7 HARMONIKO t več basi kupim. Nislov r Jutru. 5840-7 DESKE, nekai komadov, malo rabljene, debeline do 15 moi, kupim. Ponudbe Juta ped »Doke«. J8J7-7 ku pim Prida- na d'>tn. j Naslove pustiti v upraVi Jutra pod »Silke«. J-148-7 | Viču prodam z» 730.OOO lir. Pop jbe Tutru pod: Tzmera 950 kv. m«. 57*9-20 PARCET O skor^ na Mir- PREPROGO dobro ohra- : u, proe-;.Ti za 3"r5 nr>0 lir. njeno večio ali manjšo, kupim. Ponudbe Jutru pod »Perzer ali Bosanec«' 5562-7-D NATURAL! JE zameniam za gunj. Ponudi»« Jutru pod »Topla deka«. 5757-8 ČEVLJE, damske. št. 37, črne, dobro ohranjene, zameniam za večie, št. 38'/» do 39, tudi druge barve. Naslov v Jutru. ' 5755-8 GNOJ, prašičji, zameniam Breg 14. 5776-8 BLAGO, modre baree, pre J vojno, za. smučarsko obleko, zamen-am za protivrednost. Naslov v Jutru. 5788-8 HARMONIKO, diatonično, Lubas. zameniam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5787-8 GNOJ za več voz zamenja, mo za seno. Ponudbe Jutra pod »Seno«. 565'-S PLAŠČ, športni, damski, ali z» manišega gospoda, zameniam za moško kra-bico (cigaretno dozo). Samo dopoldne. Naslov v Jutru. 580g.g PROTIVREDNOST dam za kurivo. Ponudbe Jutru ood »Premog«. 5843 8 pod P'«; A F V A O m letela er" Ponudbe Jutru or-istor«. "E*TJTE'rVA Habiian Miro. l/p. proda več !e-:h Parcel po ugodni ceni. Tel. 36-97. '»607-20 NJIVO, dobro obdelano, oddam proti primerni odškodnini v na"_*ai na Kode! ievtra in na Pru 1 a>i. Ponudbe z navedbo od-fkod'-'re naslovite na JuUo pod »Trgovski dom«. 5783-17 NJIVO v bližini Zaloške mitnice. 270 kv. m. dam v podnr e-m za gnojiia. — Krašna, Povšetova ulica 3. 585<-17 prazno ali oprem-1'eno, išče državni uradnik. Ponudbe Jutra pod: »Pred blokom«. 5824-23a l* i ■ ' * ** ' •"'--'•j DENAR, več i o i-soto. sem našel v mesnici Javornik. Lastnik dobi denar isto-tam. 5852-37 ODPRTINE, štcdiiniške, popravim, da potrošite manj kuriva. Pišite Tutru !>od »Se izpiača«. 5879-37 ZAHVALA. Vsem. ki ste z nami sočustvovali ob tragični izgubi ljube hčerke in sestre, gospodične DULAR FANI in jo spremili k zadnjemu počitku, prisrčna hvala! Posebno zahva'o izrekamo vodstvu in uslužbecstv» tvrdke Lszar za vso skrb in polnoštevilno udeležbo. Ljubljana. 15. marca 1945. žalujoči ostali. BMIVi^i te. U'ften S«-vo M h" ^p^nek - Za ,zda. rjfrMfl. ptmk" — Narodno ikano: Fran Jcran Z o »r.-c-atni del: Liubcinir Volčič