NOVICE V kn.-šk. semenlščs v Marlboru so sprejeti: Herga Janez od Sv. Urbana pri Ptuju, Drevenšek Franc iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Sandc Jožef iz Sv. Petra pri Mariboru; Breznikar Viktor iz Braslbvč, Dvornik Anton iz Rečice na Paki; Horvat Lud vik iz Turnišča, Kenda Ivan iz Škal, Lempl Bogomir iz Selnice ob Dravi, Lempl Stanislav iz Selnice ob Dravi, Žel Karbl iz Sv. Benedikta v Slov. g., Čepe Anton od Sv. Križa nad Mari- borom, Gorlfian Htnrlk la SIot. Blntrlce, Jurak Jožef U Kbnjlc, Gorllak Stanislav iz Teharja, Keber Jakob Iz Kbprlvne, Knez Janez iz Zdbl, Leskovar Ludvlk iz Cadrama, Puncer Fran iz Braslbvč, Rajh Franc bd Vel. Nedelje, Rogina Albert iz Starega trga, Rbblek Peter iz Kbprivne, Slemnik Antbn Iz Starega trga, Smble Franc od Sv. Štefana pri Žusmu, Skamljič Jože bd Sv. Benedikta v Slbv. gor., ZavrSnik Izldor iz Gomilskega. DAN NESREČ. V četrtek, dne 16. t. m., je bll dan velikih nesreč v naši državi. Na žetezniški progi Kumanovb—Vranje je skočil v bližini pbstaje Preševb iz tira osebnl vlak. Vsi vozovi sb se prevrnili in skotalili preko visokega naslpa. Strojevbdja in kurjač sta bila mrtva takoj. SreCa je še bila, da je stroj padel takb, da je piščal neprestano piskala in opozorila domačine na nesrečo. Ljudje so prihitell od vseh strani. Do večera bmenjenega dne sb potegnili izpod razvalin vbzov 20 mrtvih in 30 težko ranjenih. Stevilo žrtev pa še ni ugotbvljeno. Istočasno se je zgodila na progi Beograd—Niš pred postajo Topaonica druga grbzna nesreča. Popoldanski brzovlak, ki pelje iz Bebgrada v Niš, je preizkušal nbvo vrsto premoga. Na stroju je bila pbleg strpjevodje in kurjača še posebna komisija treh železniškth strokbvnjakov. Vlak je vbzil z bitrostjo 60 km na urb. Med vožnjo je nenadoma počila parna cev. Iz te razpokline je bruhnila s strahovito «i!o para in opekla vse na lokbmotivi. Končno se je še razpočil parni kotel in vrela voda je brizgala na vse strani. Vsi na stroju se nahajajofti so bili pri živem telesu kuhani. Vlak se je radi pbmanjkanja pare ustavil sam in se ni prigodilo pbtnikom nifi žalega. Pbgled na smrtno oparjena trupla je bil grozen. Vseh pet iz lokbmotive je izdahnilo med nepopisnimi bolečinami. Istega dne se je pbdala na drezini na pregled železniške proge Veles— Skoplje žandarska patrulja pbd vod»tvom podporočnika in še treh orožnikov. NedaleC bd pbstaje Dračevo je napadla drezinb veCja skupina napbl pobesnelih psbv. Orožniki sb se branili s puškami In postrelili nekaj psov, nakar so drugi psi zbežali. Le eden je Se enkrat od spredaj naskofcil drezinb. Dobrb pbmerjen strel mu je uplhnil življenje in mrtev pes je padel na tir. Ba§ to pa je postalo nesrečno. Drezlna je zavozila na psa, skočila lz tlra ln se prevrnila. Pokopala je pbd sebbj celb pbsadkb, obstb ječo iz oficirja, treh orožnikov, šoferja In enega železniškega uslužbenca. Vsl so bili v brezupnem stanju prepeljanl v bblnicb v Skoplje, kjer se borijo s smrtjo. Pb zadnjih vesteh, kl »o dospele v Beograd, so trije ie podlegli pbškodbam. Poročilo iz Gorlške. Tukaj na GoriSkem tudl obsojamo »Jutro«, ki je tako na nedostojen način sramotilo z umazano slikarljo našega vodltelja g. dr. KoroSca. Miillmo, da tlovantka zgodovlna ne pomni takega podlega početja. Veliko bolje bi bilo za nal narod, da bi tega lista ne bi bilo med nami! — Naši kmetje gledajo z žalostjo, kaj bb pb zimi, ker ne pridelajb skoro nič. Vsi pbljski pridelki so uničenl. Krompir je ves končan, tako tudi fižol, koruza, vinska trta je začela rumeneti in listje ji je začelo od padati. Po mnogih krajih so se tudl začele sušiti hrastove šume. — V nedeljo, dne 22. julija, je bila velika procesija iz Vipavske doline na Vitovlje k Materi božji na Vitovljah. Procesije so bile iz Šempasa-Oseka, Černič in Batuje. Vse prosi dež, a ga ni! Vročino smo imeli neznosno do 58 etopinj C. Bojimo se, da nastopi kaka bolezen. — Šempasko polje so začeli že pripravljati ter uravnavati, da bo pripravno za zrakoplove. Zasežejo do 450 jugov sveta in to dobre zemlje. Najemnine bodo dali precej malo, tako da posestniki nikakor niso zadovoljni. Do sedaj delajo in uravnavajo zemjlišče večinoma še naši delavci pod nadzorstvom italijanskih nadzornikov. Menda so se nekaj stepli naši z Italijani, in naši so jih prisilili, da so morall bežati. Vzrok je bil ta, ker jim niso še nič plačali. Preje so jim ponudili dnine po 1 liro in 80 stotink na uro, to je približno 5 Din na uro. Sedaj pa jim ponujajo po 70 stotink na uro, tb je 2 dinarja. Res, to je nečuveno, da tako prekanijo naše delavstvo. — Vse je obupano in duševno strto. Od nikoder nobenih dohodkov, sami izdatki, ter slaba letina, to je, kar rodi misel na izseljevanje, ki je pri nas na dnevnem redu. Slovenskemn ženstvn! Velikansko protestno gibanje proti nečuvenim napadom Bvobodomiselnega časopisja na našega voditelja je pokazalo, da slovenski narod zna ceniti čast svojo in čast svojih velikih sinov. — Slovenski narod in njegbv vodltelj, ministrski predsednik g. dr. Korbšec, je dobil zadoščenje tudi s tem, da mu je poverjeno vodstvo države. Žene in dekleta, ne pozabimo pa, da brezversko časopisje še vedno grdo ln podlo obrekuje g. dr. KoroSca In vse, kar je glovenskega. Bodimb v boju protl 11beralnemu časopisju še bolj odločne in brezobzirne! Zapbmnlmo si vsakega, ki bo še naprej z naročanjem teh listov podplral srambtenje slov. naroda, Ne dopustimo, da bi si z naSim denarjem vzdrževali svobodomiselne časopise. Podplrajmo dosledno in povsod ljudi krščanskega mišljenja, ki podpirajb naSe katoliške llste. Pojasnllo. Podpisani sem dolžil g. Stefana Vuk v Sv. MlklaTŽu, da mi je dal mapb prenarediti v mojo škbdo. On tega ni kriv, ampak druge osebe v sorodstvu. Prosim oblast, da gospode zemljemerce opozori, da ne bodo map predelovali brež vedenjain dovoljenja sbseda! — Sv. Miklavž na Dravskem polju, dne 18. avg. 1928. Jakob Florjančič. Italljanskl parnlk se Je potopil. Te dni 8e je potbpil italijanskl parnik »Mira Flores« in slcer ob Južnbamerikanskl oball tn ravno tamkaj, kjer ja zadela nesrsča pred meseci it&lijanski potniški parnik »Principesta Mafalda«. Ladja »Mira Flores« se j« pbtopila lz dosedaj neznanega vzroka takoj. Utonilo je 100 oseb, rešil s« je po Italijanski navadl le kapitan In 12 mož posadke. Grozna nesieča na otokn Haiti. Iz Nbvega Jorka javljajo: Na severni obali otoka Haiti je divjal te dni silovit vihar, takozvani orkan, ki je to pokrajino popolnbma bpustošil. Vremenska nesreča je zahtevala nad 1 tisoč smrtnih človeških žrtev in 10 tisoč ljudi je brez strehe. Škodo cenijo na 5 milijonov dolarjev. Nesreče na Dravi v Mariboru na Veliko Gospojnico. Na Veliko gospojnico popoldne je bil ves mlajši Maribor v Dravi, da se ohladi s kopanjem. Ta dan je utonil popoldne krojaški pomočnik Franc Voda in desetletni Srečko Oman. Nestlu Dabringer iz Pristana se je posrečilo, da je potegnil iz Dravinega vrtinca na Veliko gospojnico popoldne tri potapljajoče se in sicer eno odraslo žensko in dva tnoška, ki so se držali vsi tesno skupaj in je prišla rešitev v zadnjem trenutku. Ena najstarejših človeških naselbln. »Slovenec« poroča, da se je vrnila raziskovalna družba, ki je izsledila na Kitajskem ostanke najstarejše človeške naselbine, ki bi naj biia stara 20.000 let. Prebivalstvo je bilo, kakor se da sklepati iz okraskov, ribjib in nojevih jajc, na zelo visoki stopnji kulture. Brezprimerna surovost očeta. V vasi Bajmok pri Subotici je prišlo te dni do strahovite družinske žaloigre. 361etni zidarski mojster Anton Pajdušič je sklenil, da zatstrupi svoje tri otroke v starosti 4, 3 in 2 let ter se potem loči od svoje žene, od katere je že več mesecev ločeno živel, ter se potem poroči z nekim 181etuim dekletom. Dekle mu je baje že obljubilo, da se poroči z njim, če se znebi svojih otrok. Nečloveški oče je pred dncvi prinesel pozno zvečer lug domov, ga raztopil v vbdi in dal tekočino piti ubogim otrokom. Otroci so lug res izpili, dasi se jim je zelo upiral, nakar so se onesvestili. Po preteku kake ure so se prebudili in začeli jokatl. Sosedje so na obupni otro ški jok vdrli v sobo in našli najmanšega otroka že mrtvega. Ostala dva so prepeljali v bolnico, kjer je triletna deklica kmalu nato umrla, živ pa je ostal samo najstarejši, štiriletni deček, pa Se o življenju le tega dvomijo. Nečloveškega očeta so aretirali. Izjavil je, da je bil sit življenja in da ni imel denarja za preživljanj« družine. Vendar pa je njegova loCena žena navedla pravi vzrok njegovega strašnega dejanja. Društvo katehetov lavantlnske ško fije priredi v torek, dne 28. t. m., v Celju, v Slomškovem domu zavoda čč. šolskih sester zborovanje s sledečim sporedom: Ob osmih zjutraj sv. maša. Ob pol 9. do 11. ure: Referata: 1. a) Nova šola in katehet, dr. Demšar; b) katehetski kongres v Monakovem, Ivan Bogovič. 2. Občni zbor lavantinskega katehetskega društva. 3. Slučajnosti. K udeležbi se vabijo gg. katehetje in drugi duhovniki lavantinske in ljubljanske škofije. Po Maiiboru in okolici hodi neki mali gospod s črno »špicbrado« (pravijo, da je bil poprej pri agrarni reformi) in sili od hiše do hiše naše ljudi za nakup nekih slik, med njimi tudi Radičevih. Spremlja ga mlad fant, ki pravi: »To je ta pravi svetnik!« Po mariborskih gostilnah zahtevata ta dva vsiljivca, da morajo gostilničarji te slike obesiti na vidnem mestu, sicer . . . Posebno nasilni pa so prodajalci teh slik na kmetih. Pri našem poslancu so se pritožili te dni kmetje in viničarji iz mariborske okolice, da prodajalci slik grozijo in pretijo onim, ki nočejo kupiti teh slik. V par slučajih so celo zagrozili v imenu »zagrebške vlade«. Ljudstvo na deželi je razburjeno radi teh nasilnežev. Tak način agitacije ni samo nasilen, ampak je tudi proti zakonu. Opozarjamo naše ljudi, da take agente takoj prijavijo bližnji žandarmerijski postaji. Kako znajo nasprotniki lagati in farbati! »Jutro«, oziroma »Večernik Jutra«, ki ga pišejo neki od vseh vetrov privandrani gospodje v Mariboru, je koncem prejšnjega tedna prinesel popolnoma lažnjiv opia dela na cesti pri takozvanem Rajzmanovem bregu pri Jarenini. Iz dopisa se vidi, da dopisnik sploh menda nikdar ni videl te ceste, ali pa jc tako pijan kobacal po strmini, da je drngi dan pozabil, da je bilo to v Slovenskih goricah. Dopisnik pravi, da ta nevarni del ceste predeluje oblastni odbor. Nadalje laže, da se sploh nič ne dela in da to delo nikdar ne bo končano. Celo tako bedast je, da trdi, da 5 občin jareninske in jakobske župnije protestira proti temu, da se je sploh začelo s tem delom. Iz tega vsega se vidi, da dopisa ni pisal noben doinačin. — Zadevo pojasnimo na kratko sledeče: Na prošnjo 20 občin iz župnij Jarenina, Sv. Jakob, Sv. Jurij, Sv. Marjeta in drugih je okrajni zastop mariborski leta 1927 na predlog poslanca Ž e b o t a soglasno sklenil, da se prelbži nevarni in silno strmi klanec na Rajzmanovem bregu. Zaradi etrašne strmine se je na tem mestu zgodilo že več težkih in celo smrtnih nesreč. Delo za preložitev se je začelo letos spomladi z združenimi močmi. Okrajni zastop je dal v proračun svoto nad 200.000 Din in je tudi dal na lastne stroške izdelati načrte. Občine, oziroma kmetje, so prevzeli dovažanje kamenja do daljnega Sv. Jakoba, lastnik kamenoloma je dal kamen po znižani ceni. Podjetje inženerjev Jelenc in Šlajmer je takoj po licitaciji začelo z delom. Bilo je to težavno delo. Vrh hriba so morali razstreljevati in napraviti veliko izkopnino, a v dolini pa napraviti veliki nasip, da se tako strmina izravna. Iz strme sence, kjer cesta nikdar ni bila suha, se je sedaj preložila na solnčno stran. Strmina, ki je prej znašala do 17%, se je zmanjšala na 4—7%. Za tako veliko delo je treba fasa! Ne more nihče na svetu, najmanj pa kak samostojno-demokratski zagrizenec tako ogromno delo izvršiti kar v enem mesecu. Saj še kamna občine niso dovolj navozile in je tudi to žrtev moral prevzeti okrajni zastop. Vsak otrok tudi ve, da mora biti med delom stara cesta zaprta, ker bi sicer nadaljevanje dela pri pre ložitvi klanca bilo nemogoče. Podjetje, ki je prevzelo delo, vrši isto zelo vestno in strogo po načrtih, kakor so bili predpisani od nadzorne oblasti. Vse, kar laže dopisunček, ima namen, da bi ljudi nahujskal proti onim možem, ki so se res potrudili in so s težavo uspeli, da se ta nevarni klanec vendarle enkrat temeljito pre loži. Laž je tudi, da bi pet občin protestiralo proti načinu, kakor se dela. Nasprotno je res: Občine so desetletja prosile, naj se to delo izvrši. Kar niso mogli ne Nemci, ki so irneli desetletja okrajni zastop v rokah, storiti, kar ni mogel Lipov Tuna kot samostojnež, to so izvršili možje SLS! To je resnica, ki je noben dopis v nasprotnih listih ne more nikdar ovreči! Cesta bo v par tednih popolnoma gotova in izročena prometu. Demokratom in samostojnežem pa svetujemo: Če že lažete, pa lažite po svojem časopisju tako, da se vam ne bo vsak pameten človek smejal! Smola, velika smola! Od Sv. Jurija ob Pesnici nam pišejo: Gospod urednik, ko bi vi znali, kaka salamenska smola je zadela tukajšnje samostojne demokrate in samostojneže! Na dolgo in široko so propadli pri obč. volitvah. Prvokrat, kar svet stoji, je v naši občini zmagala naĄa stranka! Oh, to jih grize! Posebno Francel in Stanko sta žalostna. In skovali so s pomočjo znanega šolnika iz Maribora »rekurz« proti volitvam. V rekurz so napisali cele romane o cigarah, o golažu, pijači, o strašni agitaciji »kle rikalcev«, ali na glavarstvu in na velikem županstvu so spoznali, da gg. Francli in Stankoti prav nič ne znajo sestavljati rekurzov. Odbita je njihova pritožba. Oh, to jih grize in šegeče! In te dni bomo izvolili našega poštenega in priljubljenega moža za župana. Cela občina se tega veseli, a nasprotniki se kislo držijo. Cudimo se samo, da je dosedanji župan, ki vedno pravi, da je nepristranski, pri volitvah in glede pritožbe proti istim stopil popolnoma na stran samostojnih demokratov in Radičevcev. Je slabo računal! Otvoritev gasilskega doma v Rimskih toplicah. Prostovoljno gasilno društvo v Rimskih toplicah, katero je bilo ustanovljeno leta 1921, je zelo delavno in si je v letošnjem letu postavilo ličen dom, ki je bil v nedeljo, dne 5. t. m., ob obilni udeležbi občinstva na slovesen način predan svojemu namenu. Celodnevna prireditev je prav lepo izpadla, posebno otvoritev doma se je izvršila na zelo prisrfen in ganljiv način. Kumovala je gospa Uhlichova, lastnica kopališča, cerkvene obrede pa je opravil vlč. g. župnik Bohak. Lepo petje s spremljanjem godbe je prednašal domači cerkveni zbor. Prireditev so posetili v časthem številu tudi gasilci iz Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Loke, Vrhovega, Laškega, Rečice pri Laškem, Teharja in Ljubljane. Trboveljska gasilska župa je bila zastopana po tov. Gučeku in Holešeku, oba vrla or ganizatorja gasilstva. Gasilci v Rimskih toplicah so s to prireditvijo dosegli lep moralen in tudi gmoten uspeh. Društveni odbor se zahvaljuje vsem, ki so na kakoršenkoli način pomagali, da se je dom lahko sezidal in da je tudi vsa prireditev tako lepo izpadla. Viničarski red nekateri že zahtevajo od Tiskarne sv. Cirila. Sporočamo, da naredba še ni stopila v veljavo, zato ga še nismo tiskali. Bomo pravočasno objavili v »Slov. Gospodarju«. Dljaka sredaja iole sprejme dobra kršč. družina v Mariboru. Pojasnila daje iz prijaznosti uredništvo našega lista. Šolska upisovanja. Ponavljalnl izpiti na drž. žcnskem ačitalJiSču v Maribora se začnejo dne 27. avgusta ob osmih dopoldne; za prosilke za I. letnik bodo dne 29. avgusta ob osmih dopoldne preizkus sluha, zdravniška preiskava in ov. izpiti. Vpisovanje za vse letnike bode dne 3. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Vse drugo je objavljeno na črni deski pred ravnateljevo pisarno. Sprejemanje v vse razre de ženske vadnice bo dne 1. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v razredih vadnice. Usposobljenostni lzpiti za osnovne in njlm sorodne šole v jesenskem roku 1928 se prično na drž. moškem učiteljišču v Mariboru dne 5. novembra t. 1. Pravilno opremljen« prošnje za pripust naj se pošljejo potom sreskih poglavarjev vsaj do 20. oktobra t. 1. v roke izpraševalne komisije. Povabil k izpitu se ne bo razpošiljalo. V8e drugo na črni deski v veži drž. moškega učiteljišča v Mariboru. Vojnlk. Vpisovanje v meščanako Solo s« vrši dne 30. in 31. avgusta od 8. do 11. ure za. I. do IV. razred. V I. r&jsred s« srjrtjniejo učenci z dovrSenim četrtim ali višjim ra_!redom (oddelkom) osnovne šola.