WS '(//?- Kamnik 61240 Kamnik telefon S ta str. 5 Ko številke postanejo ljudje str. 10 TekstUindus spet vodijo mojstri Gorela bani« Hrani Dolina izgubljenih priložnosti »Ko bo predor, bomo pa šli kar v Avstrijo delat!« Tako se je pred leti radoživo dvorilo po Jesenicah. Nihče tedaj ni niti Pomislil, kako hitro bo vse tudi res, kajti dones se vozi v Beljak in v okolico že veliko Jfseničanov. Razlika je v tem, da ne gre za ZeUo po boljšem zaslužku. V Avstrijo je dostavno treba - s trebuhom za kruhom. Jesenice z množičnim odpuščanjem delavcev iz Železarne doživljajo pravo kata-strofo. Že nekaj časa se je vedelot da jeseniška industrija s prevladujočo Železarno ntota nobenih možnosti preživetja, če bo ohranilo 5.000 in več zaposlenih. A zdaj, *° xo postale številke imena, ko daleč na-°koli ni novih delovnih mest, se je kruta re-a[nost razgrnila v najbolj grozljivih in bole-Clh socialnih posledicah. V takih razmerah je popolnoma brezplodno razpravljati o tem, kam so vodila V*Q številna sanacijska prizadevanja in "krepi prestrukturiranja, ki so jih sprejemali v Železarni. Res je, da so zunanje go- spodarske in politične okoliščine slovenski metalurgiji že dalj časa očitno nenaklonjene, res pa je tudi, da so bili raznorazni notranji ukrepi v tem kolektivu ukrepi v prazno. Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva je že pred časom vztrajno opozarjala, da je na Jesenicah vendarle treba kaj storiti, a kaj, ko je bilo očitno že prepozno. Mesto z okolico postaja dolina izgubljenih možnosti, kajti tako ali drugače so se v preteklosti zapravljale vse prave priložnosti - če se spomnimo samo strokovnjakov, ki so odhajali iz občine in je bila jeseniška kadrovska politika v resnici kadrovska politika na vlaku od Jesenic do Ljubljane. Znajdi se, kakor se znaš in zmoreš - bo odslej vodilo domačinov in priseljencev, ki so na cesti in na socialnem dnu. Najhuje pri vsem pa je, da bo dolino izgubljenih priložnosti in nikakršnih možnosti preklela predvsem mladina, ki prihaja iz šol. # D. Sedej Kranj ■ PRIMSKOVO Likozarjeva 1 - obrtno združenje ekspozitura Tržič Cankarjeva 1 Ugodnejše letne obrestne mere ^edstva na vpogled od 25 do 31 % glede na višino zneska vezana sredstva nad 1 mesec od 40 do 49 % Ve*ana sredstva nad 3 mesece od 48 do 57 % vezana sredstva nad 6 mesecev od 54 do 63 % enoletna vezava od 60 do 69% Osebne ugodnosti za hišne svete in skupine občanov, ki želijo bogatiti svoja sredstva! Pačilo s položnico pri nas pol ceneje: provizija 0,5 %. lelefon KRANJ 212-857 odprto od 1- 14 30 ure telefon TRŽIČ 50-189 odprto od 8.-15. ure vse \aše denarne skrbi SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA uredi! KRANJ, CANKARJEVA 4 "Pot" skozi Karavanke že skoraj narcd - Gradnja enega najzahtevnejših mednarodnih cestnih predorov v Evropi - Karavanke, ki se je začela 12. avgusta 1986, in je bila ob načrtovanem preboju v 35 mesecih končana takrat, kljub izredno zahtevni gradnji in težavam med delom, 70 dni pred rokom, je zdaj tik pred svečanim zaključkom. Otvoritvene svečanosti na naši in avstrijski strani bodo 1. junija, naslednji dan ob 6. uri pa bo skozi predor že stekel ves promet; žal pa na naši strani naprej še skozi Jesenice, ker je avtocesta do Vrbe še v gradnji in (upanje je) naj bi prva vozila avtocesta prevzela konec tega leta, dokončana pa bi bila potem spomladi. Minister Marjan Krajne pravi, da si zelo prizadevajo, da se gradnja zaradi denarja ne bi ustavila. Sicer pa je zahteven projekt predor skozi Karavanke finančno uresničila Slovenija sama. Gradnja je stala okrog 5 milijard šilingov, naš delež pri tem pa je okrog 2 milijardi. Po ocenah naj bi skozi predor še letos šlo okrog 6.000 vozil in od tega ena tretjina tovornjakov. Kdo bo prvi mož na otvoritveni ceremoniji 1. junija na naši strani ta trenutek še ni znano. Zanesljivo pa je, da bo vožnja skozi predor 2. junija (za osebna vozila) stala 200 dinarjev oziroma 90 šilingov... - A. Ž. - Foto: Aleš Gorišek Gorenjski učitelji ne štrajkajo Kranj, 23. maja - Približno pred dvema tednoma, ko je neodvisni sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti zbiral glasove svojih članov za in proti ponovni stavki, so se gorenjski šolniki trezno vzdržali, meneč, da konec šolskega leta res ni pravi čas za takšne stvari in da se s šolskim ministrstvom da pogajati za višje plače tudi na drug, elegantnejši način. Danes so srednješolski učitelji v nekaterih delih Slovenije vendarle napovedali stavko. Očitno pozabljajo, da pretiravanje - najprej šolniki, potem dijaki pa spet šolniki -prav lahko pozvroči, da se javnost obrne proti njim. Ne nazadnje je več tisoč delavcev slovenskega gospodarstva, ki dobivajo znatno nižje plače, če jih sploh dobe oziroma kadar jih dobe, ki lahko samo sanjajo o regresih za letni dopust in upajo, da bodo sploh obdržali delo. V šolah za zdaj še nihče ni brez njega... • H. J. Ljubljana, 21. maja - Na slovesnosti, ki so jo pripravili v torek v dvorani Dela, so podelili letošnje Tomšičeve nagrade za novinarske dosežke. Zlati odličji sta dobila Rado Cilenšek in Zvone Zorko, nagrado za življenjsko delo pa Vasja Predan. Nagradi Toneta Tomšiča sta prejela Gojko Bervar in Lidija Hren, nagrade iz sklada Toneta Tomšiča pa Vladimir Vodušek, Marko Zorko in Damjan Slabe (na sliki), zunanjepolitični komentator Dela, ki je prve članke objavljal tudi v Gorenjskem glasu. Foto: G. Šinik gresu glasu v torkovem Gorenjskem • J. Košnjek NOVO IN POCENI FOTOKOPIRANJE LISTIN NA POŠTAH KRANJ 1/ Dražgoška8 in poštah TRŽIČ, RADOVLJICA IN BLED Še dober mesec do Svetovnega slovenskega kongresa Snidenje Slovencev iz 18 držav Kongres se bo začel 26. junija v Ljubljani, končal pa 30. junija v Celju. Ljubljana, 23. maja - Predsednik osrednjega iniciativnega odbora za junijski Svetovni slovenski kongres Bojan Brezi-gar in predsednica konference kongresa za Slovenijo Spomen-ka Hribar sta na današnji časnikarski konferenci povedala, da se priprave na kongres zaključujejo, da so področne konference v matični domovini in v tujini, kjer živijo Slovenci, izvolile svoje delegate za kongres, in da se bodo konec junija zbrali v Sloveniji predstavniki Slovencev iz 18 držav. Bistvene stalnice Slovenskega kongresa so pripadnost istemu narodu, sklicevanje na skupno državo, skupna zgodovina in kultura ter potreba po vzajemnem sodelovanju. Več o kon- Za naslednjo javno okroglo mizo Gorenjskega glasa smo izbrali nadvse aktualno temo: Slovenska vojska in Jugoslovanska ljudska armada. Živimo čas, ko bomo morali skladno z graditvijo svoje slovenske države opredeliti tudi politiko nacionalne varnosti in obrambe kot pomembnega dela efektivne oblasti, razmere pa dodatno zaostrujejo kriza predvsem na Hrvaškem, v katero so kot vojaki vpleteni rudi slovenski fantje, povečane pristojnosti federacije pri obrambi in naborni politiki ter nepriznavanje slovenske zahteve po odpustu slovenskih vojakov iz JLA. Javna okrogla miza bo v torek, 28. maja, ob 18. uri v dvorani kranjske občinske skupščine. Kot goste smo na javno okroglo mizo povabili republiškega sekretarja za ljudsko obrambo JANEZA JANŠO, komandanta Teritorialne obrambe Slovenije JANEZA SLAPARJA, sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo občine Kranj STANISLAVA RUPNIKA, predstavnika JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE in enega od še živečih SLOVENSKIH GENERALOV. Okrogla miza bo odprta za javnost, gostje pa bodo odgovarjali na vprašanja občinstva. Gorenjski osmošolci tekmujejo Tomos za varnejšo vožnjo Kranj, 23. maja - Jutri, v petek, ob 9. uri bo na Gorenjskem sejmu zaključno gorenjsko tekmovanje osmošolcev Tomos za varnejšo vožnjo, ki ga prirejajo sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu gorenjskih občin. Tekmovale bodo ekipe po deset učencev iz tridesetih osnovnih šol. kjer so pred tem že opravili testiranje o znanju cest-noprometnih predpisov. Na jutrišnjem gorenjskem tekmovanju bodo tovrstno znanje ponovno preverjali, nakar bo sledilo tekmovanje na poligonu z mopedi. Prireditev bodo popestrili kadeti iz tacenske šole s prikazom spretnosti na motorjih, na ogled bo policijska oprema (radar, naprave za ugotavljanje alkoholiziranosti, helikopter), mopedi Tomosa, .udeleženci pa se bodo srečali tudi z nekaterimi znanimi športniki kolesarji. Najboljše ekipe čakajo privlačne kolektivne nagrade: moped Tomos s čelado, video rekorder in kolo, vsi tekmovalci pa bodo prejeli tudi praktične nagrade. • H. J. gMMEEGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 24. maja 1991 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOSNJEK Laž in resnica Nič čudnega ni, če je bil v preteklosti svet različno obveščan in obveščen o razmerah v Jugoslaviji. Zato tudi ni presenetljivo, da ima tujina o dogajanjih pri nas različne ocene, pa tudi različna stališča, kako rešiti jugoslovansko krizo. Na tuje odhajajo razne delegacije in vsaka od njih razlaga svojo resnico o sebi in Jugoslaviji, odvisno pač, iz katerega konca države so. Zato tudi ni rudno, da države, ki na svetu gospodarsko in politično kaj pomenijo: zagovarjajo enotno in nedeljivo balkansko državo, sicer bolj demokratično in moderneje organizirano, vendar enotno, ker bi bilo to za Evropo in svet najbolj udobno. Slovenci se sicer huduje-mo nad takim stališčem Zahoda in negodujemo, ker naše razumevanje jugoslovanske stvarnosti v mednarodni javnosti ni prevladalo, vendar moramo žal priznati, da se v enem letu povečane diplomatske aktivnosti ne da nadomestiti mlačnosti v prejšnjih letih, priznati moramo tudi to, da tudi sedanji slovenski nastopi na tujem niso na ravni in dovolj učinkoviti, zvezni sekretariat za zunanje zadeve pa je še vedno hudo federalno naravnan organ, v katerem pa imajo slovenski kadri bore malo besede. Druge jugoslovanske republike, predvsem Srbija, so bile vsaj doslej pri tem uspešnejše. Vendar pa je tudi v tako zmedenih razmerah, kakršne so sedaj jugoslovanske, možna jasna razmejitev, kaj je laž in kaj je resnica. Jugoslovanom pol leta ni bilo dano zvedeti, da je ameriški senat sprejel amandma, ki dovoljuje predsedniku Buschu in zunanjemu ministru Bakerju prepovedati pomoč Jugoslaviji, če Srbija ne bo spremenila politike do Kosova. Zvedeli smo šele sedaj, ko so nas na to opozorili Američani in to prek svojih informativnih kanalov. To je bila očitna laž. Druga, še hujša, pa se povezuje na ta ameriški ukrep. Kako recimo more predsednik jugoslovanskega izvršnega sveta Ante Markovič, sicer še vedno zelo cenjen med tujimi politiki, in to gre v nos tako Sloveniji in Hrvaški kot tudi Srbiji, prepričevati ameriškega predsednika in njegovo administracijo, da je z Jugoslavijo vse v redu, da institucije oblasti normalno delujejo, skratka, da je z našo državo vse v redu, da bomo težave premagali in nam gre zaupati. Kdor količkaj pozna nas, spozna, da je to lakiranje resnice, ki nam v končni fazi ne more koristiti, ampak nam lahko le škoduje. Kaos se bo nadaljeval, država bo umirala, pa naj rečeta Busch ali Gorbačov tako ali drugače, svet pa bo imel z nami vedno večje probleme. V tem je Markovič očitno pogrešil. Sploh je naše življenje polno različnih resnic in laži. V ustavi piše, da se o predsedniku predsedstva Jugoslavije na seji, na kateri se umešča predsednik, ne glasuje, pa se je maja to zgodilo in država je še vedno uradno brez predsednika. Za predsednika se razglaša Stipe Mesič. ki ga štiri republike priznavajo za predsednika, dve republiki, sicer s štirimi glasovi, pa predsedniško kolo-bocijo razumeta po svoje in sta zaigrali na trojanskega konja, koordinatorja predsedstva, ki ni nihče drug kot novi član s Kosova, sicer izvoljen v srbski skupščini, Sejdo Bajramovič. Pa drugi primer. Poveljstvo 5. armadnega območja je v torek zagotovilo, da za zdaj glede slovenskih nabornikov ne bo ukrepalo, poslanec armade v zboru združenega dela republiške skupščine pa je v sredo dejal, da je bil včeraj zadnji rok za uresničitev novega zveznega zakona o vojaški obveznosti. Pa še bi našli take primere, ko ne vemo, kaj je res in kaj ni, tudi v domači hiši. Razumljivo je taktiziranje, pa tudi politika, v kateri ni modro vsega povedati takoj. Samo nekaj primerov. Za kakšen namen bo na primer potrošen proračunski denar za pluralizacijo medijev. Jasnega odgovora tudi v skupščini še ni bilo, pa bi bilo dobro reči, da gre denar pač za tak in tak namen. Zaradi resnice in v izogib nepotrebnim političnim razprtijam, ki jih v teh časih resnično ne potrebujemo. Ali imajo ministri res svoja podjetja doma in na tujem. Odgovorimo tudi v tem primeru, če smo že pred časom nagnali vik in krik ob enakih domnevah, vendar v primeru drugih ljudi, raznih direktorjev in menedžerjev. Prihaja namreč čas, ko nam bo prišla resnica vsem skupaj še presneto prav. Liberalnodemokratska stranka Obisk iz Albanije Predsednik in podpredsednik Liberalnodemokratske stranke Slovenije Jožef Školč in Mile Šetinc sta v Ljubljani sprejela predstavnika Demokratske stranke Albanije, glavne opozicijske stranke v Albaniji. Besnika Murtafaja, ki je tudi poslanec v novi albanski skupščini. Izmenjane so bile informacije o položaju v Albaniji in Sloveniji, dogovorjeno je bilo sodelovanje, tako da bo že julija delegacija Liberalno demokratske stranke obiskala Albanijo. Ustanovitelj in i/.dajatelj: Časopisno podjelje GORENJSKI GLAS. Moše Pijadeja 1, Kranj______ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dodajanjih n;i Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak__ Direktor ĆP Glas in glavni urednik: Marko Valjatcc_ Odgovorna urednica: Leopold inu Bogataj_ Novinarji In uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Košnjek, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlehir, Andrej Žalar. Štefan 2argi_ Oblikovanje: Igor Pokorn_ Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta V07I1Č: Fotografija: Gorazd Sinik, Jure C igler_ Tlak: Podjetje DbLO - TCR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: M ose Pijadeja I. telefon: 2-! 1-860. 2II-K35, lelefax: 213-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. ielefax: (064) 211-835 _ Mali oglasi: telelon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7. — 13.30. ob sredah do 16 30 (Cesta JLA 16). _ časopis i/haja ob torkih in petkih Cena izvoda 17.00 din Naročnina: trimesečni obračun: za drugo trimesečje 1991 412.50 din (popust individualnim naročnikom za plačano naročnino do 25. 5. 1991: 20°o). Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku CP. Oproščeno plačila prometnega davka (Ur L. RS 7/91). IZ GORENJSKI HPARLAMENTOV _____ —■^^^^s^^0 Skupna seja zborov škofjeloške skupščine Končana debata o javni pravobranilki Škofja Loka, 23. maja - V ponedeljek popoldne so v Škofji Loki zasedali odborniki vseh treh zborov občinske skupščine. Seja se je odvijala nenavadno gladko; nekaj več debate je bilo le o porabi proračunskega denarja in o imenovanju javne pravobranilke Gorenjske. Končno so odborniki na to mesto z večino glasov ponovno imenovali Darinko Novak Zalaznik. O njenem imenovanju so razpravljali že na skupščini 4. marca, potem pa še na dveh, ker se niso mogli opredeliti med različnima predlogoma izvršnega sveta, ki je za javno pravobranilko Gorenjsko vseskozi predlagal Darinko Novak Zalaznik, in zasebnega podjetja Loka lesing, ki je njenemu imenovanju nasprotoval. Zdaj so odborniki končno dobili dovolj pojasnil, da so se lahko odločali. Menili so, naj se nesoglasja med pravobranilko in podjetniki rešujejo na sodišču. Kot je dejal eden od odbornikov, je naloga pravobranilke, da se "vtika", če ne odkrije nič kaznivega, toliko bolje. Odborniki so se strinjali tudi z imenovanjem Mihaela Tolarja iz Lesc za načelnika uprave inšpekcijskih služb Gorenjske, ki naj bi na tem mestu zamenjal Zdeneta Renka. Sicer pa so Renkovo poročilo o delu gorenjskih inšpektorjev v preteklem letu sprejeli brez pripomb. Kot rečeno, so več zagretosti pokazali ob informaciji o dosedanji porabi letošnjega proračunskega denarja. Andrej Novak iz liberalno demokratske stranke je očital občinskemu izvršnemu svetu, da je prekoračil pooblastila skupščine, ko je linearno zmanjšal proračun za desetino, predsednik vlade Vincencij Demšar pa je odgovoril, da vlada ni zmanjševala proračuna, ampak zaradi manjšega priliva denarja v občinsko blagajno omejila le izplačila za prve štiri mesece. Majska bodo neokrnjena. Med pomembnejšimi točkami z dnevnega reda ponedeljkove se- je škofjeloške skupščine je treba omeniti še dve. Odborniki so se strinjali, da se to poletje začne graditi zdravstvena postaja V Ži-reh, za kar je v letošnjem občinskem proračunu namenjenih okrog devet milijonov dinarjev, in dali garancijo, da bo denar za nadaljevanje zagotovljen tudi v proračunu za naslednji dve leti. Po načrtih naj bi bila gradnja končana 1993. leta. Hkrati so naročili izvršnemu svetu, naj zbere vse potrebe po gradnji družbenih objektov v občini in oblikuje prednostni vrstni red, ki naj bi se ga držali v naslednjih letih. Parlament je sprejel tudi osnutek lokacijskega načrta za primarni mestni plinovod, ki bo osnova za urejanje premoženjsko pravnih zadev. O osnutku, V P je za mesec dni poslal v javi" razpravo, bo za meščane organizirana posebna razlaga, zato tokrat o njegovi vsebini niso poset' no na široko govorili. Gre j? I 1.700 metrov dolg primarni P11' novod. ki se bo začel na Trati v obšel vse predele mesta Skorja Loka tja do tovarne Termo v W dovijah. Gradnja je ocenjena M dobrih deset milijonov mark. * tega bo samo predelava kotlovnic zahtevala najmanj polovico * narja. Sekundarno omrežje P( tak'1 naseljih še ni izdelano. praV ,e. zaenkrat še ni bilo konkretne bate o tem, kako bodo L°c plačali ekološko nujno, sice K drago pot do bolj zdravega l« stega zraka. • H. Jelovčan S seje medobčinskega sveta ZZB NOV Množičnost potrjuje njihov pravični boj S seje izvršnega sveta Dražja stanovanja, vodarina, odvoz smeti Tržič, maja - 1. maja so se Tržičanom podražila stanovanja, vodarina in odvoz smeti; še višje povišanje komunalnih storitev velja za gospodarstvo in družbene in obrtne dejavnosti. Povišana sredstva komunale bodo namenjena razširjeni reprodukciji. Medtem ko so druge gorenjske občine ceno kvadratnega metra stanovanja dvignila že veliko prej - po stanju 1. aprila 1991 so Škofje-ločani kvadratni meter plačevali po 30,68 din, Kranjčani po 24,06 din. Radovljičani po 18,87 din in Jeseničani po 17,20 din - so Tržičani s 15,23 dinarji za kvadratni meter ostajali na repu. S sklepom seje izvršnega sveta 23. aprila so v Tržiču ceno kvadratnega metra stanovanja s 1. majem dvignili za 18 odstotkov, nato pa se bo cena povečevala skladno z rastjo cen industrijskih proizvodov. Na zadnji seji izvršnega sveta 14. maja pa so odborniki sklenili gospodinjstvom povišati tudi cene komunalnih storitev, vodarine in odvoza smeti, kanalščina pa naj bi ostala pri starih cenah. S 1. majem bodo Tržičani plačevali kubični meter vode namesto dosedanjih 2,25 din kar 8,52 din, za odvoz smeti pa 2 din več kot prej: cena se je od 0,85 din za m2 povišala na 2.85 din. Veliko občutneje, kar za 10 dinarjev, se bo kubični meter vode povišal za gospodarstvo, družbene in obrtne dejavnosti, tako da bo gospodarstvo plačevalo 23,50 din za kubični meter vode, družbene dejavnosti 13,96 din. obrtne dejavnosti pa 16,66 din. Prav tako se bo dvignila cena za odvoz in deponiranje odpadkov: namesto dosedanjih 1,52 din bodo gospodarstvo, družbene in obrtne dejavnosti s 1. majem plačevale po 4,25 din za kvadratni meter prostorskih površin. Podražitve so nujne, kajti ob sedanjih cenah je komunala vzdržala le enostavno reprodukcijo. Skupščinski zbori so ob sprejemanju proračuna za leto 1991 sprejeli sklep, da se za investicije zbere 6,500.000 din. Ker se je 1.1.1991 ukinilo zbiranje sredstev, za katere je bila osnova BOD, plačevalo pa seje iz OD 0,5 odstotka za kanalizacijo. 0,6 odstotka pa za vodo, v občini ni bilo več vira za razvoj. Nove. občutno višje cene vode naj bi prebivalstvo prisilile tudi k varčevanju z vodo, delovne organizacije pa, da bi začele razmišljati o uporabi vode za svoje tehnološke vode iz vodotokov, namesto iz vodovoda. • D. Dolenc Območni svobodni sindikat Gorenjske interni- Kranj, 22. maja - Osrednje srečanje slovenskih zapornikov m - .. rancev bo 8. junija na Ljubelju, 21. srečanje aktivistov in borcev J-*0.^ ske pa 22. junija v jeseniški občini. - Mačehovski odnos občine (0 ne je do 18. v naslednjem ^ Povsod so terjali tudi izpjffl skladu s koleklivnimi P0*0^ in opominjali na mesečno> minjanje glede na rast PJLj skih stroškov. Vse pog0*^ tudi terjatve regresov in materialnih stroškov ,c« delom, ki jih podjetja ^ «*J*„a Knnkrctm ostajajo dolžna. KonKr^-j^ tevam pa sledijo tudi MfipfK lavci čimprej hočejo P*&F kolektivne pogodbe, «> pa boljšo organizacijo ^0 stopajo zoper J^lrgj premoženja in napa cn.°> čaje, pa tudi zoper spodarsko pogubno jn nomsko politiko zvezrbjf bliske vlade. • D. *» petek,24. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @®3MSKfcJJ©SSGLAS [Z SLOVENSKE SKUPŠČINE Skupščina o verskih šolah in socialnovarstvenih pravicah Verske šole poslej enakopravne ^akon o postopku za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic pa do-'°ca, da o pravicah do socialnovarstvenih pomoči odločajo Centri *a socialno delo oziroma ustrezni občinski organi, ki so do konca !Jarca te naloge opravljali za samoupravne interesne skupnosti. •Wice pa se s tem zakonom ne širijo. O njih bo govora v novi poceni zakonodaji. Ljubljana, 21. maja - O tem za- k0:1u v skupščini, družbenopolitični zbor in zbor združenega de-,a sta zasedala v torek in sredo. *°or občin pa samo v sredo, ni Pjlo veliko razprave. Več je je bi-'° 0 predlogu zakona o spremem-batl in dopolnitvah zakona o Pravnem položaju verskih skupki- Stari zakon je dovoljeval irskim skupnostim samo šole za v*gojo duhovnikov, prepovedane Pa so bile šole. varstvene in v*gojne organizacije s pravico Javnosti. Tudi izobrazba, prido-blJena na teh šolah ni bila javno Poznana in so bili potrebni za diamante, ki so končali te šole. *a Priznanje dodatni izpiti. Novi *akon umešča verske šole (Sred-JJ0 versko šolo v Vipavi, Srednjo ^fsko šolo v Želimljah in Teolo-s*° fakulteto v Ljubljani) v si-ste,n vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, diplome teh šol pa so javne listine. Delovanje teh šol določa Zakon o zavodih, programi pa bodo morali biti skladni z zakonodajo s področja vzgoje in izobraževanja. Te in morebitne nove šole, ki bi jih ustanovile verske skupnosti (ne samo rimskokatoliška), bi se pod enakimi pogoji vključevale v sistem vzgoje in izobraževanja. Načeloma nihče ni nasprotoval sprejemu takega zakona, vendar je bila razprava vseeno polemična in čustvena, tudi z očitki, kako je bilo pred vojno s tistimi, ki niso hodili v cerkev in po vojni z onimi, ki so hodili. Ugovori so bili, da s tem zakonom priznavamo programe teh šol, ne da bi jih preverili, da se s tem oddaljujemo od načela ločitve cerkve od države in da skozi stranska vrata uvajamo klerikalizem, vprašljivo pa je Izjava in interpelacije Družbenopolitični zbor je sprejel izjavo, s katero priznava Stipeta Mesiča iz Hrvaške za predsednika predsedstva Jugoslavije. Ta zbor je zavrnil očitke interpelacije Stranke demokratične prenove glede gospodarske in razvojne politike vlade, na kar je Miran Potrč (SDP) menil, da je to znak nezanimanja poslancev za bistvena vprašanja našega preživetja. V zboru združenega dela so govorili o podobni interpelaciji ter na koncu sklenili, naj jo vzame vlada kot resno opozorilo. Opozicija pa je vložila interpelacijo vladi zaradi proračunskega denarja, namenjenega pluralizaciji medijev. tudi določilo, da bodo te šole lahko kandidirale za denar iz proračuna. Pripombe so bile zavrnjene in za spremenjeni zakon je glasovala potrebna večina. V skupščini seje tudi že začela razprava o strategiji raziskovalne dejavnosti in o zakonu iz tega področja, prav tako pa so bila v skupščini tudi različna mnenja, ali razpravljati o dijaškem štrajku ali ne. Nekaj besed je bilo vseeno izrečenih, v glavnem pa so bili poslanci zadovoljni, da se je štrajk končal s kompromisom. Družbenopolitični zbor je raz- pravljal o zdravstvu in terjal od vlade, da se opredeli do najbolj kritičnih vprašanj, zbor združenega dela pa je menil, da kaže o zdravstvu razpravljati takrat, ko bo na mizi predlog nove zdravstvene zakonodaje. Zbori skupščine so v torek in sredo sprejeli tudi vse osnutke osamosvojitvenih zakonov. Kot zadnja sta bila sprejeta osnutek zakona o sanaciji in likvidaciji bank in hranilnic ter osnutek zakona o cenah. Parlament je tudi soglašal z ustanovitvijo Visoke pomorske in prometne šole v Piranu. • J. Koš-njek, slike G. Šinik Poslanci za Gorenjski glas Manj ovir za verske skupnosti IVAN BIZJAK (Slovenski krščanski demokrati): "Ta zakon odpravlja tiste najbolj drastične omejitve, ki so zadevale delovanje verskih skupnosti in ki še doslej niso bile odpravljene. Gre za ukvarjanje s ka-,erokoli drugo dejavnostjo in ne le strogo Mersko in to se sedaj črta. S tem bo možno ''sto, kar se deloma že sedaj izvaja, pred-yseni recimo Karitas, pa tudi verske šole, ki s° bile sedaj omejene izključno na vzgojo "uhovnikov, spričevala teh šol pa niso bila Javno priznana. Ta spričevala oziroma diplome bodo sedaj javne listine. Mislim, da Je skrajni čas, da smo na ta način to zadevo u''edili. Spričevala za nazaj so javne listine, °aslej naprej pa bo pač potrebno, da se šole strežno registrirajo, da dobijo registracijo V"'6"" ministrstva, oziroma javnosti in da e'ujejo kot javne šole. Pri verskih skupno-'''' je še precej odprtih vprašanj. Sedaj se ~Pravlja eno od precej bistvenih. Ta zade-a le bila res že precej moteča. Sedaj nas tak a vprašanje Teološke fakultete oziroma r e vrnitve v Univerzo. Tu se stvari nepo-redno urejajo na relaciji Teološka fakulte-'a ' Uni verza, ta zakon pa bo nekoliko po-laRal, drugo vprašanje pa je denacionali- zacija in pri tem pač gre za neko rešitev, ki bi omogočala delovanje Cerkve na tistih področjih, na katerih deluje, od vzdrževanja stavb do Karitasa in bo treba najti rešitve, ki bodo odgovarjale temu cilju. " MILE ŠETINC (Liberalnodemo-kratska stranka): "Nas je motil člen, ki govori, da so spričevala obeh srednjih verskih šol in di-I ploma Teološke fakultete prizna-' ne kot javne listine z dnem uveljavitve tega zakona, s čimer je izobrazba na teh šolah priznana kot javnoveljavna izobrazba. To je nenavadna izjema in diskriminacija ostalih, ne javnih šol. Po novem zakonu o zavodih lahko katerakoli zasebna ustanova, in tudi verske so v bistvu zasebne, lahko ustanovijo šolske organizacije in dobijo javno pooblastilo. Seveda pa morajo izpolnjevati določene pogoje, da učijo po programih, ki veljajo za vse šole, in tudi kontrola mora biti enaka kot pri vseh ostalih šolah. Pri verskih šolah pa to ni bilo zagotovljeno, ker so bile izločene iz javnega šolstva in so bile interna cerkvena zadeva. Vendar, še preden so te šole dobile javno koncesijo, in mi nimamo nič proti temu, da jih dobijo, so njim že priznana spričevala. To pomeni, da lahko oni, banalno rečeno, učijo karkoli. Mi se zavzemamo, da je ta sistem enak za vse." Dr. LEV KREFT (Stranka demokratične prenove): "Moj pogled je nekoliko drugačen od stališč, ki so jih zastopali nekateri člani moje stranke. Ne rečem, da so zastopali napačna stališča. Zagovarjali so legalnost preverjanja programov, jaz pa mislim, da je bila razprava o tej točki v skupščini nepotrebna. Gre namreč za javna spričevala, ki jih te šole doslej niso mogle dajati, in ljudje, ki so končali normalne štiriletne šole, jaz bi rekel, da več kot normalne po kvaliteti, niso imeli javno primerljivih listin. To je bila napaka in krivica, ki jo je bilo potrebno popraviti. Treba je odpreti možnost, da vse zasebne in tudi verske šole lahko kandidirajo za javna sredstva pod znanimi pogoji. Če tega nočejo, tega ne bodo storile. Vse te šole, ki ne nastajajo z odlokom državnih organov, imajo pravico, da kandidirajo za državna, javna sredstva, pod pogoji, ki jih določa zakon. Jaz podpiram zakon, da so zaključna spričevala teh šol javne listine. To pa pomeni, da ima vsaka verska šola, ki bi nastala v Sloveniji in bi želela upoštevati javne programe, enake možnosti. Mislim, da zakon ni tako napisan, da bi onemogočil nekemu novemu šolskemu zavodu, da na enak način kandidira. " STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE nije* kongres Sivih panterjev, upokojenske stranke Slove Liberalna stranka Obisk pri nadškofu Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštarje v ponedeljek sprejel delegacijo Liberalne stranke Slovenije, v kateri so bili Franc Golija, Danijel Malenšek, Viktor Brezar, Vitomir Gros in Pavel Zidan. Libe-'1JihovYuemosove koalicije. Upokojenci so n« ralci s° nadškofa seznanili z obiskom rojakov v Argentini, ZDA in d'šČu Prav'c in zniževanja njihovega standarda. Na ustavnem so- Kanadi, pri katerih je bila delegacija stranke. Obisk je bil izraz tež-Je franka s,wiia Hva snnra elede zakona o dohodnini in spre- nje povezati Slovence doma in po svetu, tudi tiste, ki so bili in so še potisnjeni na rob dogajanj. Stranka želi sodelovati v tem smislu pri pripravi Svetovnega slovenskega kongresa. J v k*op iz Demosove koalicije leriske t"^ -*e v Ljubljani Prvi kongres Sivih panterjev, upoko-■ '2 h n^e Slovenije, na katerem so soglasno potrdili izstop stran-"jih0vi5mosove koalicije. Upokojenci so nejevoljni zaradi kratenja ^ču Dravic in zniževanja njihovega standarda. Na ustavnem so-Nnjen Stranla . naslovom Turizem - nosilna panoga bodoče občine Cer-B 'nstvo1*'- bosta sode,°vala g. Ingo Paš, minister za turizem in D°S'anka ' ln 8- Darja Lavtižar Bebler, članica ustavne komisije in sv0s,°rih 7?* tribuna bo v ponedeljek, 27. maja 1991, ob 18. uri v n °Jih pro adružnega doma v Cerkljah. Socialistična stranka je v va,cerkiJa|F[irriskifi izhodiščih opredelila razvoj turizma predvsem Pr č'Tive^■ ODrn°čJu kot pomembno razvojno možnost in zato lsPevati •''.krog zainteresiranih na javno tribuno. S tem želimo Syoj delež k oživitvi te gospodarske panoge v občini Kranj. Predsednik Ferdo Rauter NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Apetiti na sedmini Še teden dni nazaj je zgledalo, da je za Jugoslavijo dokončno odbila zadnja ura, potem pa se je nadaljevala neskončna politična bitka med dvema glavnima bojevnikoma - Srbijo in Hrvaško. Stipe Mesič tudi v drugem krogu glasovanja ni dobil potrebnega števila glasov, vendar ga to ni motilo, da ne bi javnosti razglasil, da je po ustavi in poslovniku od 15. maja naprej predsednik Jugoslavije on. Mesičev razglas je logična posledica vsega skupaj, kar se zadnje čase dogaja v naši državi. Vse do letos je bila menjava na vrhu gola formalnost, saj so predsednika izbirali v republikah, jugoslovanski vrh pa je to odločitev samo vzel na znanje. Letos pa je srbsko-črnogorska koalicija poskrbela za to, da se je kriza v državi zaostrila do maksimuma. Njihovi predstavniki prav dobro vedo, da je izredno malo verjetnosti, da bi novi predsednik države (kdorkoli to že bo) svoj mandat preživel do konca. Vse več stvari kaže na to, da bo Jugoslavija slej ko prej razpadla, ravno zaradi tega pa funkcija pogrebnika (in to novi predsednik nedvomno je) ni zanemarljiva. Vsaki smrti vedno sledi zapuščinska razprava. In če so sorodniki v času živega človeka lahko prijatelji, potem se stvari največkrat zapletejo ravno pri delitvi pokojnikovega premoženja. Naša narava je pač taka, da tedaj pogosto pride do hudih sporov, ki se včasih celo končajo s popolnim pretrganjem stikov med sorodniki. Ob vsem tem torej ne smemo pozabiti, da smo jugoslovanski sorodniki že sedaj, pred smrtjo Jugoslavije, popolnoma sprti. In to tako, da se je o delitvi pokojničinega premoženja praktično nemogoče dogovoriti že zdaj, po njeni dokončni poslovitvi od tega sveta pa bo to še toliko bolj nemogoče. Vse niti z informacijami vred bodo zato v rokah ljudi, ki se bodo v tistem ključnem trenutku znašli na najvišjih državnih položajih. To pa so predsednik predsedstva, predsednik vlade in šef vojske. Če je za zadnjo bolj ali manj jasno, da si patronat nad njo lasti Srbija, je toliko bolj negotova usoda prvih dveh. Hrvati bi po pravilih v tem trenutku morali imeti na jugoslovanskem vrhu kar dva človeka, tega pa Srbija nikakor noče dopustiti. Kakšen je ob vsem tem položaju Slovenije? Naključje je hotelo, da prihaja smrt po Jugoslavijo ravno v času, ko naši predstavniki ne držijo v rokah kakšnih posebej pomembnih položajev. To pomeni, da se nam kaj lahko zgodi, da iz države odidemo tudi brez precejšnjega dela premoženja, ki bi nam sicer pripadalo. Slovenija je dolgo časa opozarjala na to, da Jugoslavije ne zapušča, temveč se z njo sporazumno razdružuje. Pripravljena je bila poplačati vse svoje račune, seveda pa tudi pobrati vse tisto, kar ji pripada. Na drugi strani seveda računajo drugače. Po vsej verjetnosti se jim je lažje odreči slovenskim dolgovom, kot pa naši republiki dopustiti, da pobere, kar ji pritiče. To pomeni, da so dolgovi precej manjši od ustvarjenih dobrin. Karkoli se bo v naslednjih tednih, ali v najslabšem primeru mesecih, že zgodilo, je vsekakor za Slovenijo edina rešitev v tem, da nesrečno državo zapusti čimprej, saj je jasno, da nikakršno plačilo ne more odtehtati mirnega življenja, ki ga vsi skupaj že dolgo časa potrebujemo. Ravno to pa je temeljni pogoj za reinkarnacijo slovenskega gospodarstva, ki bo nedvomno nosilo glavno breme osamosvojitve. Zlorabljena pluralizacija medijev? Ljubljana, 22. maja - Kar pet poslanskih klubov slovenske skupščine je danes sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so izrazili svoje ogorčenje nad ravnanjem slovenske vlade, ki je v proračunu načrtovana sredstva za pluralizacijo medijev namenila za, kot so vsi trdili, dva strankarska časopisa. Posebej so očitali, da je bilo to storjeno brez kriterijev in javnega razpisa, zato so o tem najavili interpelacijo v parlamentu. Poslanci poslanskih klubov Stranke demokratične prenove. Socialistične stranke Slovenije. Liberalno demokratske stranke Slovenije, neodvisnih poslancev ter poslancev narodnostnih manjšin so najavili interpelacijo vladi o načinu uporabe 27 milijonov dinarjev, ki jih je slovenska vlada brez javno objavljenih kriterijev in javnega razpisa - čeprav gre za javna sredstva - namenila za dva časopisana projekta: začetek izhajanja novega slovenskega dnevnika Slovenec in oživitev tednika Demokracija. Za prvega so trdili, da bo glasilo Slovenskih krščanskih demokratov, za drugega pa je znano, da so ga ustanovili člani Slovenske demokratične zveze, torej gre za dva strankarska časopisa, čeprav je znano, da so v demokratičnih družbah taka glasila že opustili. Izredno ostri očitki so bili namenjeni vladi predvsem ob dejstvu, da so bili časopisi, ki že izhajajo popolnoma prepuščeni trgu in se zato zatekajo k (preveliki komercializaciji in izdajanju "rumenega tiska" - kar vse znižuje informativno kvaliteto in raven, tiskarske zmogljivosti so na robu razsula in že dogovorjena pomoč za njihovo obnovo je ukinjena, v zamejstvu pa edini slovenski dnevnik (Primorski dnevnik) umira. Potrdili so, da je pluralizacija, z zamenjavami urednikov (npr. RTV), strankarsko različno opredeljenimi novinarji že dosežena in da tudi v preteklosti javnih sredstev na tak način ni nihče zlorabljal. Pri tem je bil omenjen primer tedaj opozicijske Nove revije, da pa tokrat, iz takega neenakopravnega položaja ni izvzet nihče, je potrdil urednik verske revije krščanskih intelektualcev 2000 ter povedal, da kritični intelektualci, pri vladnem trobilu, kakršen bo Slovenec, ne bodo sodelovali. • S. Ž. Socialdemokratska unija Slovenije Kongres bo 8. junija Prvi kongres Socialdemokratske unije Slovenije bo 8. junija v Ljubljani. Tako so sklenili na seji glavnega odbora te zunajparla-mentarne stranke. Strankino vodstvo se sedaj ukvarja z redakcijo kongresnih dokumentov. Na kongresu bodo sprejeli program, ki obsega 11 točk, ter tri deklaracije: Za gospodarski preporod Slovenije, Za kvaliteto življenja in Za socialdemokracijo. • Zbral J. Košnjek brother STREICHER brother B 530 OWERLOCK neto ATS 4.990. NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK.JUKI, ELNA, BERNINA, HUSO.VARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943^63-513648 MJKSGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 24. maja 1991 Pripravljajo se na gradnjo gasilskega doma - V krajevni skupnosti Senturška gora v kranjski občini so lani ustanovili gasilsko društvo, katerega predsednik je Ludvik Pavlin, ki je hkrati tudi predsednik sveta krajevne skupnosti. Društvo ima danes že več kot 40 članov in 15 pionirjev. Dobro sodelujejo s sosednjimi gasilci v krajevni skupnosti Tunjice v kamniški občini. V Tunjicah so na primer opravili tudi prve tečaje za izprašane gasilce, Darko Jerič, poveljnik gasilskega društva pa je opravil tečaj za strojnika. Med nedavnim pogovorom so gasilci povedali, da imajo pri kranjski občinski gasilski zvezi obljubljeno črpalko in cevi, pripravljajo pa se tudi na tekmovanje. Glavna naloga, ki so si jo zastavili, pa je izgradnja gasilskega doma na Šenturški gori. Načrtujejo, da bi obnovili in primerno preuredili nekdanjo domačijo Ančke Novak na Šenturški gori. - A. Ž. Čas pa teče Neverjetno, kako postaja tudi pri programih krajevnih skupnosti in njihovem uresničevanju vedno bolj aktualen pregovor, da ura zamujena, ne vrne se... Čeprav so na Gorenjskem v tem trenutku praviloma bolj izjemne krajevne skupnosti, kjer jim recimo še ne bi uspelo izvoliti ali se dogovoriti o novem vodstvu, jih je pa kar nekaj, kjer so imeli pri izbiri morda "manj srečno roko". Kakšna je bila kje izbira, se zadnje čase še posebno kaže tudi zato, ker je tako imenovanega proračunskega denarja bore malo v primerjavi s programi, potrebami, željami in marsikje tudi pripravljenostjo krajanov. V krajevnih skupnostih, kjer so vodstva odločena, morda bi jih lahko označili za "trmasto nepopustljiva in vztrajna, da pridejo tudi do občinskega dinarja", imajo prav gotovo več izgledov za uspeh, kot pa v krajevnih skupnostih, kjer nekako "potrto" ocenjujejo, da denarja pač ni in zato tudi izgledov ne, da bi se česa načrtovanega lotili. Na pogled še najpočasneje, sicer pa najhitreje, pa teče čas tam. kjer se do danes kljub številnim problemom in potrebam še niso uspeli dogovoriti in zediniti, kdo bodo pravzaprav med njimi, ki naj bi se v kraju lotili priprav in postopnega uresničevanja načrtov. Kot rečeno, takšnih primerov med gorenjskimi krajevnimi skupnostmi oziroma kraji sicer ni veliko, vendar, kolikor jih že je, so trenutno po eni strani v precejšnjo podporo vsem ostalim - delavnim, ker bo za slednje na ta način ostal kakšen dinar več. Žal pa povsod tam, kjer se ne morejo dogovorili in sporazumeti, najbrž pozabljajo, da čas teče in se jutri, kdorkoli že bo, problemov in del ne bo loteval nič lažje... • A. Žalar Gorenjska telefonija danes in jutri SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet Razpisna komisija za dodelitev štipendij na kemičnem inštitutu dr. Flad v Stuttgartu razpisuje PET ŠTIPENDIJ ZA IZOBRAŽEVANJE V KEMIJSKI STROKI NA CHEMICHES INSTITUT DR. FLAD V STUTTGARTU, ki jih je ta ustanova poklonila kranjski občini. Izobraževanje traja dve leti in vodi do poklica kemika (predvsem za delo v kemijskih laboratorijih). Šola je mednarodno priznana in vključena v Unescov program modelnih šol. Štipendija krije stroške šolnine na inštitutu. Ostale stroške mora kriti kandidat (okoli 5000 DEM na leto), možen pa je tudi dogovor, da del tega pokrije občina. Na razpis se lahko prijavijo učenci s stalnim prebivališčem v občini Kranj, ki izpolnjujejo dva osnovna pogoja: — da bodo v šolskem letu 1990/91 uspešno zaključili osmi razred osnovne šole ali že obiskujejo srednjo šolo; — da dobro obvladajo znanje nemškega jezika. Kandidati morajo za razpis predložiti naslednje dokumente: — lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom, v kateri naj kandidat po možnosti opiše tudi svojo aktivnost na tekmovanjih iz naravoslovja, znanstvenih taborih, krožkih, ipd., — potrdilo o vpisu v šolo, — učenci, ki bodo v šolskem letu 1990/91 zaključili osmi razred osnovne šole, naj predložijo fotokopijo izkaza od 5. razreda dalje, — soglasje staršev oz. zakonitih zastopnikov in sicer v roku 15 dni po objavi na naslov Sekretariat za družbene dejavnosti, Trg revolucije 1 s pripisom "Razpis štipendij v Stuttgartu". Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom, zlasti iz kemije ter naravoslovnih predmetov, z boljšimi dosežki na tekmovanjih ali raziskovanju iz naravoslovja, boljšim znanjem nemškega jezika, ki bo posebej pisno in ustno preizkušeno. V primeru enakovrednosti omenjenih meril bodo imeli prednost kandidati iz gmotno in socialno šibkejših družin. Komisija, ki bo odločala o izbiri, si pridržuje pravico, da razpoložljive štipendije že v celoti razdeli za šolsko leto 1991/92, lahko pa jih postopno razdeljuje v naslednjih letih. Kandidati bodo o izidu pisno obveščeni v 30-tih dneh po roku za zbiranje prijav. Podrobnejše informacije o šolanju v Stuttgartu ter štipendiranju dajejo v Sekretariatu za družbene dejavnosti - tel. št. 215-661, int. 379 ali 374. Razpisna komisija Letos 5 200 telefonskih priključkov V PTT podjetju Kranj se pripravljajo na drugačno gradnjo telefonije. Krajevnim skupnostim ne bo več treba zbirati denarja. Priključek po pogodbi. Kranj, 23. maja - Glavna telefonska centrala v Kranju s tako imenovanimi izdvojenimi stopnjami Cerklje, Planina, Primskovo, kjer priprave za vključitev sredi leta potekajo po programu, bo omogočila v prihodnje tudi priključevanje novih naročnikov. Tam, kjer je omrežje že zgrajeno, bo to moč prej oziroma takoj, drugod seveda kasneje. O tem, pa tudi o gradnji telefonije ta trenutek na Gorenjskem, smo se pogovarjali z Dušanom Betonom, vodjo službe telekomunikacijskega prometa, Avguštinom Novincem, vodjo oddelka telekomunikacijskih omrežij in Branetom Miklavčičem iz komercialnega področja v razvojno investicijskem sektorju PTT podjetja Kranj. Posebnost ob najsodobnejši glavni telefonski centrali bo vsekakor nov pristop do gradnje in razširjanja telefonije na Gorenjskem v prihodnje. Krajevne skupnosti, ki so doslej vrsto let organizacijsko, gradbeno in finančno vodile telefonske akcije in razširjanje telefonskih priključkov, bodo poslej le še neke vrste usklajeval-ni posredniki med naročnikom in PTT podjetjem. Za naročnika bo poslej osnovna in najpomembnejša pogodba s PTT podjetjem in seveda njegov prispevek za priključek. Po novem načinu zdaj že poteka gradnja in širitev omrežja v osmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini (Cerklje) in na območju Primskovega, Predoselj in Bri-tofa. Obe gradnji (Cerklje 506 priključkov) in (Primskovo, Britof, Predoslje 380) bosta končani najkasneje do konca leta. Začela se je tudi že akcija za podobno izgradnjo omrežja oziroma vključitev novih naročnikov na območju 10 krajevnih skupnosti v mestu Kranju (Zlato polje, Vodovodni stolp, Center, Struževo, Čirče, Drulovka, Bratov Smuk, Huje, Planina in Planina III - Primskovo). Na podlagi anket in dogovora bi do konca leta 1992 bilo zgrajeno potrebno omrežje in potem vključeni tudi novi naročniki. Pogodbena cena za priključek je 2.800 nemških mark, plačati pa jo je moč v 12 obrokih. Akcija bo stekla povsod tam, kjer bodo v krajevnih skupnostih zbrali dovolj interesentov. Zgornja meja torej ni določena, pač pa je opredeljen začetni start števila naročnikov. Sicer pa ta trenutek potekajo tako imenovane standarne akcije, ki jih vodijo krajevne skupnosti, še drugje v občini in na Gorenjskem. V Besnici bi bila lahko akcija letos končana, če bo le dovolj denarja. Na območju Visokega in Preddvora je bila akcija nedolgo tega končana. Pred dokončanjem pa je ta- ko rekoč tudi telefonija v Dupljah (190 priključkov). Slej ko prej bo tudi ukinjena centrala v Zabnici. Kako bo s telefonijo na tem območju (sedanji in bodoči naročniki), pa naj bi pokazali dogovori v krajevni skupnosti. Razen tega poteka oziroma se ponekod pripravlja ugra-ditev medkrajevnih kablov za Preddvor, Cerklje in letališče Brnik. Spremembe na zvezah pa bodo tudi proti Voklemu. V škofjeloški občini naj bi do konca leta bila končana akcija v Žireh. Pred tehničnim prevzemom je telefonija v KS Zminec, Kopališka cesta in Podlubnik -vključevanje. V prvih dveh primerih naj bi telefoni zvonili, če ne bo težav, junija. V KS Log je bila akcija pred nedavnim letos končana, kar pa zadeva Davčo in Sorico, so glavna prizadevanja za finančno pokritje medkrajevnega kabla Skofja Loka -Davča in Škofja Loka - Sorica. Sicer pa je v Davči "razvodna akcija" tako rekoč končana. V radovljiški občini se začenja velika akcija v Radovljici in Lescah za okrog 600 naročnikov. Priključek bo stal okrog 3.000 nemških mark, plačati pa ga bo moč v 12 obrokih. V Vrb-njah - Gorica pa je omrežje že zgrajeno. Na območju Bleda trenutno teče akcija za nekaj nad 260 naročnikov, ki bodo vključeni julija. Na območju Železniške postaje - Rečica (II. faza Bleda) bo omrežje še treba dograditi (dokumentacija je že izdelana). Celovita izgradnja omrežja pa bo potrebna za Bohinjsko Belo, Mlino, Obrne, Slamniki, Kupljenik. Pripravlja pa se že tehnično - investicijska dokumentacija. V Gorjah se zaključujejo dela na osnovnem omrežju. Telefoni pa naj bi zvonili po programu do konca leta. Tudi v Bohinju - Jezero je izgradnja osnovne mreže pred zaključkom, gradi pa se tudi že razvod. Junija ali julija bi bilo vključevanje. Na Koprivniku je akcija tehnično izvedljiva, da Končno odločitev glede Anclovega? Kranj, maja - Že več kot leto dni je tega, odkar so zapleti glede zavarovanja vodnega vira oziroma zajetja Anclovo za vodovod na Jezerskem nekako obmirovali zaradi nadaljnjega usklajevanja in iskanja sprejemljive rešitve tako za Jezerjane, kot za takratni KŽK Tozd kmetijstvo. Krajevna skupnost pa je v začetku letošnjega leta ponovno poslala v obravnavo nekoliko dopolnjen odlok in hkrati predlagala nekoliko manj strog režim varovanja v coni A 1, varstvenega pasu in drugačno razdelitev prvega varstvenega pasu na cono A in B. Njihov predlog je potem potrdil tudi Geološki zavod Ljubljana, kije določil omejitev nekaterih dejavnosti v prvem varstvenem pasu in hkrati razmejil cono A in B. Iz predloga sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je moč tudi zaslediti, da so upoštevane tudi pripombe Mercatorja Kmetijstvo Kranj (razen kmetije Anclovo), kjer pa je sekretariat za urbanizem upošteval strokovno mnenje Geološkega zavoda. Tako je zdaj po dobrem letu dni spet pripravljen predlog odloka o zavarovanju vodnega vira Anclovo na Jezerskem, ki opredeljuje v zvezi z njim tri varstvene pasove in sicer: najožji varstveni pas s cono A in B. ožji in širši varstveni. Če bo ta odlok v občinski skupščini sprejet, potem bo območje 10 metrov od zajetja (objekta) namenjeno izključno objektom, ki so potrebni za zajemanje vode, v coni B pa ne bo mogoča nobena gradnja novih objektov, cest, skladišč..., ali gozdarstvo, turizem, rekreacija, razen poljedelstva in živinoreje brez gnojenja. V ožjem varstvenem pasu bo dovoljeno gozdarstvo, živinoreja, poljedelstvo in rekreacija in obnova že obstoječih objektov (ne pa novogradnja). V širšem varstvenem pasu pa bi veljal režim sanitarnega varovanja in bi bila dovoljena gradnja objektov in naprav le za organizirano turistično ponudbo in posegi v prostor za izboljšev-nje sedanjih gospodarskih dejavnosti. Vendar pa bi morali ti objekti imeti vodotesne in nepropustne greznice. Razen tega so v odloku še nekatere druge podrobnosti glede ureditve cest, ogrevanja na zavarovanem območju in nenazadnje določilo, da mora upravijalec vodovoda v enem letu prilagoditi najožji varstveni pas vsem določbam. Predloženi odlok, po katerem bi vsakdo, ki bi povzročil onesnaženje vode, moral poravnati (poleg kazni) tudi stroške sanacije, naj bi skupščina sprejemala na prvi redni seji. • A. Žalar bi telefoni lahko zazvonili do konca leta. V jeseniški občini bo junija vključenih 90 dodatnih telefonov v Žirovnici. Pred zaključkom je akcija v Soseski II (Gimnazija), v pripravi pa je Soseska III (od Železarne proti Javorniku), kjer naj bi telefoni prav tako zvonili še letos. Lokacijska dokumentacija je naročena za Mojstrano, Rateče, Radovno. Radovna bi nenazadnje že celo lahko imela telefone, vendar Triglavski narodni park zahteva izgradnjo v zemeljskem kablu. Ta zahteva pa Radovno zelo odmika in so telefoni pod tem pogojem vprašljivi (finančno). Za KS Plavž je izdelana tehnična dokunmen-tacija, za preskrbovalni plato AC pa je dokumentacija že narejena. Aktivnosti se tudi začenjajo za kontejnersko centralo na Blejski Dobravi. V zgornji savski dolini (Gozd Martuljek, Log, Srednji vrh) pa je največja "zavora" za akcijo opredelitev ceste. Na tem delu se zato letos še ne bo nič dogajalo. V tržiški občini, kjer je največji problem povezava s Kranjem, se končujejo dela v Poi-ljubelju. Junija ali julija bodo tu končno tudi zazvonili telefoni. Pripravlja se tudi gradnja omrežja v Preski. Vendar, gla: vni pogoj za nadaljnji razvoj telefonije v občini je razširitev tako imenovanih spojnih povezav s Kranjem oziroma glavno telefonsko centralo. Telefonija na Gorenjskem v večini primerov ta hip "še po z>" slugi krajevnih skupnosti" je v velikem razmahu. Do konca let« naj bi imela gorenjska omrežna skupina okrog 5.200 priključkov več. Nov način gradnje, ki g* pripravljajo v PTT podjetj" Kranj, pa ob dogovorjenem f|" nanciranju in kadrovski organiziranosti (najbrž bo potrebna vsaj delna okrepitev), zagotavlja, da v prihodnje krajevne skupnosti ne bodo več vlečni konji ali glavni spodbujevalci tovrstnega "odpiranja" v Evropo-• A. Žalar Lov - dodatna ponudba Tržič, maja - Člani tržiškega izvršnega sveta so na zadnji seji raj* pravljali o lovsko-gospodarskem načrtu v tržiški občini in 'zra... zahtevo po vrnitvi lovišč, ki so bila nekoč v lasti barona Borna, nes pa z njimi razpolaga "Kozorog" Kamnik. - Poenostavljene p jave škode. Plan odstrela divjadi so predložile vse štiri lovske družine, s svojimi lovišči segajo v tržiško občino: Dobrča, Tržič, Udl ■ boršt in Kozorog Kamnik. S predlaganimi, nekoliko PoV^a^l sj plani odstrela se komisija za kmetijstvo strinja, pridržuje p pravico, da plan po potrebi čez leto tudi povečuje. Škode po . g jadi so bile zadnja leta prav v tržiški občini izredno velike, '°vS m družine pa so bile doslej pri zahtevah po večjem odstrelu p°V!,cj£ nemočne. Največjo škodo je delala srnjad, katere odstrel so iz ta v leto večali. Tako je na primer samo Lovska družina povečala odstrel srn in srnjakov od 47 leta 1987 na 123 leta I" Komisija je poenostavila tudi način prijavljanja škode: medt ko so dosedaj morali kmetje pismeno prijavljati škodo lovs* družinam, bodo odslej v primeru škode le-to javili vodji revi J ki bo popisal škodo. ja Že komisija za kmetijstvo je na svoji seji 6. maja predlagf'"' pritegnili pa so ji tudi člani izvršnega sveta, da bi tržiška °'7Bof. morala dobiti nazaj vsa lovišča, ki so bila nekdaj last barona n na iz Jelendola in so segala od Jesenic do Solčave, v kar se ^ današnjih občin. Vrnjena lovišča naj bi tržiška občina izkor[Sxji)i za večjo ponudbo lovskega turizma. V ta namen naj bi na o • pripravili tudi strategijo lovskega turizma za to območje. v meru vrnitve vseh nekdanjih lovišč bi v Tržiču lovstvo la komis'J( nično postala dobro donosna gospodarska dejavnost, membi meja lovišč in razveljavitvi sklepov mednarodne k°?'pVt> za gojitev jelenjadi in gamsov v Karavankah bo morala sk republiška skupščina Kje si, gospodar? - Vodstvo krajevne skupnosti Gorje v rad« >

m'J° z<*aJ v Železarni opravka z živimi ljudmi s spiskov, z družinami, z velikimi čustvenimi »Pri sestavljanju spiskov tehnoloških presežkov smo sledili črki zakona in kolektivne pogodbe.« nam je povedala Albinca Tušar, v.d. direktorja za kadrovsko področje v Železarni. » Odvečni delavci so bili razvrščeni na osnovi de-n za delovno mesto zahte- ve uspešnosti e izobrazbe, nato pa smo po izločilnih let «re5r'J'h izvzeli invalide, delavce pet u upokojitvijo, nosečnice, sindikalne za-drii*k ' de'e8ate delavskega sveta in poslance I U2°enopolitičnih skupnosti, delavce do 18 Vnstar°sti in tiste z manj kot letom dni delo-;oeaobe. Vojakom, porodnicam in tistim, ki {J?a bolniški, pa so se znašli na spisku odve-je delavcev, pa rok za odpust začne teči '*d inie?ecev zatem, ko so se vrnili na delo. ;; j'ani so bili še dodatni korekcijski kriteri-!!.Welc korekcijs ^ v0vni staž in socialno stanje), kar nam Uj I1 uspelo razvrstiti z osnovnimi in izločil-'merili. Delavci, ki jih zdaj seznanjamo ra e'Jubim dejstvom, da so odveč, prihajajo z tovrstnimi socialnimi stiskami. Težko je 0-m nramte'jem družin, samohranilkam, Jar ' k' so eksistenčno vezani na Zele-' dru2'nam, kjer je tudi partner izgubil Vo Zadnji hip delavci prinašajo spriče-a> dokazila, potrdila, da jih ne bi doletel liij Veliko jih je bilo zadnje leto na čaka-sjte £a delo doma, toda šele z vrnitvijo delav-bjc ^nJižice je prišlo spoznanje, kaj pomeni 1 brez dela.« lav aJ čaka 643 odpuščenih jeseniških deli |ev? Šest mesecev bodo v tovarni še dobivajo (osnovna plača z dodatkom na delovno dobo, vendar brez stimulacije in dodatkov na izmensko delo). Po polletju imajo pravico do odpravnine, in sicer v višini polovice plače za vsako leto dela v Železarni, razen tistih, ki so v tovarni manj kot dve leti. Nato bodo na zavodu za zaposlovanje prejemali nadomestilo za čas brezposelnosti, in sicer največ dve leti. Tisti, ki so pred upokojitvijo, uživajo to pravico tri leta, vendar v Železarni takih zaradi izločilnih meril ni na spisku. Kaj bo z odpuščenimi delavci, ko jim ugasne tudi pravica na zavodu za zaposlovanje? Rešitev bi bila nova zaposlitev, toda kako naj šeststo ljudi računa na to, ko bosta edini možnosti za nova delovna mesta pri projektu »voda iz Karavank«, kjer bo dela za okoli 150 ljudi in Karavanški predor. Pri odpuščanju, ki poteka po načelu »intervjujev«, sodeluje tudi sindikat. 25 sindikalnih zaupnikov bedi nad pravično uporabo meril za odpuste, za odpuščene delavce deluje sindikalna pravna pomoč, dogovarjajo se s socialnimi službami... »Tudi merila za razvrščanje tehnoloških presežov so šla skozi sindikalno sito, preden so bila sprejeta na delavskem svetu,« je dejal predsednik svobodnega sindikata v Železarni Edo Kavčič. »Zdaj smo v fazi, ko so številke s spiskov postala imena in imamo opravka s konkretnimi socialnimi stiskami in s čustvenimi reakcijami zlasti dolgoletnih železarjev. Edini hranilci družine, od nekdaj nezaposleni partnerji, družine z veliko otroki, po stečaju BPT v Tržiču nezaposlena še žena, to so primeri, Vseh v Železarni odvečnih delavcev bo več kol tisoč, vendar v drugi fazi vseh preostalih ne čakajo delovne knjižice, nam je povedala Albinca Tušar. 120 jih bo izpolnilo pogoje za predčasno upokojitev, 150 bi leta lahko dokupili, 50 bi se jih lahko samih rešilo s samozaposlitvijo, 100 bi se jih lahko zaposlilo tudi drugje, računajo pa tudi na normalno fluktuacijo. teniška jeklarna stoji, kupci jeklo uvažajo ^ V jeseniški železarni so v zadnjih letih °ieče začutili vse spremembe, ki so se dodale v našem političnem in gospodar-k*n' s's,emu Glavni direktor železarne, f Boris Bregant, pravi, da jih je najhuje 'zadelo zapiranje trga, saj so večinoma *n'erjeni na domačo prodajo, čeprav mo-QJ° seveda tudi izvažati. . "° besedah-inž. Borisa Breganta so v šaf.nJem času v železarni drastično zmanj-Proizvodnjo - dosegajo le od 30 do 60 n V0,^ov lanske. Domače jeklo ni deležno tuI"e zaščite. Medtem ko povsod po sve-tuj°.skrajnih meja ščitijo svojo industrijo, t ' Jeklarsko, se pri nas črna metalurgija \Ji^aj časa brezuspešno bori za kakršno-(eu 0nhko zaščite. Država je gluha in ma-hkrvi^0' ^a ,r%u Je danes veliko jekla iz ■ °dnoevropskih držav, jekla, ki se ponu-bj?0 dumpinških cenah, saj Vzhod potre-jAe devize. Temu jeklu domača jeklarska usirija nikakor ne more konkurirati. Hči Pr°duktivnost je v svetu bistveno pJh nas Pa 'zjemno visok strošek Uti?,avVa delovno mesto. Plače so resda lQ"Vce' nikakor pa niso nizki stroški na de- Pot, Jeseniški železarni so se odločili, da .Q,P° "ovi poti in bodo upoštevali pri-le2 ''a svetovalnih agencij. Zdaj ima že-kr0o"a I4 samostojnih družb. Nova mi-net) r^a"izacija je prilagojena pričakova-obsegu proizvodnje - za 325.000 ton prodanega blaga. Ob novi organizaciji pa je zato nujno treba zmanjševati število zaposlenih. V jeseniški železarni in tudi v jeseniški občini pričakujejo več odločnih ukrepov in pomoči ob sanaciji slovenskih železarn ter njihovem podržavljanju tudi od Republike Slovenije. Vendarle se bo treba odločiti, kaj v Republiki Sloveniji nameravamo s slovenskimi železarnami in kateri proizvodni deli imajo tudi iz republiškega vidika možnost in perspektivo. Inž. Boris Bregant je med drugim tudi dejal, da se lahko zgodi, da vse dejavnosti, ki jih v skladu s sanacijskim programom in prestrukturiranjem ohranjajo v Železarni, ne bodo »preživele«. Če ne bo domačega trga, bo hudo za žebljarno, uveljaviti se bodo morale storitvene dejavnosti, v ploščatem programu je še vedno preveč zaposlenih.. Danes je proizvodnja jekla v Železarni ustavljena; jeklarna 2 stoji, ker Železarna ne more dobiti surovin, kar je eden izmed največjih problemov. Pri nas odpadek svobodno izvažamo, kar se ne dogaja nikjer na svetu, zato odpadka tudi ni, medtem ko ga je dovolj v sosednji Avstriji in Italiji. Železarna, ki je eden največjih dolžnikov elektrogospodarstva, bi porabljeno elektriko lahko plačala, če bi ji tudi kupci plačali dostavljeno blago... • D. Sedej o katerih slišimo od delavcev s spiska. Kaj bo z odpuščenimi delavci v prihodnje? Pravice z zavoda za zaposlovanje mnogi razumejo ne kot pomoč, pač pa kot sramoto, toda to bo v prihodnje dejstvo za veliko delavcev. Za tiste, ki so iznajdljivejši, iščemo možnost, da bi šest plač in odpravnino združili in vložili v zaposlitev. Svetovalna firma Injes pa bi brezplačno nudila nasvete in pomoč pri registraciji. Namesto odpravnin, ki jih bo tovarna težko zmogla, bi delavcem lahko omogočili tudi odkup strojev, nekatere skupine delavcev bi se utegnile osamosvojiti in osnovati novo podjetje.« Milan Zabukovec: »V tovarni sem delal pet let, tu sta zaposlena tudi oba starša, vendar ju za zdaj na srečo še ni doletela enaka usoda. Ko so mi prejšnji teden povedali, da sem tehnološki presežek, sem bil presenečen, saj nisem bil niti enkrat na prisilnem dopustu. Odtlej veliko premišljujem, kaj bo z menoj, kje bom iskal delo, kako se bom preživljal, vendar odgovora še nisem našel. Za začetek računam na pomoč staršev.« Smail Hadžić: »Ostarel sem v Železarni, po 24 letih dela pa me odpravijo z delovno knjižico. Zadnjih osem mesecev sem bil na prisilnem dopustu, tako da sem prejemal 75-odstotno plačo. Kako nizka bo po taki plači Šele podpora na borzi dela, si ne predstavljam. Ne vem, kako bomo živeli. Na Jesenicah stanujem v samskem domu, v domačem kraju pa preživljam nezaposleno ženo in troje otrok. Vrnil se ne bom, saj je vse, kar imam, tu na Jesenicah. Iskal bom delo, toda kdo me bo zaposlil starega 52 let, na pragu pokoja in ne več prav zdravega.« Mesud Muratovič: »Tudi jaz sem prišel na Jesenice s trebuhom za kruhom. Edini hranilec družine sem, pa sem kljub temu izgubil delo kot tehnološki presežek. Preživljam staro mater, brata in sestro, ki žive v San-skem mostu. Naj se zdaj, ko sem brez dela, vrnem domov v Bosno? Tam bom še teže našel službo, zato sem tudi odšel zdoma. Na prisilnem dopustu sem bil od julija lani, toda izgubiti službo za vselej je nekaj drugega.« • D. Z. Žlebir, Foto: G. Sinik ^*ta poroka v Seničnem P°r°čenel ]e človek. če dva zlato- *draviu dobi tako Pri dobrern n v zadovoljstvu, kot srečala Katarino in l^erko iz Seničnega. Vese- Sela"1Sl Je še večje, odkar je % >°Peracija na Cirilovih l a*0rr, roke ni videl Pred r°jen °Perac'Ji Je Pa ves l0tbT's'' ZdaJ bere brez očal. SSieHS^°- J°diI'*Se počU' sV°8 nI e večJe> saJ so ! Ledsk a $e nJe8°ve vnukinje t at vid'S katerimi se t3ko ma-ve laju °JJ°- Na praznovanju so j>k in0be hceri in sin, sedem kadar Je Pravnuki. Najlepše ar so vsi skupaj. 21. maja 1941 sta se poročila v Križah. Brez slavja. Dopoldne sta bila na šihtu, popoldne sta se poročila. To je bil čas vojne, ko je neporočenim dekletom grozil "Arbeitsdienst" kje na Nemškem, in izgon slovenskih duhovnikov. Dva dni pcmjuni poroki ni bilo nobenega duhovnika več... Veliko težkega življenja imata za seboj. Oče se je doma izučil za čevljarja in potem je pela "štera"; delal je pri Škrjancu v Dupljah, pri Pelegrajcu v Tržiču, po vojni pa pri Peku. Vse svoje šihte je opravil s kolesom. Morda se danes tudi zato še tako dobro drži. Pri 79 letih je še pravi mladenič. sladkorne bolnike l^ilo en!!!0 sladkornih bolnikov Kranj bo v soboto, 8. junija, pri-wV ba2e° nevni izlet v terme Zreče. Izletniki se bodo lahko kopa-g pred hotU,,odsli Pa bodo tudi na ogled Rogle. Odhod bo ob 7. uri plićaka Creina v Kranju. Prijave z vplačilom sprejema bla-ranJ> jn . Pfed diabetično ambulanto v Zdravstvenem domu Slcer ob torkih, četrtkih in petkih dopoldne. Nekoč sem ga v kriški šoli "ujela", ko je na turističnem dnevu otrokom pripovedoval, kako^ so včasih "Šuštarji v štero hodili" in tudi vse orodje jim je prinesel pokazat. Še zdaj ga hrani in še zdaj sem in tja popravi kakšen čevelj. Včasih je bil znan tudi kot godec. Dobra volja se bere z obrazov obeh. Pozabljene so tegobe in težka leta med vojno in pomanjkanje po vojni. Lepo hišo imata, prva leta po vojni sta jo zidala, zdaj pa uživata sadove svojega dela. Najlepše se imata še danes, ko ni treba več skrbeti za otroke, ko vidita, da je vsem njunim lepo. Mama pogospodinji, ata Ciril ima kokoške "čez". Da bi jima Bog le zdravja dal. si želita, pa da bi te njune smejoče se deklice s Švedske večkrat prišle naokrog. Tam so rojene, pa vse znajo slovensko! se kar samo smeje atu Cirilu. Še mnogo zdravih, srečnih let, Katarina in Ciril Perko! # D. Dolenc DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Delavci pred upokojitvijo kot presežni delavci Vprašanje: V podjetju sem opredeljen kot presežni delavec. Do redne upokojitve mi manjka nekaj več kot 4 leta. Podjetje me bo prijavilo na Zavod za zaposlovanje, kjer mi bo tekla pravica do nadomestila OD in zavarovalna doba do upokojitve. Zanima me, ali sem upravičen do kapitalizacije nadomestila OD za šest mesecev in do odpravnine v višini polovice osebnega dohodka za vsako leto dela v podjetju. Koliko znaša nadomestilo v času 6-mesečnega (odpovednega) roka? Odgovor: Ker je v zadnjem času ta problem zelo aktualen, dajemo na postavljeno vprašanje nekoliko obširnejši odgovor: Posebne pravice delavcev, ki so ugotovljeni kot trajni presežki v času, ko jim do upokojitve manjka do 5 let zavarovalne dobe, urejajo naslednji predpisi: novela Zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS št. 5/91), Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. RS št. 5/91) in Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Ur. 1. RS št. 31/90). Po navedenih predpisih lahko delavcem, ki jim do upokojitve manjka do 5 let zavarovalne dobe, preneha delovno razmerje le, če jim je zagotovljena ena od naslednjih pravic: a) dokup zavarovalne dobe, b) denarno nadomestilo iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali c) ustrezna odpravnina. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo poleg tega v členu 12 celo določa, da je mogoče omenjene delavce uvrstiti med presežne delavce samo z njihovim soglasjem, kar pomeni, da imajo ti delavci v procesu ugotavljanja presežnih delavcev poseben status oz. da uživajo posebno varstvo. V primeru, če so - pod zgoraj navedenimi pogoji - delavci, ki jim do upokojitve manjka do 5 let zavarovalne dobe, uvrščeni med presežne delavce, pa jim pripadajo tudi vse pravice, ki gredo po zakonu trajno presežnim delavcem, t. j. pravica do 6-mesečnega odpovednega roka, ki teče od dneva dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja in pravica do odpravnine v višini najmanj polovice njihovega povprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih - za vsako leto dela v podjetju. Do odpravnine delavec ni upravičen le v primeru, če mu podjetje zagotovi drugo ustrezno zaposlitev ali če mu dokupi delovno dobo. V času 6-mesečnega odpovednega roka pa so možne tri situacije: a) če delavec v tem času dela, ima pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu; b) če delavcu v tem času ni mogoče zagotoviti dela, prejema nadomestilo OD najmanj v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka (— 80 % ZOD); višina nadomestila mora biti določena v podjetniški kolektivni pogodbi oz. v splošnem aktu podjetja; c) delavcu se lahko pripadajoče nadomestilo OD za 6 mesecev izplača v enkratnem znesku, pod pogojem, da mu po sporazumu med njim in podjetjem preneha delovno razmerje pred iztekom 6-mesečnega roka (- kapitalizacija nadomestila OD). Vendar pa lahko v tem primeru delavec uveljavi pravice iz naslova brezposelnosti pri Zavodu za zaposlovanje šele po izteku 6-mesečne- ga roka> Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov Breda Milic, dipl. iur. VESTI Srečanje in seminar za poverjenike Škofja Loka, maj - V soboto, 25. maja, bo dopoldne v hotelu Tran-sturist potekala redna letna skupščina Društva multiple skleroze Slovenije, zvečer kulturno zabavna prireditev, v nedeljo pa se bodo na seminarju zbrali poverjeniki društva. Društvo MS Slovenije je tokrat letno skupščino sklicalo v Škofji Loki, kar je nedvomno priznanje gorenjski podružnici, ki je v zadnjih letih zelo dejavna. Društvo ima 812 članov, gorenjska podružnica jih povezuje 73. Na letni skupščini bodo pregledali delo v lanskem letu ter letošnji delovni in finančni program, na večernem srečanju bodo spored popestrili s srečelovom, v nedeljo pa se bodo predsedniki dvanajstih podružnic in poverjeniki društva podrobneje dogovorili o letošnjem delu, zlasti o novostih, ki jih uvajajo, pri čemer je treba posebej omeniti pomoč na domu. • M. V. V Kranju letos ne bodo zbirali oblačil Kranj, 24. maja - Rdeči križ Slovenije zadnji teden maja vsako leto nameni zbiranju rabljenih oblačil, obutve, pohištva. Letos bo ta tradicionalna akcija v Četrtek, 30. maja. Ljudje bodo zavitke z oblačili odlagali na zbirna mesta, aktivisti Rdečega križa pa bodo poskrbeli za odvoz, kasneje pa za to, da darovano pride v prave roke. Pri Rdečem križu v Kranju pa so se odločili, da letos velike zbiralne akcije oblačil ne bo. Skladišče je namreč še polno, saj so se ob lanskih poplavah ljudje množično odzvali z. veliko uporabne obleke. Pač pa bodo na dan akcije, 30. maja, med 17. in 19. uro dežurali v obeh skladiščih kranjskega RK, na sedežu (Cesta JLA 16) in v centralnem skladišču v stari šoli v Predosljah. Tudi druge dni se ne bodo branili darovalcev, ki bodo do 14. ure (v sredo pa do 18.) na sedež RK prinesli zavoje rabljene obleke. Zlasti veseli bodo otroških oblačil. Darovalcem se že vnaprej lepo zahvaljujejo, prosijo jih le, naj ne prinašajo odpadnega tekstila. Rdeči križ ga namreč ne zbira več, odkar je šla v stečaj hrvaška firma, ki jim je odkupovala ta material, Dinos in Surovina pa sta ga odklanjala že prej. Invalidi: povabilo na praznovanje Škofja Loka, 24. maja - Društvo invalidov iz Škofje Loke bo 1. junija praznovalo mednarodni dan invalidov. Praznovanje bo v dvorani Kulturnega doma v Železnikih (pri Plavžu), začelo pa se bo ob 11. uri. Organizatorje poskrbel tudi za prevoz iz Zirov in Škofje Loke, in sicer bo peljal avtobus iz Žirov ob 9.30, iz Škofje Loke pa ob 10. uri. Vsi člani društva so prisrčno vabljeni. ICO •A- RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA (BREZPLAČEN) £ 8000 STEKEL V SKLADIŠČU -A- 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI ^SLUŠNI APARATI OPTIK G4TTERER BELJAK/VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & ČHLER) Tel. 9943-4242-23970 mmZZGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 24. maja 1991 ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Četrtošolcem na pot Opozorilni štrajk je pokazal na vrsto slabosti v vašem izobraževalnem sistemu. Spremembe v srednjem šolstvu se resda počasi uveljavljajo, vendar bo kljub temu do korenitih sprememb v šolstvu moralo šele priti. Srednje usmerjeno izobraževanje je bila zabloda socialisti- čnega samoupravljanja. Z njim smo podrli ustaljeni šolski red, ki je bil oblikovan vrsto desetletij. Izničeni so bili strokovno utemeljeni programi v gimnazijah in strokovnih šolah. Razvrednoten je bil zaključni izpit, ki je v nekem smislu pomenil zrelostni izpit vsem dijakom, ki so šolanje uspešno končali. Omogočil jim je vstop v delo ali v nadaljnje izobraževanje na višji ali visoki šoli. Dijaki, ki so poznali samo do nedavno uveljavljeno obliko neobveznega izobraževanja, bodo morali sprejeti koncept, ki je znan v razvitih sosednjih državah. Prepletanje programov, nižja zahtevnost znanja, sta omogočala dijakom prevelik prehod iz 2, 3 in 4 letnih šol. Temu bo letos konec. Zavos RS za šolstvo, je leta 1989 ponovno uvedel zaključni izpit, ki ga bodo ob zaključku šolanja morali opravljati vsi dijaki, vpisani v tem šolskem letu. Preverjanje znanja so dosedaj opravljali diplomanti 2- in 3-letnih programov. Problem pa je nastal prav pri četrtošolcih. Izpit zanje pomeni preverjanje znanja za vključitev v delo in za vstop v na- ČE VAS ZANIMA DELO PRI TEHNIČNEM UREJANJU ČASOPISA ter imate najmanj srednješolsko izobrazbo - grafične smeri, Vas vabimo k pogodbenemu sodelovanju. Za sklenitev pogodbenega razmerja, se bomo dogovorili po zaključku poskusnega dela. Za vse informacije pokličite: Gorenjski glas, tel.:211-860 ali 211-835, g. Ivo Sekne. daljnji študij. Pomen zaključnega izpita je povezan z načinom učenja. Obvezen učni predmet zahteva od dijakov parcialni pristop, zaključni izpit pa pregledno znanje nad celotno učno snovjo vseh razredov. Pedagoški pristop zahteva od profesorjev, da dijakom oblikujejo delovno navado (vztrajnost, delavoljnost), ter da predelano snov temeljito ponovijo in utrdijo. Zato ni prazna misel, da je dijak z »zrelostnim izpitom« dokazal, da je socialno in psihično zrel za samostojno življenje. Pri reševanju perečih problemov so se po imenovanem štrajku za isto mizo zbrali predstavniki Zveze četrtošolcev Slovenije, predstavniki Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje. Odbora za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pri Skupščini RS in Skupna komisija vseh treh zborov za problematiko zaključnih izpitov. Dijaki so prišli na sestanek z ultimatom: 1. Takoj se sprejme moratorij na zaključni izpit za sedanje četrte letnike. 2. Da vlada zagotovi, da sedanji tretji letnik do 1. 9. 1991 dobijo vse kataloge znanj ter katalog za navodila o izvedbi zaključnega izpita. 3. Da univerzi naslednje leto upoštevata rezultate zaključnih izpitov pri vpisu na univerzo. Ultimat dijakov ne more biti zadosten razlog za upoštevanje vseh zahtev. Problem je širši. V pogajanjih bosta v prihodnje morala sodelovati država in plačnik izobraževanja. Država je organizacijo in izvajanje prepustila izobraževalnim ustanovam, nadzor pa svetovalnim zavodom. Poleg dijakov in študentov - samoplačnikov, imajo pravico do zahtevkov tisto podjetje in ustanove, ki pošiljajo svoje kadre na izobraževanje in jih tudi same financirajo. Da bi reforma šolstva potekala mirno in strokovno utemeljeno, je skupna komisija vseh treh zborov za obravnavo na republiški skupščini pripravila naslednje predloge: 1. da Strokovni svet RS za šolstvo s posebnimi ekspertnimi skupinami, ki bodo sestavljeni iz priznanih praktikov srednjih šol in strokovnjakov iz univerze takoj začne pri popravljanju predmetnikov in učnih načrtov, ki morajo biti tako sestavljeni, da bo zagotovljeno trajnejše znanje in bodo zgrajeni na sodobnih pedagoških osnovah. 2. Zavod RS za šolstvo naj bolj sistematično opremlja ocenjevanje in predlaga konkretne in preizkušene metode, da ocenjevanje ne bo najtežje breme srednje šole. 3. da sveti fakultet še pred sprejemnimi izpili obravnavajo in sprejmejo predloge Odbora za vzgojo in izobraževanje in telesno kulturo Skupščine Republike Slovenije, da - če je, sprejemni izpit upošteva: a) splošno oceno zaključnega izpita, b) ocena iz predmetov zaključnih izpitov, ki so pomembni za fakulteto, - da odpravijo diferencialne izpite, ki so izmišljotina usmerjenega izobraževanja, saj morajo študentje na izpitu prikazati ce- lovitost poznavanja predmetov, - da so sprejemni izpiti 20 dni po zaključnih izpitih in jih je potrebno javno razpisati, - da vse razpisane izpite tudi izvedejo. 4. da Skupščina Republike Slovenije čimprej obravnava celovito problematiko šolstva v Sloveniji in sprejme ustrezno zakonodajo. 5. da predstavnike dijaške študentske zveze povabi na sejo odborov, kadar bo obravnavalo njihovo problematiko. Tone Kramaric Tržič •3+ *7 &o6»*0 v mmMmmuimsesmm 'im bomo zdmvilna ziUKa via tanftiK iiajfttftjcfte namK po&Airtovwm w&vvrri. tena-TiiCi h hm c- tia&rui n^ttfah k tih, ućkiftcmto-ili, &daj tu Saten dcC w£e<*c mirna ir dofoćciit-m tem Ča&i,da a^mrnk^in tianeii. GfovteiiAi adjiroutmo tiaCiuudc,vfiaUCu • piblm domala matfca: - fla^imjeft 4 fa^Ctm infcfcom in \\mnk nioencaa -ithiuifnaua m miw infoidf&l l&fan (M/^-OOT! DaiKjeni m tju&itrtjl Zilw\x$a iioCjenja ! /O ljubljanska banka Tri osnovna bančna načela: LIKVIDNOST, VARNOST, RENTABILNOST, združena v BLAGAJNIŠKEM ZAPISU LB - Gorenjske banke d. d., Kranj 'n h / * BLAGAJNIŠKI ZAPIS JE VREDNOSTNI PAPIR, KI GA IZDA BANKA PRAVNI ALi FIZIČNI OSEBI: ti LB - GB d. d., Kranj je izdala blagajniške zapise v apoenih po 1.000,00 in 5.000,00 din, ter z rokom dospelosti 31 in 91 dni, v skupni vrednosti 20.000.000,00 din. ti Glasijo se na prinosnika. ti Uporabljajo se lahko kot plačilno sredstvo. ti Obrestne mere so letne in spremenljive, trenutno veljavne pa so: - 38 % za blagajniške zapise z rokom dospelosti 31 dni, 47 % z rokom dospelosti 91 dni. ti Obrestovanje preneha teči z dnem dospetja. ti Blagajniški zapis lahko ponudite banki v odkup pred njego-' vo dospelostjo po pogojih, ki jih določi banka. ti Nakup in izplačilo je mogoče v: - Kranju, JLA 1 (217-271) - na Jesenicah, Maršala Tita 8, (82-681) ■ Radovljici, Gorenjska c. 16, (75-646) - Škofji Loki, Titov trg 3/a (621-580) -Tržiču, Trg svobode 1, (50-661) Gorenjska banka d. d., Kranj AJojzij Žibert 40 Pod Marijinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Ogenj ruskih baterij je postajal čedalje silnejši. Zaslišali so se dolgi rafali ruskih strojnic in odgovor naših. Oficirji so šli naprej, da si ogledajo frontne položaje. Bila je že noč in v tej trdi temi smo polegli po tleh in s strahom poslušali mrtvaško pesem fronte. Težki topovski izstrelki so padali na zemljo, kakor bi se odpiral pekel in se približeval sodni dan. Ko so se vrnili oficirji, smo morali popraviti opremo tako, da smo šli lahko popolnoma neslišno eden za drugim po majhni vzpetini, prek njiv v neznano. Še vedno smo srečevali nepregledne kolone ranjencev, ki so se plazili nazaj. Zadevali smo ob cele skupine mrtvecev, se izogibali uničenih tankov, topov in drugih preprek. Imel sem občutek, da grem sedaj v veliko industrializirano klavnico, nekam, od koder ne bo več rešitve. Molil sem in se na tihem poslavljal od domačih. Živo mije stopil pred.oči tisti zadnji dan januarja leta 1943, ko sem se poslavljal od doma. Takrat smo sedli okrog peči in se pogovarjali. Potem je odšel ata v hlev. Rahlo in bolestno je zatrepetal mamin glas: »Oh, kako da moraš iti. Se bomo še kdaj videli? Zakaj si fant?« »Eh, saj ni tako hudo, mama,« sem rekel in jo skušal potolažiti. Ona pa je kar naprej govorila, da bodo njene in atove misli vedno ob meni in da bodo vedno molili za mene in mojo srečno vrnitev in kaka škoda je tudi za hišo, ker odhajam, saj sem najstarejši. Kaj bodo vsi oni drugi, ko pa so še otroci. Z bolečino v srcu sem se zazrl takrat v oveneli, zaskrbljeni in objokani mamin obraz. Sele takrat sem menda prvič opazil, da je že osivela. Rekel sem, da imajo še druge. Francelj res tudi odhaja v vojsko, toda to je pač usoda fantov vsake generacije. Doma pa so še Pavel, Angelca, Nace in mali Stanko. Ata je prišel iz hleva. Videlo se mu je. da je tudi on jokal. Hotel je tolažiti mamo, pa ni zmogel. Ob Marijinem kipu je prižgal svečo, potem pa smo pokleknili in molili. Prižgal je tudi majhno žarnico v Bogkovem kotu in rekel: »Glejte vsi. Naša družina se je slovesno posvetila Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Sedaj smo se začeli razhajati. Kjerkoli boste, bodite pošteni in dobri do soljudi. Nikdar ne pozabite na molitev in na dom. In glejte, ta lučka pred Marijo v hišnem kotu bo gorela, dokler se po vojni preživeli ne vrnejo domov in nadaljujejo življenje na Štefetovi domačiji. Zavedajte se vsi, ki boste odšli, da vas bodo najine misli in molitev spremljale, kjerkoli boste.« Prispeli smo v prvo frontno linijo. Naša skupina je zasedla strelski jarek ob gozdu. Bilo nas je sedem strelcev in smo imeli strojnico, brzostrelko, dve protitankovski pesti, puške, zadosti ročnih granat in radijsko postajo. Prvi ruski napad je bil že v zgodnjih jutranjih urah. Najprej so nas obdelovali s topovi, potem z minometalci in strojnicami, kmalu pa je sledil boj na nož. Prvi naval smo srečno odbili. Zdelo se je, da so bili ruski vojaki kar malo presenečeni in niso pričakovali, da je nemška črta dobila okrepitev. Okrog devetih se je napad ponovil. Tokrat je bilo hujše. Naša postojanka je bila na sončni strani, na senčni pa so bili okopi rdeče-armejcev. Videli smo včasih katerega, kako se je gibal z veliko pa-latko (šotorsko plahto) na hrbtu. Kmalu so se zopet udarili na nož. Videl sem ruskega pešadijca, kako je prijurišal čez čistino, naenkrat stal pred nekim Nemcem z naperjenim bajonetom. Naglo je sprožil revolver in ustrelil Nemca v obraz, smrtno ranjeni nasprotnik pa mu je zasadil bajonet v levo dlan. Na nasprotni strani so neprestano regljale strojnice. ' jfi več deset jih je bilo in stotino pušk in brzostrelk. Drr, dr. dr že so se pri nas slišali klici: Hilfe! - Pomoč! Med drdranjetn s'^ pa so se nenehno ponavljale eksplozije granat minometalce ^ pov, ozračje so preletavala letala in z nizkim strojničnim ognj sili po naših jarkih. . zaM\ Tudi v našem strelskem jarku smo imeli velike izgube ij} pi direktnega zadetka smo bili tudi brez radijske zveze z ostali '^tr nogami smo imeli nekaj mrtvih in nekaj ranjencev, ki so nep . ^ ma klicali na pomoč in prosili zdaj vode, zdaj zdravnika in y^ pet milostnega strela, da jih ne bi žive dobili boljševiki v roke- ^ jf jarek se je skrivaj priplazil podoficir, eden izmed tistih, ki s°aft\ f pred nami tukaj in ki smo jim prišli na pomoč. Pripovedova m? o strahotnih izgubah zaradi premoči sovražnika in tudi zara ^ji taže v nemških vrstah. Pomoči niso dobili pravočasno, kako ^pj bilo obljubljeno. Aviacijo in topniško pomoč jim obljubljajo z^rpof časa. Poleg vsega pa so dobili tudi slabo municijo. Ko so ' ^ vojaki privlekli in odpirali težke municijske zaboje, so v n) 0 najbolj nemogoče stvari: puške z zlomljenimi udarnimi ig'a ^ f če celofanskih vrečk za ročne bombe, bomb pa nikjer. V ne -a^\ boju so dobili namesto obvezilnega materiala cel zaboj m J j^fP popra in drugih dišav. To je bilo v času, ko so bili vojaki n ■ prestradani, da so mrtvecem obračali žepe. ^ prepovedano te vesti širiti naokrog. Ob neki priložnosti so a^p,)' lotno pošiljko samo desnih čevljev, namesto streliva (sm0 e^ topovski municije je bila nasuta mivka, dobili so cel zaboj P tivov, puške so imele polomljene udarne igle in podobno. . Novodošli podoficir je zahteval, naj se pripravimo rta ' ^tif. nož, da prebijemo »Ivanovo« linijo. Ugovarjali smo, daje ' sl/i0*. nesmisel, ker nimamo podpore v težkem orožju, pa tudi sice p kraja izčrpani. Ni si dal dopovedati in je začel groziti z oT°L Š(S^ nas bo kot izdajalce domovine kratkomalo pobil kot podga ^ i' je drl nad nami, ko je zažvižgalo iz zraka. Padlo je poleg l^e\ w^ podoficir se je zvrnil kakor spodsekano drevo. V trebuhu )e $e ko rano, da so mu čreva izstopila. Dihal je sunkoma, a obr $ je že navdihoval s sivo mrtvaško barvo. Se nekaj vzdih'Jal^haft}(u, čano je bilo življenje krepkega moža, meni pa je šlo na ^arpo^jr Rusi so nas čedalje bolj pogosto obdelovali s topovi- hajtf^,, set in več granat je udarjalo hkrati. Salve so se vrstile v n 0 tnih zaporedjih, vmes pa so padali izstrelki minometalcev. y kovskih topov, težkih strojnic in drugega orožja. Takih sabotaž je bilo med vojno veliko in vojaki, po diščniki, so večkrat vedeli povedati neverjetne stvari, ^ePruJoJ0i petek, 24. maja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @@m®KIcJJ©IEIIGLAS Nove knjige ZANIMIVO BRANJE V NIZKI NAKLADI tef> časih, ko imata prednost predvsem besedi "kruh'" in "vojna" je pravzaprav tolažilno slišati, da vsak delovni dan izide pri nas toliko >n toliko novih knjig. Ena od hiš, ki na Slovenskem skrbijo za novo branje, Mladinska knjiga Ljubljana je v začetku tega tedna v ^ prijetnem okolju ljubljanske Caffe galerije Miklavž predstavila bero novih knjig zadnjega obdobja. . v svežnju sedmih novih na tiskovni konferenci predstavnih knjig je le ena prevod-no delo, vse drugo so slovenje novitete. Socialni revolucionarji in tajni agenti ameriškega zgodovinarja Thomasa M- Barkerja s podnaslovom Koroški slovenski partizani in bl'itanska tajna služba je knji-*=a> ki je nenavadno hitro predena tudi v slovenski jezik, Potem ko je lani izšla pri newy-°rški založbi Columbia Univer-S!tv Press. Gre vsekakor za te-mat-iko, o kateri je bilo napisalo rnalo knjig, saj gre končno •J vedno za dobršen del avstrijske javnosti šokantno dejstvo o °°stoju protinacističnega boja ' ne glede na to, da temu boju Poznava zasluge tudi nova av-f*rijska zgodovina. Zanimivo rar»je podkrepljeno z novimi Izdatki iz v novejšem času bolj ^stopnih arhivov predstavlja vUdl vl°go britanske obveščene službe, ki je protinacisti-f11 oboroženi odpor koroškega ■oyenskega partizanstva želela širiti tudi v notranjost Av-str,je. zbirka Pota mladih je zbirka Prvencev: tokrat se Vid Snoj P^krat predstavlja s pesniško *b,rko List in sen. Na predsta-dltVl je Jani Virk o knjigi dejal, ^a Predstavlja oznanilo nove P^niŠke generacije. Za razliko j drugih pesniških prvencev n Nojeva poezija stilno enot-ya' prav tako kompozicijsko. k ^noj, na predstavitvi je Prebral svoje videnje današnje poezije, je ime, ki se že dlje časa pojavlja kot kritik v literarnih revijah, njegova poezija pa vzbuja nastrpno pričakovanje druge pesniške zbirke. Prvenec je tudi knjiga Morje novih obal. Urednik zbirke Aleksander Zorn je od nekdaj imel oko in roko pri izbiri novih literarnih talentov, očitno mednje sodi tudi njegov zadnji izbor Vladimira Štefaneca. Knjiga je navidez detektivska zgodba, ki pa je za Štefaneca le okvir, na katerem gradi svojstven metafizičen, hrepenenjski tekst: skozi branje seva nekakšna izjemna nostalgija, ki ob avtorjevem pretanjenem občutku za humor, smislu za poetiko in estetiko ponuja novo branje, ki naj bi šlo v slast. Knjige resda izhajajo, vendar pa so naklade nekaterih podobne nakladam, v katerih tradicionalno nizko izhaja slovenska poezija (razen izjem, kot so na primer Niko Grafenauer). Tako so knjige iz zbirke Nova slovenska knjiga izšle v nakladi 1000 izvodov, knjige v zbirki Pota mladih pa v nakladi od 500 do 800. Kot zanimivost pa še podatek, da imata enako naklado 2000 izvodov Barkerjeva knjiga o britanskih tajnih agentih na Koroškem, Mesto angelov A. Kronskega pa prav tako. Za oblikovno podobo vseh teh novih knjig založbe Mladinska knjiga sta poskrbela Jure Jančič in Peter Miklič. Zbirka Nova slovenska knjiga je zbirka za avtorje, ki so se na slovenskem knjižnem trgu že uveljavili. To gotovo velja za Iva Zormana in njegov novi roman Stiska bogov. Tema romana je razpadanje, moralno in siceršnje, ljudi, ki so se zdeli in se imeli nekdaj za bogove, zdaj pa se srečujejo z neprizanesljivo realnostjo. Zorman se je lotil pisanja klasičnega romana, v katerem pa je zaslediti nekatere novosti, zaradi katerih lahko novo delo uvrščamo med njegove najboljše stvaritve. Utrujeni ideološki heroji, junaki Zormanovega novega romana, so osvetljeni v štirih delih, štirih pripovedih. Za avtorja je postala vznemirljiva tudi tema reinkarnacije in kot je sam Zorman zatrdil, je bil to poglavitni vzgib za pisanje tega dela. Vrata in druge zgodbe avtorja Janija Virka, nadaljujejo njegovo opredelitev za tradicijo moderne proze. Že v knjigi kratke proze Preskok in v romanu Rahela izstopa dramatičnost zgodbe. Prav to; namreč osredotočenost na zgodbo, je značilnost tudi Virkove tretje literarne knjige (izdal je tudi pesniško zbirko Tečeva čez polje), v kateri je z zbirko sedmih krajših pripovedi znova na sle-, di razcepljenosti svojih junakov. V isti zbirki je izšla tudi zbirka pesmi Prozorni ljudje Berta Pribca, uredil jo je Tone Kunt-ner. Gre pravzaprav za antologijo iz štiridesetletnega ustvarjanja pesnika zdomstva. Bert Pribac se je v teh desetletjih bivanja v novi avstralski domovini razvil vsekakor v enega najpomembnejših sodobnih pesnikov, za katerega je poleg nenehnega hrepenenja po prvotni domovini, značilen nemirni duh iskanja v mejah stvarnega in notranjega sveta. Prozorni ljudje so vsekakor zdomska literatura, ki smo jo doslej le malo poznali, sprejemanje te zdomske besede v vseslovenski knjižni izbor pa vsekakor pomeni odpiranje vrat v prav nič lahki zdomski svet, ki je hoteli ali ne vsekakor tudi del našega sveta. Kdor bi sklepal po tipično detektivskem naslovu Mesto angelov, da gre za kakšne vrste pogrošno "poluremeberi" kriminalno storijo, si bo verjetno ob imenu avtorja te storije premislil. Aaron Kronski, ki je s svojstvenim izrazoslovjem začinil že svojo prvo knjigo iz tega žanra Vražji glas, ostaja zvest posebnemu tipu kriminalke tudi v svojem novem delu. Avtor (s pravim imenom Tomo Rebolj), ki se je pred časom odločil, da bo pisal bolje kot sam Proust, vsekakor na svojstven "kronski" način združuje besedovanje o vsem mogočem, zaradi česar trpi njegov glavni junak in z njim mi vsi. Aaron Kronski je vsega zmožen, bralce, ki so doslej razgrabili Vražji glas, čaka še marsikaj hudega, tako kot njegovega junaka in urednika, ki ima smisel tudi za tak žanr. • Lea Mencinger Poljansko Cvetje v jeseni VEDNO ŽIVA IGRA ^»vkljub letom so Tavčarjevi junaki Poljancem še vedno pisani na kožo. Ob 140-letnici rojstva Kosmovega Ivana (Ivan Tavčar) bodo Mri, v soboto, ob 20. uri in nedeljo ob 17. uri v Poljanah, premierno uprizorili Cvetje v jeseni. Režiser Miran Herzog je v pogovoru ^ povedal vrsto zanimivosti o nastajanju te uprizoritve._ Jfce . °0onah ni stalne amater-bot'8ralslie skupine. Kaj je torej lJin°lQl° odločitvi' da Prav v p°-u "Pmorite Cvetje v jeseni? Ham°J' sovaščani - v Poljanah k tf/eč bivam že 22. leto - so me ^or ^e da'J ^asa nagovarjali, tal artl reči, da sem se za to odlo-lo 'eti malo zaradi dela, ma-'žPe]Zarad' negotovosti, kako to ^Žj13'1 v ''raju, kjer igralska p°'janah pred leti že uprizo-živj ^ 'gra med ljudmi še vedno \i^ln'd ne obstaja. Čeprav so Po-sa riCl Znani po tem, da jih od ča-p0 0 časa nekako generacijsko ltjpe< da ako k0l2a fa čas spet aktualna spet potrebna neka narodnostna buditev, ko moramo biti navezani na korenine. Vsi režimi gredo čez kmečki živelj, prihajajo in odhajajo, ostajata samo kmet in zemlja. Tavčar je to dobro čutil in v svoje like tudi položil... V Poljanah ste se prvič srečali Z zakonitostmi amaterskega odra. No, seveda. Igralske skupine ni bilo. Ne bi si upal delati katere koli igre, z naturščiki namreč še nisem delal. Treba jih je bilo izbrati po tipih. Moram reči, da so organizatorji, ki poznajo ljudi, dobro opravili delo. Veste, to ni zasedba kot v gledališču, ko sam izberem igralce. Tukaj so imeli družinske posvete. Sodelujoči je moral dobiti privoljenje domačih, ker morajo kmečka opravila v času, ko so vaje, opraviti drugi. Zdi se mi, da je bila vsaka vaja posebej vaški dogodek. Presenečen sem! Gospodinjstva, ki ne sodelujejo pri predsta-Na vsako vajo smo dobili malico -kot prispevek neke gospodinje... Ne gre za materialno sodelovanje, ampak duhovno podporo. Sicer pa si na deželi ljudje v sili vedno priskočijo na pomoč, česar v mestu ne poznamo. V tej uprizoritvi igralci govorijo v dialektu. To običajno povzroča težave. Dejstvo je, da je Tavčarjeva sintaksa prirejena na to govorno področje. Milena Sitarjeva je transponirala besedilo v poljan-ščino, veliko pa so pomagali tudi sami vaščani. Prišel sem do spoznanja, da stavki gredo iz njih, da so njihove besede! Tako se mi z njimi ni treba boriti za logičen naglas - ta je prišel sam od sebe. Kaže, da ste kljub naporu uživali? Seveda sem! Rad se srečujem z originalnimi ljudmi. Posebej še, če se veselijo svojega dela. Še bolj sem se zbližal z vaščani. Od samega začetka sem bil dobro sprejet. Za svojega me imajo! Celo domače ime sem obdržal pri hiši in sem sedaj »ta starToncl«. Uporabili ste vse posebnosti vasi: vaški fantje pojejo, ljudski godci igrajo... Igro sem postavil v žanru ljudske igre, žlahtne ljudske igre. Ljudske pesmi, ki so vezane na ljubezen, vojsko sem vključil v zgodbo tako, da se pokrivajo z dogajanjem. Najbolj je zanimiv klarinetist, ki je star 83 let in še vedno koplje v svojem kamnolomu. Poleti pa ob nedeljah, nad kamnolomom pod smreko sedi in igra na klarinet. Pritegnili smo tudi harmonikarja z diatonično harmoniko. Rekli ste, da prvič delate z naturščiki. Ste znižali kriterije, imeli pa ste verjetno še druge posle, ki jih pri profesionalnem gledališču nimate? Režija je v veliki meri tudi organizacija. Vedel sem, kaj me čaka... Svojega kriterija pa nisem znižal. Delal sem popolnoma profesionalno, upoštevati pa sem moral raven vsakega igralca, večina jih je na odru prvič. Vidi se, predstava malo varira, ampak na koncu je vendarle zaključena celota. Nisem razmišljal o tem, da niso profesionalni igralci, ker so po človeški plati včasih celo na višji ravni. Karla Bernik v Tavčarjevih časih, je vi, sodelujejo na drug način PRIPRAVLJAJO LOŠKI PASJON Škofja Loka - Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka je začela pripravljati v sodelovanju z režiserjem Lojzetom Domajn-kom dve sliki (Raj in Smrt) iz Škofjeloškega pasjona, prvega ohranjenega slovenskega gledališkega besedila. Srečanje z vsemi, ki bi hoteli sodelovati kot igralci ali statisti (potrebujejo 80 sodelujočih) v pasjonu, ki bo odigran avgusta letos v okviru festivala Idriart v Škofji Loki, bo v nedeljo, 26. maja, ob 19. uri v uršulinskem samostanu v Škofji Loki. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Carniuma, Delavski dom, vhod 6 bo danes, v petek, ob 20. uri skupina kranjskih študentov predstavila pesnitev Ernesta Cardenala, modernega nikaragujskega pesnika, o Cjuetzalcoatlu - pernati kači. V Prešernovi hiši je na ogled razstava fotografij iz ciklusa Life Antonia Živkoviča. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Janez Hafner. V galeriji Be-visa je še do konca maja na ogled razstava slik Jožeta Ciuhe. V Prešernovem gledališču bo v ponedeljek, 27. maja, ob 19.30 koncert duhovne glasbe s skupino Advent. Izkupiček koncerta je namenjen porodnišnici Kranj. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled dela akad. kiparja Staneta Jarma. V farni cerkvi na Rodnah bo danes, v petek, ob 20. uri slavnostni večer ob 100-letnici rojstva Janeza Jalna. Večer prireja DPD Svoboda France Prešeren Breznica - Žirovnica. BREZJE - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo na Brezjah gostoval KUD iz Železnikov z Burko o jezičnem dohtarju v režiji Jara Novaka. ŠKOFJA LOKA - V uršulinski cerkvi bo jutri, v soboio, ob 20. uri koncert sakralne glasbe v izvedbi Mešanega pevskega zbora KUD Primskovo Kranj pod vodstvom Nade Kos, pro ;ram povezuje Janez Dolinar. V Groharjevi galeriji razstavlja kad. slikar Marij Vrenko. V mini galeriji skupščine občine Sk( fja Loka razstavlja akvarele Evgen Guštin z Jesenic. V galeriji :ara razstavlja likovna skupina Iskra. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava Stavbna dediščina Tržiča in Velenja. V Kurnikovi hiši je do 2. junija odprta razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. MLADI GORENJSKI PEVCI Jesenice - V dvorani Gledališča Tone Čufar bo danes, v petek, ob 19. uri srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Gorenjske, ki ga organizira ZKO Gorenjske in ZKO Jesenice. Glasbeni program bodo predstavili štirje otroški pevski zbori in štirje mladinski pevski zbori. Nastopili bodo: mladinski pevski zbor ŠKD OŠ Tone Čufar Jesenice pod vodstvom Marije Reichman, otroški pevski zbor ŠKD Prešernov rod OŠ Žirovnica pod vodstvom Darje Ko-lenc, otroški pevski zbor OŠ A.T. Linhart Radovljica pod vodstvom Marije Kolar, otroški pevski zbor OŠ Heroja Grajzerja Tržič, zborovodkinja je Maja Ahačič. otroški pevski zbor OŠ Jurija Vege Moravče, zborovodja Slane Habe. mladinski pevski zbor OŠ Kamniškega bataljona Stranje, zborovodkinja Karla Urh, mladinski pevski zbor ŠKD OŠ Prežihov Voranc Jesenice, zborovodkinja Stanka Mencinger in mladinski pevski zbor OŠ Matija Valjavec Preddvor, ki ga vodi Irena Vari. Kino ZELENA KARTA (GREEN CARD) Glavne vloge: Gerard Depardieu, Andie Mac Dowell, režija: Peter Weir Film se začne s poroko Andie MadDovvell (Bronte Parrish) in Gerarda Depardieua (George Faure), hladnim in brezosebnim obredom, brez kančka romantike, pogojenim zgolj s praktičnimi razlogi. MacDovvellovi status poročene ženske zagotavlja že dolgo želeno luksuzno stanovanje s prekrasnim zimskim vrtom, Depar-dieuju, francoskemu emigrantu, pa zeleno karto, dovoljenje za bivanje v ZDA. Po poroki se zakonca na papirju ne nameravata nikoli več videti, toda štrene jima zmeša ameriški oddelek za emigracijo, ki začne vestno preverjati vse detajle njunega »skupnega« življenja. Da bi zadržala status, sta zakonca prisiljena zaživeti skupaj. Samo za ilustracijo, nekaj karakternih lastnosti obeh protagonistov. Andie MacDovvell (Seks, laži in video trakovi) je samostojna ženska iz višjega srednjega sloja, vneta pripadnica ekološkega gibanja, živi zdravo, je miisli, bitje s sicer ogromno domišljije, ki pa je ne zna oživeti. Gerard Depardieu (najpomembnejši francoski igralec in nova zvezda ameriškega filma) je brez izobrazbe, mož z ulice s sumljivo preteklostjo, zase pravi, da je skladatelj, zavaljeni in nespretni šar-mer, ki v ženin eksotični vrt zasadi korenje in paradižnik, najrazličnejše radosti življenja pa uživa nebrzdano, z dušo in telesom. Da je Depardieu pravzaprav ideja, steber filma, potrjujejo tudi besede režiserja Petra Weira: »Scenarij sem napisal izključno zanj, inspiriran z njegovimi igralskimi karakteristikami, misterioz-nimi in kontradiktornimi kvalitetami otroka in moškega, lepotca in grdobe.« Za glavno vlogo je prejel Depardieu nagrado Zlati glo-bus- Z. S. DRUGA GODBA Ljubljana - Že tradicionalna Druga godba, ki jo organizirata Glasbena mladina Slovenije in Radio Student se bo letos dogajala od 1. do 8. junija v Ljubljani. Cankarjev dom in Križanke bosta glavni prizorišči, kjer bo nastopilo kar deset izvajalcev, tako skupin kot posameznikov z različnih področij glasbene umetnosti. Pretežni del letošnje Druge godbe zavzema etno-glasba, ki jo bodo zastopali 3. junija Makedonec Ferus Mustafov s ciganskim melosom, 7. junija kvartet afriških tolkalcev Dade Krama, 8. junija Mala dudačka muzika s Češkoslovaške in Muzikantje iz Svečine s Štajersko ljudsko glasbo na domačih improviziranih glasbilih. 4. junija bo nastopil eksperimentalec Belgijec Max Vandervost, ki bo glasbo izvabljal celo iz predmetov, kot sta čajnik ali otroška igrača, dva dni za njim bosta nastopila Hans Reichel iz Nemčije z eksperimentalno kitarsko glasbo in slovenski skladatelj Vinko Globokar. V sredo, 5. junija, bo v Križankah tudi spremljevalna cirkuško glasbena prireditev za otroke francoske skupine Circque en kit. 1 Če bo Drugo godbo 7. julija zaključil zvezdnik newyorške off scene John Zorn s skupino Naked City, jo bo v soboto, 1. junija, začela kultna ameriška novorockovska skupina Gun Club, sicer pa, saj poznate "rumenookega" Jeffrva Lee Pierca. • I. Kavčič AVTOSOLAz3 Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245 ■ VAŠA AVTO ŠOLA ■ OTIEISSSOTEIIGLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 24. maja 1991_ Sindikat zahteva sklic delavskega sveta Agonija Tekstilindusa Kranj, 23. maja - Danes smo prejeli pismo Tekstilindusovega sindikata, ki je včeraj zahteval takojšen sklic delavskega sveta podjetja in postavil več zahtev. Sindikat ugotavlja, da se v zadnjih mesecih stvari niso premaknile z mrtve točke in še vedno nikomur ni niti približno jasno, kako naj bi se lotili reševanja zdravega jedra podjetja (ustanovitev novega podjetja, stečaj, dogovor z upniki, reševanje presežkov delavcev itd.), temveč se agonija le podaljšuje. Poslovna brezciljnost in neučinkovitost je opazna tudi pri tekočem poslovanju, zato je položaj še slabši, kot bi lahko bil. Dokler bodo na primer komercialisti sedeli v pisarni samo zato, ker jim finančna služba ni sposobna plačati stroškov službenih potovanj, se bo Tekstilindusu pisalo še slabše, kot bi se lahko. V sindikatu zato pravijo, da najostrejšo kritiko za svojo popolnoma neinventivno in neučinkovito delo zaslužijo predvsem vodilni delavci - člani poslovodnega kolegija, zadolženi za posamezna področja, če direktor ne bo v kratkem zamenjal poslovodne strukture, bo neizbežno sledil poslovni kolaps, iz katerega ne bo mogoče rešiti niti tistega, kar bi se morda še dalo. Skrajni čas je za odločnejši preobrat, pravijo v Tekstilin-dusovem sindikatu, in zahtevajo, naj se nemudoma sestane delavski svet ter sprejme nujne ukrepe. Po mnenju sindikata so naslednji: - direktorje dolžan najkasneje v desetih dneh izdelati in delavskemu svetu predstaviti novo poslovno strategijo podjetja, iz katere bo jasno razvidna končna vizija rešitve zdravega dela podjetja, v petnajstih dneh pa nato tudi sestanek z upniki in občinskim izvršnim svetom; -januarski sklep o občutnem povečanju osebnih dohodkov članom poslovodnega kolegija zaradi spodbude za boljše delo ni dosegel svojega namena, zato naj se plače vodilnih vrnejo na raven izpred januarja letos; - direktor je dolžan v najkrajšem času prenoviti poslovno ekipo, ki bo sposobna opravljati zahtevne naloge v smislu poslovne sanacije podjetja, delavski svet naj mu pri tem da bolj ali manj proste roke, spodbudno pa naj bodo nagrajeni; - direktor mora brez odlašanja sprejeti sklep o številu in kategorijah presežnih delavcev, kar bo podlaga za začetek ustreznih postopkov, prav tako je potrebno pospešiti sklepanje podjetniške kolektivne pogodbe, s katero bodo natančneje določena merila za določanje presežkov delavcev. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Dopolnilo K objavljeni vesti "Prvič so se zbrali lesarji", ki nam jo je poslal Stane Jesenovec, smo prejeli naslednje dopolnilo Srednje lesarske šole iz Škofje Loke: "Prvič so se zbrali lesarji na dvodnevnem praktičnem seminarju za površinsko obdelavo (namenjen delavcem v obrti in obrtnikom) v Srednji lesarski šoli Škofja Loka, 22. aprila 1988. Seminarje organizirala in izvedla šola na željo ZOZ Slovenije - sekcije za lesarstvo. Seminarja se je udeležilo dvanajst delavcev in obrtnikov, od tega pet gorenjskih. Praktično usposabljanje na seminarju je uspelo. Vodila in izvedla sta ga učitelja Jožica Polanc in Tone Zupančič v sodelovanju s Francetom Ermanom iz Colorja. SLŠ Škofja Loka je poleg tega seminarja za potrebe lesarske obrti izvedla tudi seminarska praktična usposabljanja iz ostrenja rezilnega orodja, vzdrževanja strojev in naprav ter konstruiranja in oblikovanja. S svojimi programi pokriva tudi druga tematska področja za potrebe obrti in industrije." Starman še naprej vodi Alpino V žirovski Alpini delavci vsako leto glasujejo o zaupnici direktorju, tokrat so že tretjič zapored, za zaupnico direktorju Bojanu Starmanu se je izreklo 76,2 odstotka vseh delavcev. Glasovanja seje udeležilo 1.445 od 1.691 zaposlenih, za zaupnico seje odločilo 1.287 delavcev, proti pa 126 delavcev. Več kot tri četrtine delavcev Alpine torej zaupa direktorju, da bo še naprej uspešno vodil podjetje. Računalniška izmenjava podatkov Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja bo od 10. do 12. junija pripravila na Bledu 4. posvetovanje o RIP (računalniški izmenjavi podatkov). "Brezpapirno poslovanje" se v svetu hitro širi, seveda pa mora biti na voljo javno omrežje za prenos podaktov, kar je pri nas JUPAK in "računalniški nabiralnik", ki ga zainteresiranim že omogoča PTT. Močna spodbuda je v razvitih državah tudi dogovor o ustreznih standardih listin, v kar se aktivno vključuje tudi OZN. V Sloveniji skupina organizacij že nekaj let proučuje, razvija in v zadnjem času praktično uveljavlja to tehnologijo, svoja spoznanja bo predstavila na posvetovanju. Sicer pa je prirediteljem uspelo zbrati 60 referatov iz 15 držav, zato bo to zanimiv strokovni dogodek z močno mednarodno udeležbo. OBČINA KRANJ Sekretariat za gospodarstvo Občina Kranj v sodelovanju z Delavsko univerzo Tomo Brejc Kranj organizira TEČAJ ZA TURISTIČNE VODIČE Tečaj bo potekal v prostorih Delavske univerze od 3. 6. 1991 dalje. Obsega 38 ur in bo predvidoma trajal 14 dni. Pogoji: - znanje vsaj enega tujega jezika - komunikativnost Vabljeni so tudi študentje in nezaposleni. Stroške tečaja bo krila občina Kranj, udeleženci plačajo le prijavnino v višini 100,00 dinarjev. Prijave sprejema Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, kjer dobite tudi vse ostale informacije (tel.: 217-481). Problematika kranjskega Tekstilindusa še z druge plati Tekstilindus spet vodijo mojstri V Vis-a-visu pravijo, da bi tovarno lahko rešili, če jih ne bi odslovili. Ljubljana, 20. maja - Ljubljansko svetovalno firmo Vis-a-vis je v kranjski Tekstilindus stara kranjska vlada poklicala oktobra 1989, pogodba se je iztekla aprila 1990, kmalu zatem so njeni svetovalci odšli. V pogovoru z BRANETOM ZAKRAJŠKOM, direktorjem Vis-a-visa smo skušali izvedeti, zakaj je bilo sodelovanje prekinjeno in kako ocenjuje sedanji položaj tovarne, o tem je želel spregovoriti, ker se nikakor ne strinja z izjavo Vladimirja Mohoriča, predsednika kranjske vlade, ki je pred kratkim dejal, da je bil nasvet Vis-a-visa poguben. "Vis-a-vis je družbeno podjetje, povejte za začetek, koliko je staro in s čim se ukvarjate?" "Ustanovljeno je bilo pred tremi leti, redno zaposlenih nas je pet, trije ekonomisti in dva strojnika, ukvarjamo se s sanacijo in z vodenjem podjetij ter z rent a managerstvom. Ker je to dokaj nova dejavnost, se srečujemo s številnimi problemi, največji je v tem, ker podjetja nimajo lastnika, zdaj se v zaščiti kapitala počasi že pojavljajo upravni odbori, kar je že dosti bolje. Drugi največji problem pa je v tem, da nas običajno pokličejo, ko je že vse narobe in mora odpasti 30 do 40 odstotkov podjetja." "Kakšne so vaše reference?" "Doslej smo delali v 22 firmah, po vsej Sloveniji, z večino še sodelujemo, občasno nas še pokličejo. Najboljša je Alples Železniki, tam je bil s sanacijo dosežen največji učinek, prav zato, ker so zamenjali celotno vodstvo, nova ekipa je mlada, ambiciozna, mi smo jim svetovali, oni so vlekli, v letu dni smo realizacijo s 14 povečali na 28 milijonov dinarjev. Zdaj jim proizvodnja spet pada, vendar so težave realne, sesul se jim je jugoslovanski trg." "Uspeh je torej zelo odvisen od vodstva?" "Brez pripravljenosti vodilne ekipe uspeha ni, vselej povemo, da lahko le pomagamo, da firme ne moremo rešiti sami. Problem je v tem, da po naši zakonodaji firma ne more najeti zunanjega direktorja, zato v pogodbo vnesemo člen, da direktor in delavski svet ne bosta sprejemala odločitev, ki bodo drugačne od naših." "Aktualni so stečaji, zelo iskani so stečajni upravitelji, se s tem ne ukvarjate?" "Vzeli smo enega, več kot polovica firme je bilo mrtve, zato smo predlagali stečaj, vendar sodišču ni bilo všeč, da smo ga mi. Na tem področju je toliko manipuliranja, da nihče nikomur ne zaupa, niti sodniki, zato smo se načelno odločili, da se s tem ne bomo ukvarjali." "V Tekstilindusu niste uspeli, koliko se ga je dalo rešiti, ko ste prišli tja?" "Približno 60 odstotkov, danes je tako daleč, da ga ni več moč rešiti. Prvi problem je splošni položaj tekstilne industrije, zanjo ni bilo nič storjeno, drugi je izguba in zadolženost Tekstilindusa iz preteklosti, tretji izgube v tekočem poslovanju, naslednji zelo velik problem je mojstrska mentaliteta v tovarni. Tja smo prišli oktobra 1989, po aranžmaju s stanovanji, ko je občina zadolženost spravila na znosno raven. Tekstilindus je imel dokaj veliko produkcijo, približno 20 milijonov metrov, 15 milijonov so jih prodali, razlika je šla v zaloge." "Bil je torej izrazito proizvodno usmerjen?" "Izključno proizvodno, moralo smo to prelomiti, v proizvodnji so delali, kar je ustrezalo njim, denimo, določena bla- ga, ki so lažja in pri njih dosegajo večji normativ, ostajala pa so v zalogi. Zamenjali smo tehničnega direktorja, že tedaj so nas skušali dvakrat odsloviti, podprla sta nas izvršni svet, ki ga je tedaj vodil še Henrik Pe-ternelj, in Gorenjska banka kot največji upnik. Skupaj smo mesečno spremljali rezultate in tekoče poslovanje smo uspeli spraviti na ničlo. Potem pa je aprila 1990 nastopil nov direktor, maja se je zamenjala oblast, nato je izbruhnila stavka, predsednik Mohorič je dejal, da se občina ne bo vtikala v Tekstilindus, nas so kmalu odslovili." "Prelomen je bil torej štrajk?" "Zapečatil je usodo tovarne, začel se je v Inteksu, župan Gros je tedaj pravilno ugotovil, da se je takrat začel propad tovarne, da je šlo vseskozi za tihi štrajk. Od maja naprej tovarno spet vodijo mojstri, tudi sedanji direktor je mojster, prej je bil vodja elektro delavnice. Firmo s takšno mentaliteto pa je nemogoče sanirati." "Kako ste sodelovali z Gorenjsko banko?" "Zelo korektno, zahtevali so od nas, da ločimo tekoče poslovanje od preteklih dolgov, rekli so nam, dokažite, da je tekoče poslovanje lahko pozitivno, potem se bomo pogovarjali naprej. Februarja smo se že začeli pogovarjati, kako bomo razdelili stare dolgove, saj smo uspeli zaustaviti padanje, nismo se več dodatno zadolževali, za plače nismo več najemali posojil, kar so prej delali že dve leti. Z dobavitelji smo se že dogovorili, kako bomo do konca leta poravnali stare dolgove. S štrajkom so se nabavno finančni tokovi ustavili, plačila je zahteval Petrol itd. Tudi banka se je potegnila nazaj, kar je seveda razumljivo." "Rekli ste, da bi bilo tedaj ntoc rešiti 60 odstotkov Tekstilindusa, je Inteks odveč?" "Proizvodnjo smo nameravali združiti na eni lokaciji, nekaj starih strojev bi izločili, nekaj preselili. Proizvodne procese pa bi obdržali skupaj, saj so nam vsi strokovnjaki odsvetovali razbijanje proizvodnje, za-radi kvalitete izdelkov. Pj0' blem Inteksa se tedaj ni zdel tako akuten, kaže, da so se po; tuhnili, vendar pa je vseskozi prisoten, navsezadnje, vsi štraj-ki se začno tam." "Očitajo vam, da ste pr&et oklestili proizvodnjo?" "V vsaki firmi prečešemo izdelke po pokritjih. V sanacijskem programu smo imeli dve varianti, če firmi ne bi uspe'0 dobiti dodatnega denarja, bi I* ta 1990 imela 7,6 milijona mat" izgube, če bi bili dolgovi pokn; ti, bi imela 6,5 milijona mar* pozitivnega rezultata, tako velik bi bil učinek. Če bi bila torej kapitalizacija vsaj po'0.^' čna, bi firma poslovala poz''1' vno. Z vso preteklo zadolže- nostjo bi bil prag rentabito^, zadolženosti pa 13,5 ^'j^jij milijonov metrov tkanin, «*" trga pa tovarna ni imela.. lilijo^ metrov, mi smo plan nared na 15 milijonov metrov." "Bi toliko lahko tudi prodaj' "Tedaj še, tega ni nismo » mislili, podatke je dala komerciala, mislim, da je bilo ostvarljivo." "Je moč še kaj narediti za T*' stilindus?" "Bojim se, da nič več. Stečaj dejansko pomeni likvidacij0' saj tam ni moč reševati p05?' meznih programov, temveč J le zmanjšati celotnega. T°a kadrov v firmi ni več, vse šolane so odslovili, prav tiste, s katerimi smo najbolj delali, so takoj dali med tehnološke Pr.f' sežke, zdaj spet mojstri vodil" tovarno." • M. Volčjak ZLIT podpisal "pismo zaupanja" V dvoje s firmo Mehle iz Celovca Tržič, 17. maja - "V četrtek, 16. maja, smo podpisali pismo o nameri, do 1. junija bomo podpisali pogodbo o sovlaganju, s čimer bo firma Mehle iz Celovca imela 51-odstotni delež kapitala v Zlitu. Do takrat mora biti pripravljena cenitev podjetja, z naše strani to dela Inštitut za ekonomiko LB, z avstrijske strani pa bomo cenilca sporazumno določili v naslednjih dneh," nam je v petek povedal direktor tržiškega ZLITA Franc Dobida. ZLIT je že nekaj časa iskal firmi je, da bomo že do konca sovlagatelja, saj obrata tapetništva v Križah ni mogel prodati. Finančne težave so nameč večje. 10. maja so s pomočjo občine, republike in Zavoda za zaposlovanje uspeli deblokirati račun in upajo, da bodo vzdržali vsaj do 25. maja. Pri tem jim pomagajo tudi nekateri dobavitelji. "ZLIT je bil že lani podka-pitaliziran, edina pot iz krize je sovlaganje, vendar domačih možnosti ni, zato smo jih poiskali v tujini. S firmo MEHLE H.m.b.H. iz Celovca smo včeraj podpisali "pismo zaupanja". Poleg firme MEHLE je pismeno željo za sovlaganje izrazil tudi Slovenijales, vendar le z namero, da bi si zagotovil proizvodnjo izvoznega programa. Pomembno pri avstrijski maja podpisali pogodbo o sodelovanju: dobili bomo v razrez avstrijski les, ker je oskrbljenost s hlodovino v letošnjem letu v Sloveniji zaradi spremenjenega položaja gozdarjev in zaradi zahtev po vnaprejšnjem plačevanju hlodovine slabša. Na ta način bomo zapolnili proste kapacitete na žagi in delno v lesni predelavi, kar je tudi eden od ciljev naše poslovne politike. Naš osnovni cilj je zadržati število delovnih mest v tovarni. Trenutno je v ZLITU zaposlenih 232 delavcev. Zadržali jih bomo le pod pogojem, če bo podjetje poslovalo z dobičkom, obstoječi programi pa kažejo, da je pri tako visoki zadolženosti brez novega dodatnega kapitala to neu-resničljivo," pravi Franc Dobida. Firma MEHLE je resen interes pokazala kljub našim političnim razmeram, zato so v Zlitu prepričani, da bodo sovlaganje uspešno izpeljali. Večino sredstev želijo plasirati po programih, vložek. Njihov trajni vložek, ki bo odvisen od vrednosti ZLITA, pa bo pome- nil garancijo za dobro sode vanje. Predvidevajo, da se prodaja na jugoslovanske^ gu zmanjšala za 60 do 70 stotkov. S tujim sovlagatelj bodo pridobili tri pomen1 .■ prednosti, predelavo avs skega lesa (razrez v žagan italiJ4 elemente ali palete) za 'lf"if»l ' nin za nemškega kupca, v taP^. ski trg, izdelava masivnir^^^, štvu bodo 20 odstotkov P vodnje usmerili v izvoz, P zahodnega postaja zanim> . voz tudi na Madžarsko,^ ^ slovaško, Poljsko. • D- D0' Kranj, 23. maja - V Kranju se je tri dni mudil gospod Luis v> :efi\t lec pri valonski vladi, član ADIC (»»JJ, 4 krščanskih direktorjev in poslovnežev), vodja skupine, ki d qv kel, ekonomski svetovalec projektu "Pomoč vzhodnoevropskim regijam". Gostila ga Cj^R močna gospodarska zbornica, ki je pripravila obiske v Savi» U Orodjarni in Inženiringu, Ibiju, Tekstilindusu, pogovarjal se J ^ s kranjsko vlado in z nekaterimi zasebnimi podjetniki. K*% g, pKlSednik slovenskega centra n,,, Pesnik Boris A. Novak ni-de|0 ■ e naloge, če bo hotel v0raVat' v smislu svojega nagota 0 Položaju pisatelja, ki ga Prev C tudi tako' da moraš USQ.Zetl nase odgovornost za Pa n ° družbe v celoti, vendar sterneodvisno od političnega si- iiaCj ' 0paža< da Je bil nov> val Jjj, 0nahzmov, ki straši po biv- 23čet?Clalisticnih dezelah> na dem L reakcija in del boja za SPomkra,izacijo teh družb. min je mati identitete, bivši da so pisatelji razpravljali o temi, ki je bila zastavljena še pred časom, ko niso slutila, da bo v danem trenutku tako aktualna. Vendar jim je treba priznati pogum, da so prišli skoraj vsi, le srbskih predstavnikov ni bilo, kar je pač pokazalo na globoka brezna, ki so si jih brez potrebe, a z veliko blamaže sami postavili. Tako je bilo vzdušje ves čas obarvano z »jugoslovanskim vprašanjem«, ki pa so ga nekateri razpravljala ie znali aplicirati tudi na druge narode. Če je Drago Jančar v svojem uvodnem referatu iskal krivdo za nastale razmere v vseh nas samih, češ (po Kleistovi veseloigri o razbitem vrču): »usodni kamen spotike nosi vsakdo v samem sebi!«, če je govoril o starih nacionalizmih v novi Evropi, je imel v mislih resnico, s katero se srečujemo ob trenutkih boja za golo preživetje. Subtilna vprašanja o estetiki, kulturnih in moralnih ravnovesjih pa se spet pomikajo v obdobje futurizma. Za prvo burno diskusijo je že v sredo poskrbela Francozinja gospa Monique Garnier - Lan-con, ki seje svoje razprave lotila z izrazito inferiornega položaja, kakršen je značilen za miselnost velikih narodov. Pravzaprav nas je kar malo osupnila s svojimi pogledi in stališči in z rahlo nacionalno nestrpnostjo, kakršne od pisatelja na taki ravni zares ne bi pričakovali. Njena definicija nacionalizma je bila sicer jasna in dobra, vendar je dala v svojem pojmovanju države premočan poudarek večinskemu narodu. Prav tako prepušča državi manipulacije z manjšinami in tujci. Morda še najbolj konkreten, »nacionalno obarvan« je bil Igor Torkar, slovenski pisatelj, ki je v svoji razpravi razgalil in ostro obsodil srbski nacionalizem velesrba Miloševiča. Namesto da bi se zgledovali po Evropi in se zavzemali za dia-loško nacionalnost, rinejo v šovinizem, po boljševizmu smrdeči velesrbizem - kar pomeni poveličevanje lastnega naroda, razpihovanje nestrpnosti, mržnje, sovraštva in krvavih dialogov z orožjem. Civilizirani Evropejec ljubi svoj narod, kulturo, zgodovino, jezik in hkrati spoštuje tuj jezik, narod, kulturo in zgodovino. Pripravljen je sprejeti iz drugih kultur tisto, kar je dobro tudi zanj. Skratka, sprejema dialog, ker je prepričan, da nihče ni lastnik edinoz-veličavne resnice. Podpira sožitje različno mislečih narodov. Miloš Mikeln, moderator zadnje okrogle mize je navedel dva izvira, ki napajata sodobne nacionalizme: Človek hoče biti sam svoj, poseben, išče svojo posebno identiteto. Išče v duhovnem svetu, kjer ima na razpolago dve zatočišči - religijo, kjer ta še ima moč in vpliv, in nacijo. Drugi izvor ima svoje vzroke v velikem prelomu dob, v katerem živimo, v zatonu industrijske dobe. In kakšna je ob tem vloga pisatelja? - Razumeti te pojave, njihove vzroke, jih opisati, razkriti in jih narediti razumljive. In reči bobu bob, narodu narod, fašizmu fašizem. Kar je več od tega, je samo še čista politika. Kajpak gre tudi kak pisatelj v politiko in včasih gredo pisatelj kot nacionalna zavest kolektivno v politiko. To slednje je celo neizogibno v trenutkih uveljavljanja narodne samobitnosti: ker je bistveni element narodne samobitnosti njegov jezik, njegova kultura, pisatelji v takih časih ne ostanejo ob strani, to smo doživljali marsikje prav zadnja leta. A potlej, ko je smoter takega vsenarodnega napora dosežen, ostanejo v politiki le tisti, ki imajo resnične ambicije za to. Drugi se vrnejo k peresu oziroma, po novem, k računalniku. Žal srbski pisatelji niso našli ne volje ne časa za blejsko srečanje, tako nismo imeli priložnosti poslušati neposrednega dialoga ob albanskih in kosovskih vprašanjih. Pravzaprav je vprašanje samo eno, le mi ga, spričo njihove razdeljenosti v dve državi, občutimo ločeno. Albanski predstavnik Re;:hep Ismajli je obžaloval, da morajo albanski pisatelji kot nosilci nacionalne zavesti pisati samo literaturo odpora in se ob tem spraševal, ali bo potrebna še ena vojna, da bodo Albanci dobili svojo svobodo in da se bodo pisatelji lahko posvetili prosti izbiri tematike svojega pisanja. Kakšne perspektive imajo mali narodi v novi razporeditvi sveta, se je spraševal maročan Mu-barek Rabii. Boji se iskanja ideološko čiste družbe, ki je vedno nekaj umetnega in zelo nevarnega. Difenicijo nacionalizma je ugotavljal z dveh zornih vidikov: tistega, ki združuje, in tistega, ki razlikuje, deli. Prav izzivalno pa je deloval nastop Izraelke Batsheve Sheriff, ki je po svojem nastopu ne le spominjala na Francozinjo, ampak jo je še precej presegla. Ne verjame v ljubezen, prijateljstvo, iluzijo, še najmanj v tisto, kar je bilo izrečenega na tem srečanju. Svoj prispevek je zaključila prav s stereotipnim primerom nacionalizma, seveda na račun arabskih Palestincev (sama je namreč židovska Palestinka), saj ni mogla skriti svoje nestrpnosti in strahu pred njimi. Zanimivo je razmišljal ameriški predstavnik, ki je opozoril, da se moramo varovati pozicije kulturnega imperializma. Zelo neobremenjeno je razpravljal ruski pisatelj Večeslav Pecuh, za katerega pa nacionalizem sploh ne obstaja. Tudi njemu se pozna, da se ne zaveda hote-nega ali nehotenega nadvladja, ki ga prinaša vidik večinskega naroda. Znaten in hkrati tudi pomirjevalen prispevek k vsem referatom, razpravam in enostranskim izjavam sta dala ameriška študenta. Za Paula Bradleya je močan, militanten nacionalizem posledica prevelikih pritiskov na etične manjšine, kar se posebej odraža v Ameriki v velikih mestih, kjer se bijejo med seboj Kambodžani in črnci. Revščina je vir nacionalizma v Ameriki. Nacionalizem je način, kako najti svoj smisel v absurdnem okolju. Preveč gojimo sovraštvo. Znebiti se ga moramo in nehati iskati krivdo pri drugih, ampak odgovornost pri sebi! Menil je, da se je umetnost deformirala na celo vrsto načinov in citiral Aleša Debeljaka, da je imela politika prevelik vpliv na pisatelje. Naključje je hotelo, da je zbrani izbrani druščini, povedal nekaj globokih misli eden najmlajših udeležencev, študent John Cornvvell. Njegove besede so veljale tako nasplošno, kot tudi tistim udeležencem, za katere je bilo jasno, da se svojega brega oklepajo za vsako ceno. Kot predstavnik velikega in večinskega naroda je opozoril, da je temelj medsebojnih stikov spoštovanje, ki pomaga premoščanju razlik med nacionalizmi. Letošnji Bled je torej nakazal nekaj izhodišč, kamor bi se lahko razvijala naša prihodnost. Ostanimo optimisti in vzemimo resno tiste preroške napovedi, ki nam govorijo o svetu medsebojnega spoštovanja tako posameznikov kot narodov. ©m^sas©iEnGLAS 10. stran Petek, 24. maja 1991 JOŽE KOŠNJEK HELENA JELOVČAN Projekt Obramba in varnost Slovenije je tudi njuno delo: Jelko Kacin, bivši drugi človek slovenskega obrambnega ministrstva in sedaj minister za informacije, in komandant slovenske Teritorialne obrambe, Janez Slapar, ki ima po novem čin polkovnika. Osamosvajanje Slovenije: obramba in varnost Za pogajalsko mizo in ne na bojišču Slovenija predlaga tudi na obrambnem in varnostnem področju sporazumno razdružitev Jugoslavije. Ne želimo konfliktov, pravi obrambni minister Janez Janša, zato predlagamo ukrepe, ki omogočajo elegantno rešitev tega občutljivega vprašanja. Do 26. junija bodo sprejeti vsi ukrepi za zavarovanje slovenske suverenosti in ni sile. ki bi nam to preprečila, je dodal minister, ko je razlagal slovensko ponudbo zvezni vladi in drugim federalnim organom za razdružitev. Armada je v tem procesu eden ključnih dejavnikov, zato naša republika tu položaja ne namerava po nepotrebnem zaostrovati, čeprav kompromisov na škodo Slovenije ne misli sklepati. Jugoslovanska ljudska armada naj bi slovensko ozemlje zapustila do 31. decembra leta 1993. Do takrat bi armada za Slovenijo še opravljala nekatere funkcije, ki bi jih seveda naša republika financirala. Obveznosti niso enostranske, ampak dvostranske. Slovenija je pripravljena prevzeti skrb za socialne in statusne pravice vojakov iz Slovenije, ki so sedaj v Jugoslovanski ljudski armadi, slovenskih državljanov, ki so sedaj v vojaških šolah in akademijah, slovenskih častnikov v JLA in drugih zaposlenih v vojaških enotah, in častnikov JLA, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in bi bili pripravljeni delati v teritorialni obrambi ali Jugoslovanski ljudski armadi do leta 1993. Slovenija je pripravljena prevzeti tudi skrb za vojaške upokojence, ki živijo v Sloveniji in so pripravljeni v Sloveniji ostati. Ker pa očitno stvari ne bodo potekale gladko, na kar opozarjajo tudi zadnji dogodki v državi, bo Slovenija, če bo treba, tudi s silo zavarovala osamosvojitvene korake. Naša republika je na ustavnopravnem področju v bistvu že zavarovala suverenost na obrambnem in varnostnem področju. Parlament je sprejel tri ustavne zakone za izvedbo ustavnih dopolnil, sprejet je bil zakon o obrambi in zaščiti ter zakon o vojaški dolžnosti. Ti zakoni so sodobni, posebej pomembno pa je, da je bila vsa ta zakonodaja sprejeta v skupščini z dvotretjinsko večino, s političnim soglasjem, ki ga potrebujemo tudi sedaj in ga bomo še naprej. Akte za zavarovanje teh ukrepov je sprejelo tudi predsedstvo Republike Slovenije. Izjemen odziv obveznikov V dveh učnih centrih pri Ljubljani in Mariboru bo kmalu končano poskusno usposabljanje dela vojaških obveznikov. Po občinah uspešno potekajo naborne aktivnosti, zaključuje se reorganizacija Teritorialne obrambe in republiškega sekretariata, načrtovanih pa je tudi Koliko stane oprema vojaka Predstavniki sekretariata za ljudsko obrambo in štaba terotori-alne obrambe so povedali, da oprema slovenskega vojaka, ki je sestavljena iz 33 artiklov, stane 18.000 dinarjev. V izdelovanje opreme je bilo vključenih precej slovenskih podjetij, med katerimi so tudi PEKO iz Tržiča. ALM1RA iz Radovljice in RATITO-VEC iz Železnikov. več vojaških vaj za preizkušanje ukrepov. Sploh gre v teh primerih za preverjanje novih programov in testiranje zakonskih in podzakonskih aktov in seveda opreme. Delo v učnih centrih poteka normalno, je povedal minister Janez Janša. Usposabljanje je "očiščeno" politike in ideologije, odnosi med vojaki in starešinami so pristnejši, pa tudi standard bivanja je na zadovoljivi ravni. Obrambno ministrstvo in štab teritorialne obrambe sta zadovoljna, ker je bil odziv nabornikov skoraj 100-odstoten, usposabljanje pa je tudi testiranje kadrovskega potenciala. Na razpis za nekaj deset mest starešinskega kadra v učnih centrih se je prijavilo nad 1700 fantov, od katerih jih je imela polovica ustrezno izobrazbo. Starši naj se pogovarjajo tudi z JLA Zaradi moratorija na pošiljanje nabornikov v Jugoslovansko ljudsko armado je sedaj slovenski kontingent razpolovljen in je tako v armadi nekaj nad 6000 slovenskih fantov. Slovenija je že poslala zveznemu izvršnemu svetu sklep slovenske skupščine, da bi do 10. junija predčasno odpustili iz JLA vse slovenske fante, oziroma tiste, ki bodo takrat v vojski več kot sedem mesecev, kolikor traja Pogovori z armado Kaže. da se je Jugoslovanska ljudska armada pripravljena pogovarjati s slovenskim političnim vrhom. Tako je bil v Sloveniji že namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Stane Brovet, pa delegacija poveljstva 5. armadnega območja. Tudi na srečanju staršev slovenskih vojakov v Cankarjevem domu je bil generalmajor Zabret iz komande 5. vojaškega območja. Slovenija je vojaškim predstavnikom zagotovila, da naša republika ni protiarmadno razpoložena in da želi miren sporazum o uresničitvi slovenskih zahtev. Med zadnjim obiskom generala Konrada Kolška v Sloveniji je bilo sicer poudarjeno, da armada pri nabornikih ne misli popuščati, vendar bodo z uresničevanjem tega zakona počakali še kak mesec. Sestanka slovenskega vodstva in najvišjega armadnega vrha pa še ni bilo, čeprav ga Slovenija zahteva že dobro leto. Nove uniforme slovenske teritorialne obrambe. - Foto: G. Šinik po slovenskem zakonu služenje vojaščine. Slovensko politično vodstvo ne more obljubiti, da bodo do tega dne vsi doma, vendar bo Slovenija storila vse, da bo to uresničeno. Opravljenih je bilo že nekaj pogovorov, nekaj pa jih bo še: na relaciji republiška in zvezna vlada in republiško ter zvezno predsedstvo. Če do 10. junija ne bo odziva, bo skupščina slovenske vojake odpoklicala, o enakem koraku pa razmišljajo tudi na Hrvaškem in v Makedoniji. V Sloveniji deluje odbor staršev, katerih sinovi so sedaj v Jugoslovanski ljudski armadi. Slovenija pozdravlja delovanje Vojaki se vračajo Sporočilo, da bodo slovenske vojake, ki so odslužili vojaščino, odpustili, je najprej prišlo iz poveljstva 5. armadnega območja. V torek pa je prišlo enako sporočilo tudi iz generalštaba JLA. To velja za vsa vojaška območja in ne le za peto območje. To so potrdili tudi na poveljstvu ljubljanskega korpusa. Seveda pa gre v tem primeru samo za vojake, ki so odslužili enoletno vojaščino, ne pa za fante, ki so v vojski nad 7 mesecev in katere naj bi po slovenski zahtevi do 10. junija odpustili iz Jugoslovanske ljudske armade. Dijaki od včeraj spet v šolah Politična, ne strt Stavka dijakov in pristanek "stroke" na komp^'j hrbtenico slovenskega šolstva. Dijaki četrtih letnikov slovenskih srednjih šol sojJgj okriljem svojega stanovskega združenja prejšnjijg; rek odšli na cesto. Z nje so se vrnili šele včeraj, torej po dobrem tednu dni. Moratorija na zaključni izpitjl1 so ga sprva zahtevali, resda niso dosegli, prav Jako ne izpita iz zgolj enega predmeta, za kolikor sojjil pripravljeni popustiti še v torek, vendar so očitnojg: dovoljni tudi s kompromisno rešitvijo, ki jim jo nudil republiški strokovni svet za vzgojo in izobrazg; vanje; na zaključnem izpitu, ki bo od 19. do 25. junija: bodo dokazovali znanje iz dveh predmetov. takega odbora, saj so njegovi cilji identični z zahtevami slovenskega političnega vodstva, vendar mora najti odbor sogovornika tudi v JLA in drugih zveznih ustanovah, saj Slovenija pravno nima pristojnosti nad temi vojaki. Ni pa res, da so slovenski fantje pod pritiskom zato, ker se naša republika osamosvaja. V nevarnosti bi bili, čeprav Slovenija tega ne bi počela, saj gre za spore in nevarnosti, v katere naša republika ni vpletena. Slovenija, zainteresirana za sporazumno rešitev vseh problemov, tudi obrambnega, je prepričana, da se bo morala Jugoslovanska ljudska armada sprijazniti z novim stanjem, rada ali nerada. Res pa je, da pa je ta hip verjetno edina zvezna institucija, ki spoštuje obstoječo zakonodajo, kar je mnogim drugim deveta briga. Slovenski ščit na uniformi V ponedeljek so bile javnosti predstavljene nove bojne in službene uniforme slovenske teritorialne obrambe, tako za vojake kot oficirje. Kot je povedal poveljnik teritorialne obrambe Slovenije polkovnik Janez Slapar (pred dnevi ga je z majorja v polkovnika povišalo predsedstvo Republike Slovenije) so uniforme izdelek slovenske industrije, kar je eden od načinov vračanja denarja za obrambo nazaj v gospodarstvo. Uniforme so izdelane po dveh zgledih: uniformi, ki sojo nosili slovenski vojaki konec I. svetovne vojne, v letih 1918 - 1919, in uniformi slovenske teritorialne obrambe. Kroji so prijetni, vojaku omogočajo sproščeno gibanje, oznake pa so skladne z mednarodnimi pravili na tem področju. Slovenski vojak bo prepoznaven po ščitu s slovenskimi nacionalnimi barvami, ki se končuje s simbolom Triglava, in dveh mečih na rokavu in kapi. Čin starešine ne bo več skrivnost za javnost, prav tako pa ima sedanja generacija na rokavih številko 1, kar pomeni, da je to prva, "krstna" enota. Številka bo začasna in bo kasneje ukinjena. Vojaki bodo imeli uniforme doma in jo bodo uporabili, ko bodo poklicani na vaje. Po novem so razporejeni čini in znaki častnikov. Moštveni čini bodo poddesetnik, desetnik in nižji vodnik, podčastniški čini so vodnik, vodnik I. stopnje, višji vodnik, višji vodnik I. stopnje, zastavnik in zastavnik I. stopnje. Častniški čini pa so podporočnik, poročnik, stotnik, stotnik 1. stopnje, major, podpolkovnik in polkovnik, generalski čini pa generalmajor, ge-neralpodpolkovnik in general-polkovnik. Oznake na kapah so vojaške, podčastniške in častniške in generalske, poveljniški znaki so poveljnik oddelka, poveljnik voda in poveljnik čete, štabni znaki pa član štaba, načelnik štaba oziroma namestnik poveljniške enote ter poveljnik enote. Prvega bodo izbirali med slovenščino, matematiko in tujim jezikom, izpit bo v pisni in ustni obliki. Drug bo izbirni, odgovarjali bodo samo ustno, in sicer iz predmeta, ki je določen s predmetnikom in odgovarja bodoči študijski usmeritvi; namesto tega bodo lahko zadovoljili tudi s seminarsko oziroma raziskovalno nalogo. Novo podobo zaključnega izpita je strokovnemu svetu v torek ponudil Zavod za šolstvo in po mnenju strokovnega sveta pomeni človeško rešitev devet dni trajajoče agonije. Za dijake je rešitev morda res človeška, predvsem pa je politična in ne strokovna. Z njo je strokovni svet v bistvu negiral stroko, na katero je vse do konca prisegal, jo v očeh javnosti osmešil, potrdil, da je slovensko šolstvo brez hrbtenice oziroma da je le-ta močno boleh-na. Morda je bil dijaški štrajk koristen (če že ne potreben) prav zato, da je razgalil pravi obraz napihnjenega šolskega organizma in strokovno vrednost njegovih glavnih akterjev. Spaček usmerjenega izobraževanja? Da je dijaški štrajk v bistvu zgolj zrcalo neurejenih razmer v naši družbi, predvsem v šolstvu, meni tudi ravnateljica škofjeloške gimnazije Vladka Jan. Četrtošolce je preprosto strah. Ne toliko samega zaključnega izpita, kakor je bil zasnovan, kot tega, kaj bo z njimi. Dela zanje ni, vpis na fakultete je omejen, pred vrati bo ostala tretjina generacije. »Kadar hoče tisoče ljudi nekaj povedati, je vsaj nekaterim, če ne vsem, treba prisluhniti,« pravi Vladka Jan in dodaja, da je zaključni izpit spaček usmerjenega izobraževanja, ki mu je stroka hotela dati nalepko ustreznosti. Franc Lebar, ravnatelj Iskrine-ga šolskega centra v Kranju meni, da je zaključni izpit iz dveh predmetov za dijake vsekakor ugoden. Učitelji so za zaključni izpit, ki je sinteza štiriletnega znanja, ne tako strogo preverjanega, da bi ga dijak'-ki so štiri leta kolikor toliko resno delali, ne zmogli. Zanj so iz preprostega razloga, ker ji") je v četrtih letnikih prav zaradi zaključnega izpita spet lepo delati. Odkar je usmerjeno iz°" braževanje odpravilo maturo, so se dijaki po tretjem letniku dejansko nehali učiti. »Dolg« smo se potegovali za to, "ai odločitve v šolstvu sprejem8 stroka, ne kdorkoli, naj bo po'1' tika ali skupščina.« Očitno se ni nič spremenilo. Ko smo še pred objavo poziva Zveze dijakov Slovenije, naj se dijaki vrnejo v šole, o stavki vprašali za mnenje Alojza R8' kovca iz srednje tekstilne »" obutvene šole v Kranju, je dejal, da dobre rešitve za dijake, kakršnakoli že bo, ni več. Redni letnik se zaključuje 5. junija, do tedaj je za preverjanje znanja v posameznih predmetih na voljo samo še nekaj ur... Ni čudno, da dijaki beže iz take šole Posebno kritičen pa je bil V svoji oceni kompromisne resi' tve med stavkajočimi dijaki "j strokovnim svetom ravnate/J kranjske gimnazije Valenf'" Pivk. Dejal je, da takšna rešite* ponižuje dijake, da se ne čud -če iz take šole bežijo, »ye ' strokovni svet pripravljen iz l'. ključnega izpita črtati slovens* jezik, potem je to res lep oW na osamosvojitvene želje $1°* nije. Če že bo zaključni izp'* *1 ko okrnjen, potem bi bil za,n sprejemljivejši moratorij.« Dijaki so torej spet v šola.; Nič lepega jih ne čaka po ^ rovi) zmagi. Čeprav jim žara štrajka ne bo treba dlje sedet' šolah - odločitev o tem Je.pL puščena presoji šol - bodo kfas ki dnevi do konca nabit' spraševanjem, pisanjem naJ £ marsikatero znanje, ki bi ga s; morali predelati, bo ostalo z prto v knjigah. Ko so predstavniki Zveze dOj kov Slovenije v sredo zJ"\je povedali predsedniku s -\ Lojzetu Peterletu, da je st^. končan, da so tudi sami kon Lfch dpbfchOL po. LTH - OL LTH - ORODJARNA IN LIVARNA, p. o. Vincarie 2 64220 Škofja Loka meri3 Na podlagi statuta razpisuje komisija za delovna raZ"lj; delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornost VODJA PE ORODJARNA Pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri, vjiih - pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opr delovnih nalog, - znanje enega svetovnega jezika, - znanje iz organizacije dela, - poznavanje tehnologije orodjarstva. Mandatna doba traja 4 leta. , ^ pO Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v ^ . ^0jca, objavi razpisa na naslov: LTH-OL, Vincarje 2, Škofja z oznako »za razpisno komisijo«. w-tvj O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odloČi GORENJSKI GLAS PETEK, 24. MAJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej: sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič UJ NA Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli! V KRANJU JIH LAHKO KUPITE SAMO PRI NAS! IZ ŠOLSKIH KLOPI ZA DOM IN DRUŽINO NEW $WiNG OUA8TET Današnji večer ne bo navadni večer, kajti v športni dvorani na Bledu bo veliki gala koncert, ki ga organizirata Gorenjski glas in kulturni klub Bled, Na koncertu bodo nastopili Tereza Kesovija, Vice Vukov, Big band RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška, Oto Pestner, Nevv Svving kvartet. Vstopnice za koncert so le 150 dinarjev, prireditev pa se bo začela ob 20. uri. RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! Radio Kranj oddaja vsak dan od 12. do 19. ure, razen nedelje, ko program steče že od 10., zaključi pa se v jutranjih urah, eno uro po polnoči. Frekvenca je verjetno znana - 97,3 MHz, ob tem pa še podatek, da lahko pred oddajanjem kranjskega Radia na njegovi frekvenci poslušate II. program Radia Slovenije oziroma Val 202, ravno tako tudi po zaključku programa Radia Kranj. Osnovna shema Radia: Koristnim informacijam (propagandnim sporočilom) lahko prisluhnete ob: 12.50, 13.50, 14.50, 16.50, 17.50 in 18.20. Govorni prispevki se praviloma vključujejo v program dvajset minut čez vsako uro. Izjema je seveda čas od 15.30 do 16.00, ko na valovih Radia Kranj prenašamo oddajo »Dogodki in odmevi«. Še nekaj informacij o stalnih oddajah: športna oddaja -vsak ponedeljek ob 14.20, napovedi kulturnih prireditev - vsak ponedeljek in četrtek ob 18.20, posebna oddaja za vernike - vsako soboto ob 18.00, oddaja za najmlajše - vsako nedeljo ob 10.05, čestitke poslušalcev - vsako nedeljo od 13. ure dalje, športno-pla-ninski kotiček - vsak petek ob 14.20, nagradna akcija »skriti reporter« - vsak ponedeljek in četrtek ob 17.20... Telefonski številki studia: 21-21-22 ali 21-21-23. VREME Lepo in toplo Po pratiki bo v soboto, 25. maja stanovitno vreme, v nedeljo, 26. maja, bo toplo, v ponedeljek, 27. maja, bo jasno, v torek, 28. maja, bo ščip, v sredo, 29. maja, bo veter, v četrtek, 30. maja, bo oblačno, v petek, 31. maja, pa grom. Lunine spremembe V torek, 28. maja, bo ob 12. uri in 37 minut ŠČIP. Ker se Luna spremeni opoldne, bo po Herschlovem vremenskem ključu VELIKO DEŽJA! * Koledar imen Sobota, 25. maja: Urban, Magda, Magdalena, Antej Nedelja, 26. maja: Filip, Zdenko, Lambert, Nanika Ponedeljek, 27. maja: Bedin, Bedanec, Gustl, Avguštin Torek, 28. maja: Gusta, Vilko, Ignac, Nace Sreda, 29. maja: Maks, Majda, Magdalena, Hace Četrtek, 30. maja: Ferdinand, Ferdo, Ivana, Milka Petek, 31. maja: Marija, Angela, Kocelj, Nace POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach, Kaiser Josef Platz 6, Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart, vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah!!1) Ziljska Bistrica / Feistntz Gail ti VISOKE OBRESTI ZA VLOGE ti BANČNA TAJNOST ti V ti UGODNA MENJAVA ti SLOVENSKA POSTREŽBA ti Minuli petek smo pri Časopisnem podjetju Glas prvič v zgodovini našega časopisa izdali Glas na 48 straneh in v 63.000 izvodih, ki smo jih poslali vsem gospodinjstvom na Gorenjskem. Na sliki: oblikovalec Igor Pokorn, odgovorna urednica Leopoldina Bogataj in tehnični urednik Ivo Sekne... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 10.10 15.20 15.30 16.50 16.55 17.00 17.10 18.10 18.15 18.15 18.25 19.05 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.05 21.55 22.00 22.20 0.10 Video strani TV mozaik Klub Klobuk, ponovitev Velik zasuk, ponovitev francoske nadaljevanke Video strani Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Novosti založb: Prelistajmo skupaj Hči morskih valov, norveška nadaljevanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angleška poljudnoznanstvena oddaja V Citvju, angleška nanizanka EP Video strani TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Let puščice, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.00 Alpski večer Bled 91, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Koncert orkestra Slove .ske filharmonije, posnetek iz Cankarjevega doma 22.00 Ex libris: Bila je slovenska popevka, ponovitev 22.50 Yutel, eksperimentalni program 23.50 Satelitski programi, poskusni prenosi l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 10.00 Šolski program 10.00 Otrok, šola, dom: Pripravimo se za šolo, kontaktna oddaja 11.30 Slovenski muzeji in galerije: Muzej v Kamniku 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Korakaj ali umri, ameriški film 14.10 Culico na rame 15.10 Igor Kuljevič: Moč kreposti, opera 16.20 Video strani 16.36 Poročila 16.40 TV koledar 16.50 Pokličimo93 17.00 Znanstveni razgovori 17.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 18.00 Hrvaška danes 18.45 Prvi vtisi, ameriška humoristična serija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Enkratna Phillis Dixie, ameriški film 21.36 Duoptrija, talk show 22.25 TV dnevnik 22.45 Ekran brez okvira 0.15 Yutel 1.15 Poročila 16.10 Video strani 16.15 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.25 Splošna praksa, serija 17.15 Kvizkoteka, ponovitev 18.35 Slepa vera, ponovitev 19.25 Dober večer 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Risanka 20.15 Pakistan - dežela in ljudje, potopisna serija 20.50 Nostalgija 21.30 Alf 22.50 Poročila 23.10 Neučakana pištola, ameriška nanizanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program G.T., risana serija Bober, Don Chuck, risanka 20.10 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja 20.30 Dickensove dogodivščine, nadaljevanka 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.05 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.06 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.10 21.25 21 35 23.15 23.35 1.15 Jutranji program: Čas v sliki Pisarna, pisarna, serija Ruščina Šolska TV Razpeta med dvema ljubimcema, ponovitev ameriškega filma Popaj, risanka Domače reportaže Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja, serija Liebling Kreuzberg, serija Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Ostržek, pleši, lutka, pleši, risanka Am, dam, des Zeleni pašnik Dusry, avstralska serija Mozartov kviz Mini čas v sliki VVurlitzer Čas v sliki Mi Sin z otoka Znanje danes Čas v sliki Vreme Šport Primer za dva, Hladnokrvno Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani Morilec z rožnim vencem, ameriški film; Donald Suther-land, Charles Durning. Belinda Bauer Šport Beli oleander, ameriški film; Gene Tiernev, VValter Huston, Vincent Pryce, Glenn Langen čas v sliki TV AVSTRIJA 2 15.46 Leksikon umetnikov 16.10 če je ločitev, naj bo ločitev, češkoslovaški film 17.30 Turizem v Keniji, Živali in turisti 18.00 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Dont Look Back. dokumentarni film ob 50-letnici Boba Dvla-na 0.10 The Beat Generation - an American Dream, dokumentarni film 1.35 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program glasba -9.06 Glasbena matineja -11.06 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.06 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 -2x2-1+1 - dvojčki - 19.00 - Odpoved programa - RADIA ODDAJNIKI TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87,7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica, Gorenjska Bohinj RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Petkov ocvirek -15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 SOVA LET PUŠČICE ameriški barvni film; režija: Samuel Fuller; glavne vloge: Rod Steiger, Marita Montiel, Brian Keith, Ralph Necker, Jay C. Flip-per. Tim McCoy, Charles Bron-son Glavni junak filma Let puščice je vojak južne armade, ki se ne more sprijazniti s porazom juga v ameriški državljanski vojni. Z zmagovalci ne more in noče živeti - umreti hoče v divjini. Tu pa ga zajamejo Siouxi. Pred smrtjo ga lahko reši le obredni beg. Indijanski poglavar izstreli puščico. Tam, kjer puščica prileti na zemljo, je meja. Ko jo bo prestopil, se začne lov. Če bo preživel -ušel, ne bo več v nevarnosti. Vojak O'Meara je dokazal pogum in vzdržljivost, tako da ga Indijanci sprejmejo medse - celo poroči se z Indijanke.. Kot zanimivost lahko opozorimo na filmski debut Charlesa Bron-sona, ki ga bodo nekateri gledalci spoznali v popolnoma nemi »vlogi« statista - indijanskega bojevnika. FILMNET 7.00 Le Tonnere De Dieu, drama 9.00 Dinner at Eight, komedija 11.00 Jour-ney to Shiloh, vestem 13.00 My Fa-vourite Brunette, komedija 15.0 Mad Buli, drama 17.00 Robin Hood, risanka 19.00 The Rescue, akcijski film 20.45 The Blues Brothers, musical 23.00 Hanna's War, drama 1.30 Bre^ athles 3.00 Murph the Surf RTL PLUS 6.0 Dobro jutro, poročila 9.05 Že spet ti 9.20 Film 11.0 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.36 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Domovinske melodije, ponovitev 16.46 Tvegano 17.15 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airvvolf 21.15 Umor je njen konjiček 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.10 Tutti frutti 0.10 Film, ponovitev 1.40 Tiger trga plen, film 3.15 Super zabavljač 4.35 Film SCREENSPORT 8.00 Šport v Franciji 8.30 Speedway -svetovno prvenstvo 9.30 Francoska rugby liga 11.00 VVrestling 12.00 lndy dirke - Indianapolis 13.00 Britanska formula 3000 14.00 Šport v Franciji 14.30 Moto šport novice 15.00 Tenis -EDE turnir 16.30 Kolesarstvo 17.00 Vuelta - pregled dirke 18.00 Monster truck 19.00 Tenis - EDE turnir, prenos polfinala 20.30 Britanski moto šport 21.00 GO - moto šport 22.00 NBA košarka - finale končnice 23.00 Vuelta -5. dan 24.00 Ameriški profesionalni boks KINO 24. maja CENTER amer. rom. kom. ZELENA KARTA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. trda erot. NEUTRUDNI LJUBIMEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. BULL DURHAM ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. ljub. drama HAVANA ob 20. uri LAZE amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 19. uri ĆEŠNJICA amer. akcij, film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film HRABRI VIKING ERIK ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film ODPADNIKI ob 19. uri RADOVUICA amer. akcij, film PIŠTOLA BREZ NADZORA ob 20. uri BLED amer. pust: film OTOK Z ZAKLADOM ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN FILMSKA NAGRADNA UGANKA Pravljico o Pepelki sta kajpak napisala brata Grimm. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dva. Nagrado, po dve vstopnici za ogled katerekoli filmske predstave v dvorani Kino podjetja Kranj, pošiljamo Neži Buh, 64224 Gorenja vas, Hlavče njive 6, in Saši Suvak, 64270 Jesenice, Titova 3. Čestitamo. V kinu Center bodo od 27. maja do 2. junija vrteli ameriško grozljivko Žrelo, tretji del. Gledalci jo bodo tokrat, da jih bo še bolj strah, lahko gledali v posebni tridimenzionalni tehniki. Zgodba filma je več ali manj znana. Dogaja se v zabaviščnem parku Podvodno kraljestvo na Floridi, katerega glavna privlačnost so ogromne prozorne podvodne cevi za sprehod pod morjem. Vse je lepo, dokler se ne prikaže velikanski beli morski pes ubijalec. Vprašanje za vas; kako oziroma s čim je treba gledati film v tridimenzionalni tehniki, da dobimo zaželene učinke? Odgovore pošljite do 4. junija na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Domače naloge o Jalnu Pošiljamo vam nekaj primerov iz "domačih nalog o pisatelju Janezu Jalnu". Letos praznujemo 100-letnico njegovega rojstva. Pripravili so jih sedmošolci iz žirovniške osnovne šole. Morda boste našli kaj primernega za objavo. Učenci in to-varišica za slovenščino. Ko sem vprašala ata, ali kaj ve o Jalnu, mi je dejal: "Kaj ne bi vedel, saj je bil Jalen moj prijatelj! Večkrat je prišel k meni, da sva malo poklepetala. Imel je pet sester: Katro, Marijo, Rezo - ta je bila učiteljica - ter Johano in Franco. Vse so bile dobre šivilje. Imel je tudi brata Joža in Martina. Bil je prijazen, vesel, skromen človek. Rad je zahajal v družbo domačinov. Če je slišal kako domačo besedo, jo je takoj zapisal. Na Rodinah pod Skokom ob stezi Smokuč-Sankaška je imel kočico, v kateri je pisal. Najraje je opisoval lepote našega kraja. Bil je tudi lovec, ljubil je gore, zato je rad hodil v hribe. Na Rodinah je od cerkve odkupil svojo rojstno hišo. Ko je umrl, je hišo zapustil nečakinji Rozki, ki mu je kuhala." Tudi ati se še spominja pisatelja Jalna. Ko je bil v 8. razredu, je Jalen umrl, ati pa je deklamiral na njegovem pogrebu. Blanka Zupan Domačini se radi spominjajo Jalnovih pridig. Bile so kratke, jedrnate in humoristične. Sašo Pogačnik Iz pripovedovanja starega očeta sem spoznal, da je pisatelj Jalen prizadevno zbiral gradivo o nastanku in poimenovanju vasi v okolici. Zapisal je, da seje današnja vas Smokuč nekoč imenovala Krnica. Gorazd Jenko Učenci 7. a r. OŠ Gorenjskega odreda,Žirovnica Narobe svet Odšel je dedek v svet na otok Dudka gret. Na otoku zajci lovce so lovili in petelini za lisico se borili. Severni jelen se drsat je učil, nosorog pa v smuku se uril. Čuki podnevi so kvartali, ponoči pa vsi zaspali. Dojenček za dedka je skrbel, mleko vedno mu pogrel. Barbara Kejžar, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Kiss je poljub, kis pa ni Obiskala sta nas dva Angleža. Mami je prvi dan skuhala obilno kosilo. Solata je bila že pripravljena v skledi. Dodati je morala še kis in olje. "Olje imam tukaj," je rekla očiju, "potrebujem samo še kis. Ga lahko vzameš iz omare?" Deniese in Chris sta se spogledala in nasmehnila. Saj veste, kaj pomeni angleška beseda kiss! Koje oči gostoma razložil, da je pri nas kis čisto navaden dodatek k solati, smo se od srca zasme-jali. Nina Skubic, 5. b r. OŠ Josipa Broza-Tita, Predoslje Šola po moji meri Joj, šola! Ko zaslišim to besedo, se mi kar zvrti v glavi: kontrolna naloga, pridi k tabli, sedi, mir, ne prepisuj, že spet klepetaš, kje imaš domačo nalogo... Same neprijetnosti, ki se ponavljajo iz dneva v dan in mi povzročajo hude preglavice. Zato večkrat sanjarim, kakšna naj bi bila moja šola. Čisto drugačna in res moja! Grega Saje, 5. č r. OŠ Franceta Prešerna,Kranj Mi trinajstletniki in svet, v katerem živimo To je obdobje, za katerega pravijo, da je najlepši del življenja. Seveda smo še mladi, vendar zdaj že hitro odraščamo. Kmalu se bo treba odločiti, kaj bomo v življenju počeli. Moramo se odločiti za tisto, kar nam je všeč, to pa ni lahko. Sam se še nisem odločil. Veliko stvari mi je všeč. Smo v obdobju, ko nas vse jezi, ko so nam tu in tam starši preveč, ne razumejo nas, da odraščamo. Kmalu bo to obdobje mimo in življenje se bo nadaljevalo. Večkrat smo radi sami. Veliko časa preživimo zunaj in pred TV. Imam dve starejši sestri, ki mi bosta pomagali pri odločitvi za poklic. Večkrat se tudi spremo, vendar to ni nič hudega, saj se moramo tudi v naprej prenašati, zato se kmalu raje pobotamo. Večkrat mi pravita, da sem "navaden pubertetnik", vendar me to ne moti. Tudi s prijatelji se večkrat zgodi isto kot s sestrama. Skregamo se, se pobotamo, skregamo... V šoli se nam včasih ne da poslušati razlage, sonce nam sije v glavo, klepetamo, potem ko nas tovarišica opozori, pa pravimo, da je tečna. V takem svetu smo in bomo še nekaj let. Vsi bomo še naprej odraščali. Doma se najbolje razumem z očetom. Skupaj delava, se pogovarjava, največ časa preživiva skupaj. To mi je zelo všeč. Rad bi večno ostal v teh letih, seveda bi to hotel tudi za očeta in mamico, sestri, sošolce. Ko sem doma sam, rad gledam TV ali berem knjige. To je lepo, saj tako spoznavam in imam vedno večji besedni zaklad. Čeprav nerad hodim v šolo, sem vesel, če sem tam uspešen. Prav tako sem vesel za ves razred, če je uspešen, saj so v razredu moji sošolci, s katerimi preživim vse dopoldne. Marko Kovačevič, 7. c r. OŠ heroja Bračiča,Tržič Teta pomlad Teta pomlad je prišla v deželo. Rožice cveto, ptički poj o, drevje brsti. Zimske zaspance zbudi cin, cin. Zvonček se prebudi cin, cin, trobentica se prebudi tra-ra, tra-ra, na vejah zbor ptičkov poje čiv, čiv, ptički se vračajo... Andrej Vole, 2. b r. OŠ Kranjska Gora Kadar sem neprespan "Kako bi še spal!" si zaželim. Vse mi gre narobe. Pozabim copate in tudi nekaj zvezkov. V šoli se ne morem zbrati. Ne počutim se dobro. Pomagal bi mi le spanec, a zaspati ne smem. Mislim, da bom kar zbolel. Komaj čakam, da je pouka konec. Še ves dan sem len. Grega Šenk, 5. a r. OŠ Josipa Broza-Tita,Predoslje 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 TV mozaik 8.30 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Klešče 9.10 Zbis: B. Čopič: Čriček išče sonce 9.25 Alf, ameriška nanizanka 9.50 Periskopov raček: Programski jezik Logo 10.00 Zgodbe iz školjke 11.00 Naša pesem: Mešani pevski zbor Glasbena matica Ljubljana 13.40 Video strani 13.50 Videogodba, ponovitev 14.35 Kapitan Nemo in podvodno mesto, ameriški mladinski film 16.15 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Naše gostoljubje, ameriški film (čb) 18.25 EP Video strani 18.30 Skozi hudičeva vrata, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 19.00 Že veste? 19.10 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 ONA + ON 22.05 EP Video strani 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Na zdravje), ameriška nanizanka Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka Zlobnost. italijanski film 1.26 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Muppet show: Liza Minnelli 19.30 TV dnevnik 20.15 Umag: Mednarodni TV festival športnih programov, prenos zaključne prireditve 21.45 Filmske uspešnice: Murphvje-va vojna, angleški film 23.30 Yutel, eksperimentalni program 0.30 Satelitski programi - poskusni prenosi l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Za zelenimi vrati 10.30 Naši likovni umetniki: Vlaho Bukovac 11.00 V vrtincu stoletij: Pulj 11.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Besede, besede 12.30 Reprizni program 13.20 čarobni deček, poljski mladinski film 14.50 Mikser M. zabavna oddaja 15.35 Sedmi čut 15.46 Živele male šole, dokumentarni film 16.15 Narodna glasba 16.46 Poročila 16.50 Odprto... 17.30 TV teden 17.46 TV razstava: Krešimir Katic 18.00 Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Intervju tedna 20.15 Igrani film 22.10 TV dnevnik 22.30 Prisrčno vaši 23.15 športna sobota TV Beograd 23.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.20 Yutel 1.20 Poročila TV HRVATSKA 2 13.55 Video strani 14.00 Dober dan - spregledali ste -poglejte 14.10 Pakistan - dežela in ljudje, potopisna serija 14.40 Nostalgija, ponovitev 15.15 Alf 15.40 Neučakana pištola, ameriška nanizanka 16.25 Ekran brez okvirja 17.55 DP v rokometu, polfinale Play Off Zagreb - Chromos : Metalopla- stika, prenos 19.20 Dober večer 19.30 Dnevnik 20.06 Risanka 20.15 Umag: Mednarodni TV festival športnih programov, prenos zaključne prireditve 21.50 Megamix 22.50 Zakon v LA. ameriška nadaljevanka 23.40 Maraton Lousiana, francoska-kanadska nadaljevanka KANALA_ 20.00 Tri zvezde. 5/13. del španske humoristične nanizanke 20.46 Moški, ženska in banka, kanadski barvni film; Donald Suther-land, Brooke Adams, Paul Ma zursky TV KOPER 16.00 17.30 19.00 19.30 19.40 19.50 20.30 2220 22.30 športne oddaje Nova Gorica, ponovitev dokumentarne oddaje TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program ...Naš prijatelj Koper, 4. del oddaje ob 20. obletnica televizije Koper Krik velikanov, španski barvni film TV dnevnik športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 čas v sliki 9.05 Pisarna, pisarna, serija 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Ena preveč v haremu, ameriški film 12.30 Hallo Austria, hallo Wienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Vsaj enkrat ljubi bog, nemški film 15.06 čudežne minute. Mentalni fenomeni 15.10 Comedy Capers 15.25 Hiša v Jeruzalemu, 51. del 15.30 Pravljice z vsega sveta 15.56 Kapitan Smodnik na črni svinji, zadnji del risane serije 16.00 VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 če mene vprašaš 17 35 Trivial Pursuit 18.00 čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Sin z otoka 19.30 20.00 20.15 22.40 22.40 0.20 0.25 1.45 1.50 Čas v sliki Šport Musikantenstadl, večer narod-nozabavne glasbe Model in vohljač Apology - smrtonosno priznanje, ameriško-kanadski film; Lesley Ann Warren, Peter VVel-ler čas v sliki Krokar - dvoboj čarovnikov, ameriški film 1962, Vincent Priče, Peter Lorre. Jack Nicholson Čas v sliki Ex Libns TV AVSTRIJA 2 15.05 15.15 16.00 16.46 17.00 17.45 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 22.06 22.10 22.40 23.10 0.55 1.00 Leksikon umetnikov Tako plešejo na Dunaju Ozri se po deželi Koledar avstrijskih običajev Točke, metri in sekunde, 2. kolo Kdo me hoče? - Živali iščejo dom Pisarna, pisarna, serija Slika Avstrije Avstrija danes Čas v sliki Vreme Kultura Kam in nazaj - Bog ne verjame v nas, 1. del TV filma čas v sliki šport Romy 91, podelitev nagrad najbolj priljubljenim TV zvezdam leta V živo v soboto, Glasba in pogovor Čas v sliki Ex libris SLOVENIJA 2 21.45 MURPHVJEVA VOJNA angleški barvni vojni film, režija: Peter 0'Toole, Sian Phillips Phil-lip Noiret, Horst Janson. Film Murphvjeva vojna se vpisuje v tradicijo angleškega filma, v tisti njegov tok, v čigar ospredju je trmasti, neuklonljivi, egocentrični junak, ki se ne ustavi pred ničimer. Tak junak je Murphy, preživeli z britanske ladje, ki jo je tik pred koncem druge svetovne vojne torpedirala nemška podmornica. Nemški kapitan se ni zadovoljil samo s še eno zmago, ampak je ukazal, da neusmiljeno pokosijo britanske mornarje. Vendar Murphy preživi. Ko odkrije star, razpadel vodni dvomotor-nik, se loti popravila. Z usposobljenim letalom začne Murphy svojo osebno vojno zoper nemško podmornico. Vztrajno, neusmiljeno, trmasto zasleduje podmornico, jo ogroža s priročnimi bombami, in zmeraj znova tvega lastno glavo. Med posadko nemške podmornice in angleškim mornarjem divja neusmiljena vojna, ki je ne more prekiniti niti uradna kapitulacija Nemčije 9. maja. Harry Kuhner: Pesmi - 23.16-6.00 Nočni program - glasba l. RADIO ŽIRI l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Počitniško popotovanje od strani do strani -t- pionirski tednik - 9.06 Z glasbo v dober dan -10.06 Kulturna panorama - 11.06 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski MerkurČek + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.56 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.06 Znano in priljubljeno -19.46 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.06 Literarni nokturno - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - čestitke poslušalcev in EP - 18.69 - Odpoved programa KINO 25. maja CENTER amer. rom. kom. ZELENA KARTA ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. ZGODBA IZ LOSA ANGELESA ob 21. uri STORŽIČ amer. ris. v pro-izv VValta Disneya PEPELKA ob 16. uri, amer. trda erot. NEUTRUDNI UUBIMEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. BULL DURHAM ob 17. in 19. uri, prem. amer. srhlj. kom. OBSEDENA ob 21. uri DUPLICA amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. ljub. drama HAVANA ob 18. in 20.15 uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ODPADNIKI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film HRABRI VIKING ERIK ob 19. uri RADOVUICA amer. zab. film PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 18. uri, amer. zab. film SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 20 uri BLED amer. pust. film OTOK Z ZAKLADOM ob 18. uri, amer. akcij, film ŠE 48 UR ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film ŠKANDAL V HOLLYWOODU ob 20. uri NOVO V KINU ZGODBA IZ LOS ANGELESA (LA. Story) ameriška komedija; režija: Mick Jackson; glavni vlogi: Steve Martin, Victoria Tennant. Glavni junak zgodbe, nesrečni meteorolog (Steve Martin) je prototip sodobnega moškega devetdesetih let iz L.A. Ker ga je zapustilo dekle in so ga odpustili iz službe, se poskuša soočiti s surovim svetom, napolnjenim s kičem in mondenimi norostmi. Smisel življenja najde v iskanju prave ljubezni. / NEDELJA SPOREDI 26. maja 199l] 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 g < < 8.15 8.25 9.20 10.00 10.30 10.55 11.00 11.30 11.50 12.20 13.00 14.35 15.30 16.50 16.55 17.00 17.06 19.00 19.05 19.20 19.30 19.55 20.05 20.55 21.00 22.20 22.45 0.10 Video strani Otroška matineja, Živ žav Hči morskih valov, norveška nadaljevanka V znamenju zvezd: Dvojčka, ponovitev nemške dokumentarne serije Muppet show: Liza Minnelli, ponovitev EP Video strani Videomeh Obzorja duha Ljudje in zemlja Prisluhnimo tišini Titanic, ponovitev Saga o Forsvtih angleška nadaljevanka Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Modna kreatorka, ameriški film Risanka TV mernik TVokno TV dnevnik Vreme Diploma za smrt, nadaljevanka HTV EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Športno popoldne, vključitev Rallv Saturnus, reportaža iz Ljubljane DP v rock'n'rollu, reportaža iz Škofje Loke 19.30 TV dnevnik 20.00 Camel Trophv '91 (Francija), manj od hotenja, več od možnosti, dokumentarna oddaja 20.30 Ciklus filmov R. W. Fassbinder-ja: Lili Marlen, nemški film 22.25 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.00 Športni pregled, oddaja TV Novi Sad 23.46 Yutel. eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.30 8.46 8.50 9.00 11.00 12.30 13.30 13.35 14.25 14.55 16.35 16.40 18.45 19.10 19.30 20.00 21.15 22.15 22.35 23.15 0.00 1.00 Lathatar - horizonti, kronika v madžarščini Poročila TV koledar Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke Reka: Proslava 700. letnice svetišča matere božje na Trsatu Sadovi zemlje, kmetijska oddaja Poročila Daktari, ameriška nanizanka In... tudi letos Nedeljsko popoldne: Obzorje Veni, vidi Trije mušketirji, ameriški film Leteči medvedki, risana serija TV sreča TV dnevnik Dušan Kovačevič: Profesionalec, drama TV Beograd Boj za demokracijo, dokumentarna serija TV dnevnik Glasbena oddaja Športni pregled, oddaja TV Novi Sad Yutel Poročila 12.10 12.15 12.15 13.10 15.00 19.30 20.00 0.00 0.50 Video strani Dobro jutro Spregledali ste - poglejte Fluid, ponovitev Nora zapornika, ponovitev ameriškega barvnega filma Športno popoldne Košarka: NBA liga DP v ritmični gimnastiki Rally Saturnus Hokcenheim. SP v motociklizmu Dnevnik Sedma noč 3 + 3+1 = teden Murphy Brovvn, humoristična serija Gost sedme noči Reportaža Srečanje z likovnim umetnikom in začetek avkcije v dobrodelne namene NLF, nagradana igra Nočni klici Rezultati avkcije 10.45 11.00 12.00 12.30 13.00 13.10 13.35 15.20 15.30 15.55 16.10 17.00 17.10 18.30 19.30 19.48 20.15 21.00 22.00 22.05 22.10 1.10 Raji živali Tiskovna konferenca Tednik , Orientacija, ponovitev Čas v sliki Pisarna, pisarna, serija Trapez, ameriški film 1000 mojstrovin Otroški program The Real Ghostebusters, Mi smo številka ena, risanka Jaz in ti Daktari Mini ČVS Velikih deset Sin z otoka Čas v sliki Šport Živeti v miru Dokumentarna oddaja Budovi nauki Mozartov koledar, Mozart in ženske Don Giovanni, opera W. A. Mozarta Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 KANALA TftOdvezde, španska humoristična nanizanka 20.45 Tuljenje, ameriška grozljivka; Dee VValace, Patrick MacNee, Dennis Dugan, Christopher Stone TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti fruttic, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Aktualna tema, ponovitev 20.10 Krvava uganka, ameriški barvni film 21.30 Globus 22.00 TV dnevnik 22.10 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.00 Športna oddaja TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Afriška kraljica, ameriški film 9.00 9.05 10.15 11.00 12.35 12.50 13.00 13.30 14.15 15.00 15.45 17.15 18.00 18.30 18.55 19.00 19.30 20.15 22.00 22.05 22.05 22.10 23.46 0.30 Čas v stiki Kulturni tednik Universum: Tibet - upor duha, 2. del. ponovitev Oueen Kelty, ameriški nemi film Dragocene orgle Computeranimation Dober dan, Koroška Slike iz Avstrije Euromusica Pomorska svilena cesta, 7. del Športno popoldne Klub za seniorje. sestanek z vsemi, ki so po srcu mladi Pisarna, pisarna, serija Avstrija v sliki Verska oddaja Avstrija danes Čas v sliki Ženska se izkaže, ameriški film; Kathleen Tumer, Burt Revnolds, Christopher Reeve Čas v sliki TV Avstrija Šport Emigrant, italijanski film Magnum Čas v sliki KINO 26. maja CENTER amer. ris. film PEPELKA ob 10. uri, amer. rom. kom. ZELENA KARTA ob 17. in 19. uri, predprem. amer. ljub. drame HAVANA ob 21. uri STORŽIĆ hongkon. karate film KRALJ BOKSARJEV ob 16. uri. amer. trda erot. NEUTRUDNI UUBIMEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. srhlj. kom. OBSEDENA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 21. uri DUPLICA amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 10., 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. GLOBOKO MODRO ob 21. uri TRŽIČ amer. kom. ZGODBA IZ LOS ANGELESA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ODPADNIKI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film HRABRI VIKING ERIK ob 19. uri RADOVLJICA amer. zab. film SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 18. uri, amer. akcij, film PIŠTOLA BREZ NADZORA ob 20. uri BLED amer. akcij, film ŠKANDAL V HOLLYWOODU ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. zab. film ŠE 48 UR ob 20. uri NOVO V KINU ŽRELO 3 D ameriški film; igrajo: Dennis Quaid, Bess Armstrong, Lea Thompson. Vse je mirno v laguni Morski svet na Floridi. Delfini se igrajo in izvajajo razne veščine, ljudje zaključujejo z otvoritveno slovesnostjo ob odprtju najmodernejšega zabaviščnega parka »Podvodno kraljestvo«. Glavna atrakcija parka so cevi, speljane pod morjem, skozi katere lahko obiskovalci občudujejo morske lepote. Plaža je polna ljudi, otroci se igrajo v vodi, uslužbenca Kathrine in Michael pa v potapljaških oblekah opravljata rutinska dela. Dva dresirana delfina jih poskušata opozoriti na nevarnost - velikega belega morskega psa. Obiskovalci vstopijo v podvodno sprehajališče. V upravi zvedo za morskega psa, vendar ko reagirajo, je že prepozno... Razdraženi morski pes napade... SLOVENIJA 2 20.30 LJLI MARLEN nemški barvni film; režija: Rainer VVerner Fassbinder; igrajo: Han-na Schvgulla, Giancarlo Gianni-ni, Mel Ferrer... Morda je Lili Marlen Fassbinder-jev najslavnejši film, ne nazadnje zato, ker pripoveduje zgodbo ene najbolj priljubljenih vojaških pesmi Lili Marlen. Potem ko jo je prvič predvajal radio Beograd, je melanholična popevka, ki pripoveduje o paru, ki se mora ločiti pred vojašnico, postala pesem vojakov na vseh frontah. Scenarij se omejuje na tisti del avtobiografije pevke Lale Ander-son, v katerem je opisana njena pevska in življenjska pot, povezana s pesmijo, ki se je tako prikupila vojakom. Začetek je postavljen v leto 1938, v Ziirich, kjer doživljata ljubezen v senci bližajoče se svetovne katastrofe pevka VVilkie in obetajoči glasbenik Robert. Robert je član tajne židovske skupine, ki skrbi za begunce. Očetu in nekaterim članom skupine uspe, da spravijo VVilkie iz Švice, saj so prepričani, da je za Roberta ta zveza preveč nevarna. V nekem lokalu v Miinchnu, kamor se mora preseliti VVilkie, prvič zapoje pesem o Lili Marlen, jo nato v prvih dneh vojne posname na ploščo, ta pa nepričakovano postane hit druge svetovne vojne, večerna molitev vojakov in simbol hrepenenja po miru. S pomočjo te pesmi se VVilkie prebije na sam vrh, postane zvezda, ki pri Fuhrerju uživa posebno protekcijo. Ne zanima je politika, ne strahote vojne, dokler se v Berlinu, ne meneč se za nevarnosti, nenadoma ne pojavi Robert. Po kratki ljubezenski noči prime Roberta gestapo in ko je VVilkie pripravljena prinesti prepovedane filme iz Poljske, je Robert spet na prostosti. Toda zdaj postane VVilkie sumljiva, pianist, ki jo je spremljal, mora na fronto, njej prepovedo nastopati, njena pesem se v Nemčiji ne sme več vrteti. Samo popularnost jo še rešuje, a vseeno poskuša v obupu storiti samomor. Robert in njegovi prijatelji spoznajo nevarnost, v kateri se je znašla VVilkie, zato se poslužijo zvijače... 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00 8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.06 Nedeljska matineja -11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna -18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar - Alpetourjevo turistično okence - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.20 - Miran Herzog -Cvetje v jeseni in Poljanci - 10.45 -Sprehod po naših kinodvoranah -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Če stitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa - PONEDELJEK SPOREDI ZLmaja 199~\T\ SLOVENIJA 1 18.30 RADOVEDNI TAČEK Čevelj je lahko prevelik, premajhen, preozek, preširok. Lahko je salonski, plesni, baletni. Čevlji so tudi visoki in nizki, moški in ženski, otroški, rjavi, črni, pripravni, nerodni, moderni, dragi, poceni, levi, desni, z vezalkami ali brez njih. Pa nikar ne vprašajte Tačka, kje ga čevelj žuii, da vas ne bo dal na čevelj. Scenarij Berta Golob, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okom. Scena Tomaž Marolt, dramaturg Jože Rode; glasbena operna Lidija Stranskv, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Kor-bar. L PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik, ponovitev 9.00 Ciciban, dober dan. Pekarna 9.10 Pojdi nekam, ne ve se, kam: Žingala mingala, lutkovna igrica HTV 9.30 Mladinski pevski festival Celje 89: MMZ Velenje in DPZ H. Svetel Maribor 9.55 Utrip, ponovitev 10.10 Zrcalo tedna, ponovitev 10.25 TV mernik, ponovitev 14.50 Video strani 15.00 Obzorja duha, ponovitev 15.20 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovrie informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV Mozaik. Zdravo, ponovitev 18.25 EP Video strani 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Čevelj 18.40 Alf, ameriška nanizanka 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Mandragola, predstava PDG Nova Gorica 21.50 TV dnevnik, vreme 22.10 EP Video strani 22.15 Osmi dan 23.00 400 let slovenske glasbe 23.40 Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, angleška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 1.05 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Zelena ura 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Omizje Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Zlata nit, otroška serija 10.00 Šolski program 10.00 Poštni nabiralnik 10.15 Igre na snegu 10.30 Bodite z nami 10.45 TV gledališče: Musical 11.15 Familv album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV leksikon: Filmska predstava 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Međugorje, dokumentarna oddaja 13.10 Igrani film 14.30 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 15.30 Vrtoglavica, oddaja o filmu 16.30 Video strani 16.46 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Familv album, tečaj ameriške angleščine 17.30 Zlata nit, otroška serija 18.00 Hrvaška danes 18.46 Neubran prometni orkester, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 20.50 Sedem dni v svetu, zunanja politika 21.20 TV Dnevnik 21.45 Kinoteka Hollvvvooda: Yankeeji v Oxfordu, ameriški film 23.25 Yutel 0.25 Poročila TV HRVATSKA 2 16.45 Video strani 16.50 Dober dan Spregledali ste - poglejte 17.00 Zakon v Los Angelesu, ponovitev 17.45 Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18.30 Dober večer 18.35 Rumena minutka 19.30 Dnevnik 20.00 Risanka 20.15 Svet športa 21.10 Prvaki razreda, 1/22. del humoristične nanizanke 21.45 Bratovščina Vrtnice, ameriška nadaljevanka 22.40 Poročila 23.00 Mož, imenovan Sokol, ameriška nadaljevanka KANALA 20.00 Tri zvezde, španska humoristična nanizanka 20.45 Na drevesu, francosko-italijan-ski barvni film; Louis De Fu-nes, Geraldine Chaplin, Olivier De Funes TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio 19.50 Glasbena oddaja 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA I_ 9.00 Dopoldanski program; čas v sliki 9.05 Pisarna, pisarna 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV 10.30 Krokar - dvoboj čarovnikov, ponovitev ameriškega filma 11.55 Popaj, risanka 13.00 čas v sliki 13.10 Primer za tožilca, ponovitev 13.46 Srečanje z naravo, oddaja o živalih 14.15 Angel se vrača, zamenjava vlog 15.00 Otroški program 15.05 Babar, zadnji del risane serije 15.30 Am, dam, des 16.10 Gusarji z reke Spree, velika sprava 16.35 Ding dong, otroci intervjujajo znane osebe 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Sin z otoka, Duša in telo 19.20 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 2125 Peter Strohm 22.15 Bližnji posnetek 22.45 Zgodba Adele H., francoski film; Isabelle Adjani; Bruce Robinson 0.20 La Fiancee aux Yeux de Bois, plesni film 1.00 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Evropski zeleni otoki, Bretagna 17.30 Lipova ulica, Vesele Binkošti 18.00 Pisarna, pisarna 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas, evropski magazin 22.00 Čas v sliki 22.30 Dokumentarna oddaja 23.15 Nočni studio: Logični razvoj sveta 0.15 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba L RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 17.00 - Trič - trač - 17.30 - Zakajčkova mini šola -17.50 - Vroča tema - 18.00 - Da se bolje spoznamo med seboj - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - FILMNET 7.00 Olsonbanden og Data. nizozemska komedija 9.00 Boom! 11.00 The Uninvited 13.00 The Burbs; Tom Hanks 15.00 Shy People 17.00 The Corpse Vanished, grozljivka 19.00 The Lonely Passion of Judith Hearne 21.0 Crocodile Dundee 2, akcijski film; Paul Hogan 23.00 Passione D'Amore 1.00 L A Bounty 3.00 VVar-lock 5.00 The Mesa of Lost VVomen RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Že spet ti 9.40 Film 11.0 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Bojna zvezda Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Ekipa A 20.15 Mini Playback shovv 21.15 Erotični film 22.55 10 pred 11 23.25 Možnosti za ljubezen 0.05 Moški magazin 0.46 Film SCREENSPORT 8.00 Mednarodni moto šport 9.00 NBA košarka - finale končnice 11.00 Monster trucks 12.00 Bovvling 13.15 Šport v Španiji 13.30 Atletika 15.00 Biljard - svetovno prvenstvo 16.00 Argentinski nogomet 17.00 Evropski ral-ly - Hameenlinaa 18.00 VVrestling 19.00 GO - moto šport LASTNIKI TRGOVIN IN BUTIK0V POZOR!!! GR0SISTIČNA PRODAJA ITALIJANSKIH ČEVLJEV pod ugodnimi pogoji v Ljubljani RIVA d o. o. Parmova 41, Ljubljana Tel.: 061/318-152 in 061/312-988 int. 38. KINO_27. maja CENTER amer. srhlj. ŽRELO 3-D ob 18. in 20. uri STORŽIČ IN ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer. zab. film PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 20. uri BLED amer. akcij, film PIŠTOLA BREZ NADZORA ob 20. uri TA MESEC NA VRTU MODA 0. Z u O o < h- 00 Kadar sadimo fižol preklar na vrtni gredi, izkoristimo prostor za vmesno setev. Preden se bo fižol razbohotil, bo minilo precej časa in škoda bi bilo pustiti prostor neizkoriščen; vmes lahko posadimo kolerabice. Jedilne bučke dobro uspevajo povsod, kjer je na voljo dovolj vode, sonca in hranilnih snovi. Utrjene sadike sadimo na prosto šele v drugi polovici maja, ko se ni več bati slane. Novozelandska špinača potrebuje hranilno in humozno prst. Res prenese vsakršno pripeko, toda zadovoljna je tudi v polsenci. Novozelandska špinača je občutljiva za mraz, zato ne silimo s sadikami za vsako ceno zgodaj na prosto. Za paradižnike izberemo sončno lego in rodovitno zemljišče. V manj ugodnih legah je pridelek paradižnika zadovoljiv le še ob južnih stenah, kamor sonce upira vso svojo moč. Vsekakor morajo biti rastline oddaljene od stene vsaj 60 cm. Pazimo, da rastlin ne posadimo pod kapom. Paradižnikove sadike morajo biti močne in imeti morajo majhne presledke med posameznimi listi. Največ uspeha imamo, če sadimo s koreninsko grudo. Sicer bodo tudi majhne sadike obrodile svoj sad, toda pridelek bo pozen in ga bo manj kot od močnih rastlin. Kakovost sadik ni odvisna toliko od višine, temveč mnogo bolj od sorazmerne debeline stebla. Dolge in pretegnjene sadike so ponavadi pomehkužene in težko prenesejo presajanje. Kole, na katere bomo privezovali paradižnikova stebla, zabijemo v tla, preden sadimo paradižnik. Tako ne poškodujemo koreninske grude. Koli naj ne bodo krajši od 1,5 m. Pri sajenju paradižnikov je pomembno, da jih sadimo dovolj globoko in sicer tako, da so stebla pod površino zemlje položena skoraj vodoravno in gledajo iz tal samo vršički. Paradižnik zelo rad požene iz stebla nadomestne korenine, ki pomagajo, da se paradižnik bolje vkorenini in daje tudi boljši pridelek. Zdaj sadimo na prosto sadike gomoljne in belušne zelene. Pri be-lušni zeleni uživamo beljene, odebeljene peclje, zato od nje ne pričakujemo gomoljev. Gomoljna zelena pa da lepe in velike okroglaste gomolje samo takrat, če sadimo sadike kolikor mogoče plitko. Pri sajenju gomoljne zelene morajo biti osnove listov še nad zemljo; tako posajene rastline bodo razvile gomolje, ki bodo do polovice gledali iz zemlje, korenine pa se bodo razraščale samo na spodnji polovici gomolja. Zelena potrebuje mnogo hranil in temu primerna sta tudi velikost rastline in količina listov. Zato sadimo zeleno na razdalje 40 x 40 cm. Na gredo pridejo samo tri vrste. Z zeleno laho izkoristimo prostor na gredi s kumarami. Ko postavljamo fižolovke Ne vem, kako bi vam najbolje predstavila tole čudno rogovilo, ki smo jo poslikali v trgovinici Železnina KUUKCA na Oldham-ski cesti 14 - v neposredni bližini Vodovodnega stolpa. Če imate pri roki to napravo, vam ni treba vnaprej delati lukenj za postavljanje fižolovk. Palico enostavno postavite tja, kjer želite, da bi stala, kljuko trdno obesite nanjo in jo s stopalom pritisnite v tla. Če je zemlja prekopana, bo fižolovka zlahka zdrknila v zemljo. Kako točno se to naredi, vam bodo obrazložili v trgovini. Priprava stane komaj dobrih 100 din. O kruhu so rekli Kdor zgodaj vstaja, mu kruha osta ja. Ne dela kruh moka, ampak roka. Tam, kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha. Kdor pridno dela, mu jesti diši, zdrav ostane in lahko spi. Kljub temu da bo, kot pravijo, letošnje poletje v mornarskem stilu, bo vseeno modna tudi romantika v cvetličnih vzorčkih. In kakšne bodo barve? Modra v vseh odtenkih, umazana roza, bela, rumena, travnato zelena. Iz lahkega, tankega rožastega bombažnega blaga bodo široka krila, enake bluze, ki se bodo v pasu zavezovale, široka kratka hlačna krila. Kar vam bo pač srce poželelo. In kje najti tak- šno blago? Poglejte v Tekstilin-dusovo trgovino na Maistrovem trgu v Kranju. Zagotovo boste našli rožasto ali kako drugače potiskano blago vašega poletja. Da ne? Brez skrbi, v Tekstilindusu še vedno delajo in še vedno je naprodaj njihovo lepo, kvalitetno blago. Poglejte pa še v Modno hišo Pristava na Bledu, po izložbah trgovin, kjer so se specializirali za metrsko blago. Na okenski polici V zabojih na oknu naj ima vsaka rastlina dovolj prostora za nemoteno rast. Preredko posajeni zaboji vse leto ne bodo lepi. Pregoste rastline pa silijo druga v drugo in se potegnejo. Za sončne lege so primerne predvsem pelargonije in petunije. Samo te obilno cveto. Petunije so občutljive za prepih, saj se jim kvarijo cveti. Za senčna in polsenčna okna so najprimernejše fuksije in be-gonije. Oba rodova imata pokončno rastoče in viseče vrste in sorte. « Gorenjski nageljni ne prenesejo sence in tudi ne prevročega sonca na južnem oknu. Najbolj jim ustreza vhodna ali zahodna stran hiše. * POSKUSIMO ŠE ME Zadnjič smo vam, drage bralke, obljubili še nekaj receptov za domačo peko kruha, ki jih je za svoje tečaje pripravil loški kuhar Andrej Goljat. Obljuba dela dolg in danes vam predstavljamo izredno dober ajdov kruh z orehi. Ajdov kruh z orehi Potrebujemo 0,5 kg ajdove moke, 0,25 kg ržene moke, 0,12 kg bele moke tip 500, 5 dkg kvasa, 4 dkg soli, 0,15 kg kuhanega krompirja, še 0,25 kg bele moke tip 500, 5 dkg margarine, 0,20 kg orehovih jedrc, 4-5 del tekočine (vode ali mešanice vode in mleka), lahko pa dodamo že 1 dkg sladkorja. Krompir olupimo, ga zrežemo in damo kuhat v malo vode - približno 2 del. Ko je kuhan, z vrelo vodo poparimo ajdovo moko in nanjo pretlačimo še krompir, ki je v bistvu redek pire. Med mešanjem ohlajamo in dodajamo rženo moko in prvo količino, 0,12 dkg bele moke, kvas, sol, raztopljeno margarino, orehova jedrca ter tekočino. Testo vzhajamo; ker se med vzhaja-njem precej razvodeni, postane moker, zato po potrebi dodamo še približno 0,25 dkg moke (glej recepturo). Pečemo okrog pol ure pri 180 do 200 stopinjah C. Pa še to: Če hočete, da boste imeli dober, malce bolj vlažen kruh, črn, bel, koruzen ali katerikoli, vsakemu lahko doodate krompir. TEMA TEDNA \ O tem, kako vražje lahkotno je biti Slovenec v slovenskem parlamentu in kakšna muka je biti Slovenec v belem svetu, smo bili izčrpno informirani te dni, ko nas je novinar Dela obvestil o tem, kakšna je bila prva vseobsežna promocija moje dežele na EuroPanorami v francoskem Lyonu, kjer so pomembne evropske regije vzpostavljale medsebojne, predvsem gospodarske vezi. Da je bil slovenski paviljon, kot se sika... Da je bila to prva večja predstavitev gospodarstva Republike Slovenije, za kar je šlo tudi precej denarja... Da pa je na najbolj obetajoči okrogli mizi »Slovenija - vaš gospodarski partner«, minister za drobno gospodarstvo iz beležnice začel brati najbolj osnovne podatke o Sloveniji, ne da bi pomislil, kaj utegne tujce zanimati in na kaj jih je brez smisla opozarjati... Da je naš predstavnik slovenskim in francoskim poslušalcem govoril v angleščini in tako dodatno namiičil prevajalko, ki je morala namesto iz materinščine prevajati njegova izvajanja iz angleščine v francoščino... Da je turistični minister slovenske turistične perspektive utemeljeval predvsem z ugotovitvami, da smo imeli v turističnih krajih med velikonočnimi prazniki toliko gostov kot lani in da že gradimo dva velika hotela v sodelovanju s tujim kapitalom... Da je iz Pariza prišlo več predstavnikov našega gospodarstva, ki so jih zanimali predvsem predstavniki nove oblasti, ki so se jim prišli poklonit in priporočit. Da je bil med Ljubljano in Lvonom teden dni vzpostavljen zračni most, po katerem so prihajali in odhajali naši zastopniki, kolikor je pač komu dopuščal čas... In da končno še vedno obstaja upanje, da so bili slovenski predstavniki izbrani po sili razmer in po naključju, saj so bili odločno preveč samodopadljivi in izredne priložnosti žal niso znali prav izkoristiti... To so pa res morali biti prizori in prizorčki za naše satirike in humoriste! Tujci se pač takim nerodam ne smejijo; če bi jim tako parado uprizorili njihovi lastni predstavniki, bi ponoreli od jeze in jih odstavljali kot za stavo, češ kakšna izguba časa, ugleda in denarja! Našega, seve, saj tudi promocije podprejo davkoplačevalci! Če si predstavniki neke dežele na skupni promociji skačejo v besedo, če so s predsednikom evropskih regij na obisku v našem paviljonu kramljali le novinarji, ker se ga nihče drug ni niti ogledal, potem menda ja ni čudno, da so jo iz našega paviljona ugledni tuji poslovneži jadrno popihali. Kaj pa bi? Naj bi omedlevali od sreče, da slišijo, da smo imeli za prvomajske praznike toliko gostov kot lani in to - saj ne more biti res! - v naših Dežela Bedanca in Pehte turističnih središčih? Upajmo, da so naslednji dan po Franciji na široko pripovedovali, kako v neki deželi Sloveniji ne gradijo le enega, ampak kar dva hotela s tujim kapitalom! Če so poslovneži sploh doumeli, kaj je tuj kapital, kajti v Evropi ni domačega in tujega kapitala, je samo kapital in pika. Kšeft! Vrhunec te ekspres zračne ekspedicije je bil seveda naš predstavnik, ki je slovensko prevajalko mučil z angleščino, da je slovenskim in francoskim poslušalcem nato prevajala iz angleščine v francoščino. Ta naš predstavnik je sam zase pač bistroumno zaključil, da se trenutno nahaja nekje v tujini, kjer govoriš angleško, pa te razume ves svet. Čeprav imaš pred sabo le Slovence in Francoze, pri roki pa prevajalko za prevod iz slovenščine v francoščino. No ja, ni pa tudi kar tako, da sredi Lyona kaj po angleško zabrbraš. Individualna promocija pač.. Resnici na ljubo: bilo je tudi nekaj slovenskih predstavnikov, ki so bili na evropski ravni. Če pa teh ne bi bilo, potem bi bilo pač čisto vseeno, če bi na take zadeve poslali kakšen slovenski film: Vesno ali pa Kekca. Prva velepromocija moje dežele je bila potemtakem v marsičem polomija in pol. Toliko imamo doma proti socialističnemu besednjaku , da kar pokamo od zgroženosti, v belem svetu pa socrealistično terminologijo, ki je živ krst ne doume, kar naprej in naprej promoviramo. Ali pa nastopamo v maniri slovenskih večernic, kar je Evropi popolnoma in totalno tuje. Pred časom je ob drugačnih, lokalnih problemih, za teritorij Kranjske Gore, iskrivi jeseniški poslanec Božidar Lakota dejal:... »dežela Bedanca in Pehte«. Tudi ob primeru lvonske predstavitve so bili nekateri naši predstavniki v očeh tujcev zares taki, kot bi izskočili iz Kekca. Naivni, otročji, samovše-čni, za realni tuji svet že kar pravljični in eksotični. Slovenija, vaš gospodarski partner? Malo morgen! Slovenija, dežela Bedanca in Pehte! • D. Sedej DEMOKRAT.CL Če so se pod bremenom socialističnega režima miličniki kdaj pa kdaj tudi zmotili, imajo policaji v demokraciji absolutno vedno prav. V dokaz svoje nezmotljivosti so v teh dneh voznikom začeli (drago!) prodajati nov strokovni prijem: voznik pri zeleni luči na semaforju zapelje v križišče in čaka, da bi zavil na levo; ko zmanjka nasproti vozečih vozil, odpelje iz križišča; za prvim vogalom ga čaka sam bog v obliki policista, ki nič hudega slutečemu smrtniku razloži, kako je neveden, da o obvladanju logike sploh ne govorimo. demokratizator Tudi Srbi ne verjamejo več državi Z našo državo gre očitno zares h koncu: zdaj ji ne zaupajo več niti Srbi. Te dni so namreč množično navalili v beograjske banke in začeli - potem ko so obupali, da bi še kdaj videli svoje devizne prihranke - le-te za dinarje prodajati banki. To se dogaja v takšnem obsegu, da je celo ogrožena dinarska likvidnost bank, saj le-te do opoldneva praktično ostanejo brez dinarjev. Varčevalci seveda potem tečejo na črni devizni trg in kupijo devize s težko "šticungo" ter vse skupaj namesto v bančni trezor nesejo v varnejšo domačo nogavico. Na črnem trgu je zaradi tolikšnega povpraševanja po devizah marka poskočila na 17 in tudi 18 din. Takšno ravnanje praktičnih Beograjčanov je očitno tudi že odgovor na delegatsko pobudo, naj bi poslovne banke ponudile varčevalcem namesto njihovih deviz delnice, akcije, stanovanje, objekte, do katerih so banke prišle na podlagi hipotek. ČLOVEK, NE JEZI SE Telefon je luksuz Od predvčerajšnjim (t. j. srede, 22. maja) veljajo najnovejše cene telefonskih in telegrafskih storitev. Sestavljeno PTT podjetje Slovenije je izračunalo, daje odslej telefonski impulz po 1,01 din, telefonska naročnina 200,00 din na mesec (za »dvojčka« 160,00), itd. K sreči je v tej ceni že zajet posebni slovenski telefonski davek in Vam dodatno preračunavanje ni potrebno. Ker vejamemo/da se tudi Vi ne zanesete na uradne podatke o inflaciji, rasti življenjskih stroškov in povečanju drobnoprodaj-nih cen, vam za boljšo informiranost pomagamo z brskanjem po računih za telefon. Na njih piše, da smo v začetku lanskega leta plačevali telefonski impulz po 0,16 din ter naročnino po 45,00 din. Brez kalkulatorja ste že izračunali, da se je telefonska naročnina v dobrem letu dni podražila 4,44-krat, telefonski impulz pa celo 6,31-krat. Ker je v Slovenskih novicah pisalo, da so časopisi krivi za slabo razpoloženje bralcev, Vam ob podatkih o PTT tarifah ne bomo postregli s tem, kako so se v istem obdobju povečale plače, pokojnine, itd. Poštne tarife, kakor vam drago Če lepite znamko na kuverto, Vam svetujemo, da vzamete spotoma v roke tudi ravnilo ter izmerite kuverto. Njena najmanjša dimenzija mora biti 9x14 cm, največja pa je lahko 12 x 23,5 cm - če je v teh okvirih, se Vaši kuverti reče »standardno pismo«. V primeru, da ste znamko nalepili na manjšo ali večjo kuverto, potem ste ustvarili »nestandardizirano pismo«. Zanj so poštne tarife višje in se zna zgoditi, da bo naslovnik, ki mu takšno pismo pošiljate, doplačal kar precej dodatne poštnine (trikrat več). In da bi bila mera polna, Vam povemo tudi to, da dimenzije navadnih modrih kuvert, v katerih pošiljate pisemca (enako velja tudi za bele kuverte iste velikosti!), niso v okviru poštnega predpisa ter so zatorej nestandardizirane. O tem, kako tak poštni monopol komentira slovenski minister za promet in zveze, ne vemo - upamo, da zna nalepiti zadostno količino znamk, sicer bo imel enake probleme kot Vi in mi. AKlaMatOR Ce bi imeli denar, "bi t>i\e ulice že preimenovane Komisija izvršnega sveta skupščine Slovenije za standardizacijo zemljepisnih imen je vsem občinskim skupščinam poslala priporočila o spremembah imen in naselij. Pobude in zahteve po spremembi nekaterih uličnih in naselbinskih imen se namreč pojavljajo v večini slovenskih občinah. Vsako imenovanje ali preimenovanje pa je strokovno in organizacijsko zahtevno, povezano seveda tudi s stroški. stroške za izdelavo tablic, za zamenjavo tablic, za nove osebne dokumente, za preureditev evidenc... In kako je v treh gorenjskih občinah: na Jesenicah, v Radovljici in v Tržiču? Na Geodetski upravi Jesenice je direktor Andrej Černe povedal : »Po zakonu iz leta 1980 je geodetska uprava občine dolžna tehnično izpeljati ves postopek pri imenovanju ali preimenovanju ulic. Včasih je bilo tako, da Republiška komisija je priporočila, naj v skladu z doslej veljavnim zakonom o imenovanjuu in evidentiranju naselij, ulic in stavb odloča skupščina občine, na predlog posebne občinske komisije. Pri izbiri novih naselbinskih in uličnih imen je treba upoštevati veljavne predpise, v občini ne sme biti dveh ali več naselij z enakim imenom, zapis mora biti jezikovno pravilen in pravopisno ustrezen, uporabijo naj se uveljavljena imena in stara, opuščena imena naselij, krajevna in ledinska imena, izogibati se je treba pojmom kot vas, dolina, poljane, selo, brdo, vrh, polje, gora, dol, trg ter pridevnikov velika, mala, srednja, spodnja, zgornja, ker je tega preveč. Ime ne sme presegati 25 znakov, na narodnostno mešanih območjih pa se morajo imena pisati dvojezično. V naselju tudi ne sme biti dveh ali več ulic z enakim imenom, od lastnih imen pa naj bi uporabljali priimke pred desetletji umrlih kulturnih delavcev, znanstvenikov in gospodarstvenikov. In ne nazadnje: z imenom morajo soglašati prebivalci naselja. Vsi stroški ob spreminjanju naselbinskih in uličnih imen bremenijo občinske proračune. Po občinah naj bi pripravili predračun, ki obsega najmanj so ulična imena potrjevali na krajevnih odborih Socialistične zveze, kjer so upoštevali razne predloge in pripombe. Ko se je s tem seznanila geodetska uprava, se je sprejel občinski odlok. ti stroške za še dve večji, ki stojita v vsaki ulici. Samo za tablice za ulico, ki ima samo pet hišnih številk, bi bilo že pred časom treba dati 3.000 dinarjev. Kar precejšen strošek, ki ga marsikateri občinski proračun danes ne zmore...« Na radovljiški geodetski upravi so nam tudi dejali, da doslej niso prejeli še nobenega predloga za preimenovanje ulic. Po njihovem mnenju imajo ulice po Bledu, Bohinju, Lescah in v Radovljici večinoma lepa, domača imena, nekaj pa se jih tudi imenuje po narodnih herojih. Zanimivo: dokaj velika radovljiška občina nima niti ene Titove ali Kardeljeve ulice. Na geodetsko upravo na Jesenice doslej ni prispel še noben predlog o preimenovanju, sicer pa je v občini ustanovljena komisija, ki bo upoštevala priporočila republiške komisije. S stroški pa je takole: vsako prvo tablico plača občan, stroški za vse naslednje pa bremenijo občinski proračun. Cene so dokaj visoke: že pred časom je bila tablica 320 dinarjev, moramo pa prište- Titove in Kardeljeve ulice nimajo tudi v Tržiču, kjer se tako kot v vseh občinah zavzemajo za to, da bi se nekatere ulice preimenovale: iz takih ali drugačnih razlogov. V Radovljici vedo, da bi bilo dobro ulico jeseniško - bohinjskega odreda preimenovati, a le zato, ker je ime ulice predolgo in povzroča občanom sitnosti. Nemalo težav imajo tudi tisti Tržičani, ki prebivajo na ulici Ste Marie aux Mineš. Kar zamislite si, kako morajo po kakšnih uradih črkovati, da se prebivališče pravilno napiše! V Tržiču je predsednik občinske komisije za preimenovanje ulic Pavel Pazlar, ki pravi: »V občini smo ustanovili občinsko komisijo, ki bo dosledno upoštevala republiška priporočila. V tej komisiji so strokovnjaki, od slavistov do zgodovinarjev. Komisija se je že sestala in pregledala predloge strank za preimenovanje. Predlogi večinoma prihajajo od strank, ki so v Demosu. Tako kaže, da bi v Tržiču preimenovali približno štirinajst ulic. Med drugim naj bi preimenovali cesto JLA. ulico Ste Marie aux Mineš, Bečanovo, Janeži-čevo, Partizanska naj bi bila po nekem predlogu Cerkevan kot nekdaj, Proletarsko, heroja Bračiča, heroja Grajzerja, cesto 4. julija, ulico Kokrškega odreda, ki pa naj bi po želji nekaterih ostala... Skratka: za občinsko skupščino smo pripravili predlog, zataknilo pa se je pri denarju. Ko pa denar bo, se bodo preimenovale tudi ulice, vse tiste, za katere bodo krajani sami želeli, da se drugače imenujejo...« • D. Sedej 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.15 Gozd je življenje, dokumentarna oddaja 10.45 Angleščina - Follovv me 11.15 Sedma steza, ponovitev 11.35 Osmi dan, ponovitev 12.20 Omizje, ponovitev 14.40 Video strani 14.50 TV mozaik: Angleščina, ponovitev 15.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik 17.05 Gozd je življenje, ponovitev dokumentarne oddaje 17.35 Pot na brezpotjih: Camel Trop-hy Zagreb 91, ponovitev dokumentarne oddaje 18.00 EP Video strani 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Norčije v živalskem vrtu 18.10 Ex libris: Nekoč je bila slovenska popevka, ponovitev 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ime mi je Steven, ameriška nadaljevanka 21.00 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 21.15 Kavarna 22.15 TV dnevnik, vreme 22.35 EP Video strani 22.40 Sova Črnigad na fronti, angleška nanizanka« Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 0.00 Video strani 10.10 Goranove zgodbe 10.25 Informatika 10.40 Mali TV koncert 11.10 V vrtincu stoletij 11.40 Svet gob 12.05 Maske smrti, angleški barvni film 13.25 6. Beethovnova simfonija 14.30 Od našega dopisnika: Sevilla 15.35 Pixel, računalniški magazin 16.05 Mali svet 16.35 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.40 Pamet razreda, nanizanka 17.10 Svet športa, ponovitev 18.00 Bratovščina Vrtnice, ponovitev 18.50 Dober večer 19.00 Besede, besede, serija 19.30 Dnevnik 20.00 Risanka 20.15 Na zdravjel, ameriška humoristična serija 20.50 Petdeset plus 22.00 Bratovščina Vrtnice, nadaljevanka KANALA_ 20.00 Tri zvezde, španska humoristična nanizanka 20.45 Deseta žrtev, italijanski barvni film; Marcello Mastroianni, Uršula Andress 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Zvočnost slovenskih pokrajin: Gorenjska 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Povečava: Cannes 91 22.00 Seks, laži in videotrakovi, ameriški film 23.40 Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVATSKA 8.45 8.50 9.00 18.00 18.45 1915 19.30 20.00 20.55 21.05 22.35 22.55 0.25 1.25 Poročila TV koledar Zasedanje sabora republike Hrvaške, prenos Hrvaška danes Preteklost v sedanjosti: Ivan Kukuljevič, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Zgodbe Jeana Gionoja, francoska nanizanka Žrebanje lota V velikem planu, kontaktna oddaja TV dnevnik Kinoteka Evropa, Neonski človek, španski film Yutel Poročila TV HRVATSKA 2 9.25 Video strani 9.30 Mali svet Šolski program 10.00 Bodite z nami TV KOPER TVAVSTIUJAl 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.10 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.00 21.07 21.15 0.10 0.55 Čas v sliki Pisarna, pisarna, serija Angleščina Šolska TV Beli oleander, ponovitev Šport v ponedeljek, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja, Umazan načrt VValtonovi, Moj prijatelj Tip Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Oddaja z miško Am, dam, des Šest Bartonovih Mini klub Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Sin z otoka Znanje danes Čas v sliki, vreme Šport Universum TV kotiček za živali Pogledi s strani Nisem morilec, ameriški TV film; Gary Cole, Wendy Schal, Kari Malden, Eva Marie Saint Magnum Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Zarjovi, levi Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 JolyJoker 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 16.00 Športne oddaje 16.30 6. krog - šport iz zamejstva 17.30 Primorski regionalni program: Studio Koper 19.00 TV dnevnik 19.30 čarobna svetilka - otroški program 20.10 Izsiljevanje policijskega inšpektorja, francoski barvni film 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 Žrebanje lota 2225 TV dnevnik 22.45 Športna rubrika 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski. Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Express Bongo, glasbeni film; Cliff Richard 9.0 Scorpio, triler 11.00 The Lonely Passion of Judith Hearne 13.00 Maigret Voit Rouge, triler 15.00 Crocodile Dundee 2 17.00 Mery per Sempre 19.00 Earlock 21.0 A Few Da-ys at Weasel Creek, drama; Mare VVinningham, Colleen Devvhurst, John Hammond 23.00 The Last Em-peror 3.0 Killing Time, triler; Beau Bridges. Kiefer Sutherland, Hoe Don Baker 5.0 The Island od Dr. Moreau RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.45 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Ham-mer 1325 Kalifornijski klan 1425 SLOVENIJA 2 22.00 SEKS, LAZI IN VIDEOTRAKOVI ameriški film; režija in scenarij: Steven Soderbergh; igrajo: James Spader, Andie Mac Dovvell, Peter Gallagher, laura San Gia-como, Ron Vavvier S filmom Seks, laži in videotrakovi je režiser Steven Soderbergh pri 26-ih letih zadel v polno. Ta film - kot prvič - postavi na laž vse tiste, ki menijo, da v filmski industriji temelji vse na denarju in brezhibnih scenarijih, in drugič - laži, ki so vpisane že v naslovu filma, se ne nanašajo le na utajitev skritega razmerja med Yuppijevskim odvetnikom /Peter Gallagher/ in sestro njegove žene /Laura San Giacomo/, temveč na laži na sploh. Laži, ki so sopotnik vsake resnice, ki so prekrivanje nelagodnosti, ki pomenijo skrivanje lastnih slabosti, strahov in nezmožnosti. Tako, kot se laže odvetnik ženi, da ne spi z njeno sestro, tako se njegova žena (Andie MacDovvell) laže svojemu, recimo psihiatru v narekovajih (Grahama igra James Spader). Seveda nezavedno, saj z njeno resnico upravlja cenzura. Dokler se film dogaja v območju laži in spolnosti, poteka kot zabavna, prav komična komunikacijska igra, kjer tisti, ki se igra skrivalnice, izgubi, medtem ko je odkritost (priznanje frigidnosti in impotence), ki so ji tako kot pri videu pripisani terapevtski učinki, nagrajena s srečnim koncem. Optimistični konec - pa ne le zaradi novega ljubezenskega para -temveč tudi zaradi uničenja vide-otrakov, poudari fascinantno razsežnost filma. Springfieldska zgodba 15.10 Mini Playback shovv, ponovitev 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Film 22.00 Ekskluzivno 22.55 Zakon 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Evropski rally - Hameelinaa 9.00 Šport v Španiji 9.15 Španski nogomet 9.45 Bovvling 11.00 VVrestling 12.00 NBA košarka - finale končnice 14.00 Speedway 15.00 Biljard - svetovno prvenstvo 16.00 Avto moto šport 16.30 Boks 18.00 Odbojka na plaži 19.0 NBA košarka - finale končnice 21.00 Profesionalni boks, prenos 23.00 Mednarodni moto šport 1.00 Biljard snooker - masters v Monte Car-lu 1.30 Britanski moto šport Želite shujšati? Kranj, maja - Za vse tiste, ki želijo shujšati, je hotel Crei-na v Kranju v svoji restavraciji pripravil manj kalorične obroke. Juhe imajo od 42 do 56, samostojne mesne ali jajčne jedi z zelenjavnimi prilogami pa od 138 do 260 kalorij. Manj kalorične obroke bodo začeli ponujati v petek, 24. maja. • D. D. KINO 28. maja CENTER amer. srhlj. ŽRELO 3-D ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. NEUTRUDNI UUBIMEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. srhlj. kom. OBSEDENA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MOŽ IZ CADILA-CA ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. akcij, film PIŠTOLA BREZ NADZORA ob 20. uri < fS U U a. < »J w 2 C/3 Z u 0Ć O O < f£ h- (0 rs.' (zbogom - za vedno tvoj Mozart) S to lepo mislijo se je končala razstava v gradu Klessheim v Salzburgu, prirejena v čast velikega sinu tega mesta - Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Kulturni klub Agens z Bleda je v sodelovanju s potovalno agencijo Atlas organiziral izlet v Salzburg - Mozartovo mesto. Ko smo v soboto zjutraj kapljali skupaj in zaspano mežikali v deževni dan, kar nekako nismo mogli verjeti, da bi se dan, ki se tako slabo začne, lahko končal z z veliko doživetji in lepimi spomini. 3 < w O, < o 00 —i Z w c* O O < rr i- <£> Ob odhodu so nas prijazno pozdravili tako gospod Slavko Mežek kot simpatični in kot smo kasneje ugotovili prijazni in strokovni vodički. Ob živahnem pripovedovanju vodičke o zgodovinskih in geografskih posebnostih pokrajine, preko katere smo hiteli, smo kar hitro prispeli v Salzburg. Salzburg - »slano mesto« - glavno mesto avstrijske province Salzburg vsako leto obišče na stotisoče turistov z vsega sveta. Prijazno, čarobno mesto, skrito v dolini med zasneženimi gorami, deluje na obiskovalca kot pravljica. Razvito je tako v industrijskem, kulturnem ter seveda turističnem pogledu - s svojim ledeniškim turizmom vsako leto ustvarja toliko kot vsa jugoslovanska obala z otoki vred. Mesto je prežeto z Mozartom in njegovo glasbo, letos še posebej, saj slavijo 200-Ietnico njegove smrti. Pridružili smo se toku turistov, toku, ki vre po ulicah Salz-burga ter po muzejih, galerijah, koncertnih dvoranah ali pa kar na ulici išče Mozarta in njegove sledi. V gradu Klessheim je imenitno: tu smo se najpristneje srečali z Mozartom, njegovo družino, življenjem in delom. Sprehodili smo se skozi sedem soban, opremljenih s slikarskimi deli znanih avstrijskih ustvarjalcev. (Med njimi je tudi delo koroškega Slovenca Valentina Omana). Občudovali smo Mozarta skozi njegovo notno črtovje, njegove violine in čembalo, bil je tam s svojo tobačnico, gumbi in kodrom las in bil je tam s svojo nepozabno glasbo. Razstavi je sledil ogled Mozartove rojstne hiše in mesta Salzburg z znamenitostmi. Zares lep izlet, poln doživetij in lepih spominov na Salzburg in Mozarta. Mozart je dejal: »Zbogom!« Mi pa - nikar zbogom, še se bomo vračali! • Mateja Sedej, foto: Janez Pelko PRI VAS DOMA Tam je hišica, hiš'ca iz lesa... V nekaj prostih urah si je vsak po svoje ogledal Salzburg, njegove trge in čudovite vodnjake, kočije, cerkve in katedrale, prijazno ponudbo Salzburga na vsakem koraku - vse na eno in najbolj pomembno variacijo - Mozart. Svojo pol leseno pol zidano hišico je postavil ta Cyapn Frenk iz Veštra tik pred vojno sam. Sam ji je postavil temelje, sam jo je gruštal, sam naredil okna, vrata, stopnice. "Tausend-kiinstler" pravijo takim ljudem Nemci. Živahna hišica je bila, kajti v Dolinci, kot pravijo tem veštrskim travnikom, kjer stoji še danes, je bilo doma trinajst otrok. Dvanajst deklet in en sin. A leta so tekla, starša sta umrla - lepo starost sta dočakala, vsak po dobrih 86 let - dekleta so se raztepla in danes živi v hišici še ena sama, Francka Štibilj. Tisti, ki ste v Kokrino Mojco hodili kupovat otroška oblačila, se je boste spomnili. Zaradi hude astme so jo invalidsko upokojili. Brez inhalatorja ne sme nikamor. Prav zdajle v mokrem, deževnem vremenu je za njeno bolezen najhuje. Toda Francka ima v hiši toplo peč, obdano z macesnovimi klopcami in deskami. Ni ga čez njeno peč. In ko zunaj najbolj mede in dežuje, si lepo na peči postelje in kot s trona gleda televizijo v kotu. Je lahko še kaj lepšega? Med tednom sta z njenim črnim volčjakom sama, v nedeljo pa hišica oživi. Vsaj polovica sestra vsako nedeljo pride domov. Tako zelo so navezane na dom, kajti ostal je tak, kot je bil, ko je bila še mama tu. Francka ureja vrt in vsega se loti. Sama je naredila streho nad vodnjakom, sama vse te košarice in korita za rože. Rada dela z lesom, ustvarja. To žilico ima zagotovo po očetu. Ce ji je kdaj dolgčas? Kje neki! Le Gorenjski glas pogreša. Pred nekaj meseci, ko je toliko računov naenkrat prišlo in vsi so podražili, se je zjezila in ga je odpovedala. Zdaj ga bo spet naročila. Ne gre brez časopisa, brez domačih novic. In kar je res, je res: Gorenjski glas jih največ prinese. • D. Dolenc PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik. Živ žav, ponovitev 9.56 Mandragola, ponovitev predstave PDG Nova Gorica 11.40 Ime mi je Steven, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.10 Video strani 1520 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Camel Trophy '91 (Francija), Manj od hotenja, več od možnosti, ponovitev dokumentarne oddaje 17.35 EP Video strani 17.40 Spored za otroke in mlade 17.40 Novosti založb: Odprta knjiga 17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanke 1920 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Tristo milj do nebes, poljsko-danski film 21.40 Marlboro music show 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 EP Video strani 22.35 Sova Alf, ameriška nanizanka Spovedovanje, angleška nadaljevanka 0.00 Video strani 15.25 Na zdravje, ponovitev 15.55 V vrtincu stoletij 16.25 Gimnastika, ponovitev 17.00 DP v rokometu, finale Play Of- fa (ž): Voždovac - Lokomotiva, prenos 16.55 Dober dan - spregledali ste -poglejte 18.15 Bratovščina Vrtnice, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.00 Dober večer 19.05 Velikani, dokumentarna oddaja '19.30 Dnevnik 20.00 Risanka 20.15 Bari: Nogomet za finale PEP: Crvena zvezda - Olympic, prenos 22.00 Nova doba, dokumentarna serija 22.20 Poročila 22.45 Bratovščina Vrtnice, ameriška nadaljevanka KANALA_ 20.00 Tri zvezde, španska humoristična nadaljevanka 20.45 Krvava matura, kanadska grozljivka; Leslie Nielsen, Jamie Lee Curtis, Eddie Benton 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 18.30 19.00 19.00 19.15 19.30 20.10 2220 23.15 23.45 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.45 Poročila 8.50 TV Koledar 9.00 Zasedanje sabora republike Hrvaške, prenos 18.00 Hrvaška danes 18.45 Odgovor, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 1920 TV dnevnik 20.00 Filmski večer 20.00 Nevesta prihaja, ameriški film 21.50 Pozdrav Franku Capri, dokumentarni film 23.10 TV dnevnik 23.30 Znanstveni forum 1.00 Yutel 2.00 Poročila TV HRVATSKA 2 925 9.30 10.00 10.10 1025 10.55 1125 12.05 1225 14.40 Video strani Gimnastika Bodite z nami Poštni nabiralnik Pixel, računalniški magazin, ponovitev Skice iz Indije; Usoda simbolov; Taj Mahal Iz tujega programa: Naturalizem in arhitektura v Giottovem slikarstvu Risanka Metulj, ameriški film; Steve McOueen, Dustin Hoffman Dobro jutro, jazzerji, ponovitev 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.00 22.30 020 025 Satelitski programi - poskusni prenosi Alpe Jadran TV Slovenija 2 - Studio Maribor Poslovna borza TV ruleta TV dnevnik Bari: Finale PEP v nogometu: Crven8 zvezda - Oiympique, prenos Svet poroča Satelitski programi - poskusni prenosi Yutel, eksperimentalni program TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Buck Rogers, serija 21.00 Islam, angleška dokumentarna serija 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 2220 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 920 10.00 10.30 12.00 131» 1325 14.00 15.00 15.05 1520 15.50 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.45 21.55 22.40 0.10 2.05 2.10 TV AVSTRIJA 2 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba. 7. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pisarna, pisarna, serija Ključavnica, pogled v domove zvezdnikov Lokalni program Čas v sliki, vreme Kultura šport Nogomet - evropski pokal prvakov, finale iz Barija Čas v sliki Obiralci malin, komedija Fritza Hochvvalderja čas v Isiki Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba -17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - Čas v sliki , Pisarna, pisarna, serija Francoščina Šolska TV Ženska se izkaže, ponovitev ameriškega filma Reportaže iz tujine čas v sliki Zahodno od Santa Feja VVichertovi iz soseske Otroški program Duck Tales Pingvin na Palmini obali, lutkovna igrica Helmi - otroški prometni klub Kot pes in mačka Mini atelje Mini ČVS Wurlitzer Čas v sliki Mi Sin z otoka, Ikarov padec Znanje danes Čas v sliki Vreme Šport Mlada Katarina, 1. del britansko ameriškega fiima Pogledi s strani Dallas, V norišnici Zadnji beg, britanski film; Ge-orge C. Scott, Tony Musante, Trish van Devere Atentat, francosko-italijanski film čas v sliki Ex libris 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Zabavna glasbena lestvica in gost v "živo" - 19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Scared to Death 9.00 CHOMPS 11.00 The Norseman 13.00 Show-down, vestem 15.00 The Last Empe-ror 19.00 Fire and Rain 21.00 Somet-hing 23.00 Plavbovev nočni klub 23.30 Society Affairs, erotika 1.00 The Cur-se, komedija 2.45 The Last Temptaiti-on Crist 5.30 Creepshovv RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.46 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan SLOVENIJA 1 SOVA SPOVEDOVANJE angleška nadaljevanka režija: Gordon Flemyng; igrajo: Keith Carradine, Robert Lindsay, Valentina Yakunina in drugi. Junak nadaljevanke je Liam Dev-lin, ki je bil nekoč zagrizen borec za irsko svobodo, v imenu idealov je podtikal tudi bombe. Toda ko je nekega dne ena izmed njegovih bomb umorila nedolžno deklico, se je odrekel terorizmu in zapustil zeleno Irsko. Kljub begu ga še zmeraj tlači mora. Njegov prijatelj, duhovnik Tom Kelly, ga prepriča, da se mora vrniti tja, kjer se je njegova bolečina začela in se soočiti s prezirom, zamero, sovraštvom. Ob vrnitvi pa mu vsilijo zelo nevarno nalogo. Poiskati mora Cuchulaina, mednarodnega terorista, ki je hladnokrven, vedno uspešen atentator, sicer pa je njegova identiteta popolna neznanka. Samo en človek na Zahodu pozna njegove poteze, ki se jih spominja z grozo. Tanja Maslovsky je kot deklica opazovala, kako je profesionalni morilec umoril njenega očeta. Kot siroto jo je posvojil visok častnik KGB; omogočil ji je vse, med drugim tudi pianistično kariero. Nekdanji irski terorist Liam Dev-ling se približa lepi pianistki, kateri sta ljubezen in svoboda še tuji... Spovedovanje je atraktivna nadaljevanka, v kateri izstopajo zlasti vsi trije glavni junaki. Devli-na je odigral tudi pri nas zelo priljubljeni Keith Carradine. Nasprotno pa je Valentina Yakunina še neuveljavljena igralka, vendar je z vlogo Tanje v nadaljevanki Spovedovanje nedvomno naredila uspešen korak. 1425 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača 20.15 Film 22.15 Eksploziv 22.55 Zakon 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Konjske dirke - Irska 8.30 Atletika 10.00 Biljard - svetovno prvenstvo 11.0 Odbojka na plaži 12.00 Bovvling 13.15 Šport v Španiji 13.30 Britanska formula 3 14.00 Speedway 15.00 Francoska rugby liga 16.30 Tenis -EDE turnir 18.00 Surfanje 19.00 Golf 21.00 Ameriški nogomet 22.00 Formula 3000 23.00 Baseball - Milwauke : Cleveland 1.00 Bovvling Chris Isaak je postal slaven s pesmijo VVicked Game. Pesem se pretaka skozi film Davida Lyncha »Wild at He-art«. In kaj pravi Chris o Davidu? Le to: »Davida zelo cenim kot režiserja, vendar mu svojih otrok ne bi zaupal v varstvo.« Z. B. KINO 29. maja CENTER amer. srhlj. ŽRELO 3-D ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. NEUTRUDNI LJUBIMEC ob 18. in 20. uri ŽELEZ AR prem. amer. filma AVALON ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. ljub. drama HAVANA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij. kom. ŠE 48 UR ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer kom. MOŽ IZ CADILACA ob 18. in 20 uri RADOVLJICA amer. zab. film SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 20. uri BLED Ni predstave! 3 < fS U H W O. 2 on > Z UJ OC O O Z < tr F- CO I Lestvico lahko poslušate na valovih Ra-1 dia Žiri, v sredo, 29. maja, od 16. do 19. I ure. Predstavili vam bomo tudi glasbe-m nega gosta. BI- M * Lestvico ureja Nataša Bešter Domača lestvica 1. Božidar Wolfans - Wolf - Koliko solz 2. Miran Rudan - Ne reci goodby 3. Danijel - Ma daj obuci levisice 4. Nace Junkar - Španski poljub 5. Novi fosili - Kad budemo ja i ti 63 6. Veter - Gabrijela 7. Čuki - Pozdrav s planin 8. Jasna Zlokič - Idi sad 9. Magnet - Poljubi me nežno 10. Don Juan - Ona ljubi Novi predlog: Edvin Fliser - Pogrešam te, draga Tuja lestvica 1. Roxette - Joynide 2. John Bon rovi - Miracle 3. Gloria Estefan - Corning Out Of The Dark 4. The Rightens brothers - Unchained Melody 5. Chriss Issak - Wicked Game 6. Bette Middler - From a Distance 7. Vanilia Ice - Ice, Ice Baby 8. Samantha - Message to your hard 9. Carola - Fangad av En Stovmvind 10. Sergio Dalma - Bailar Pegados Novi predlog: Scorpions - Wind Of Change domača pesem. tuja pesem- novi predlog_ Naslov:_ Kupončke pošljite na naslov Radia Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Srečo pri žrebu je tokrat imela Majda Jagodic, Selca 25, iz Selc, ki dobi nagrado pri FOTO ŠTURMU v Škofji Loki. Čestitamo! Vsi kupončki, ki niso imeli sreče (od septembra 90), pridejo v finalno žrebanje junija, ko bomo razdelili kar 5 lepih nagrad. Prihodnji teden bomo izžrebali nekoga, ki bo odšel v paru na večerjo v GOSTILNO LIPAN v Hotavljah. Sodelujte z namil Izžrebancem smo že poslali vstopnice V naši nagradni igri za gala koncert, ki bo danes, v petek zvečer v športni dvorani na Bledu, smo 25 izžrebancem že poslali po dve vstopnici. Nagrajencem čestitamo, obenem pa jim želimo veliko glasbenega užitka na Bledu. Obljubljen je tudi drugi obisk, izrecno za Jerneja Po nesrečnem naključju, ko je imel vodja skupine Don Men-tony Band, Janez Zmazek, težave z avtomobilom in ga je zaman pri Roblekovih čakalo skoraj polovica Bašlja, smo minuli torek popoldne to vasico pod Storžičem zares obiskali. Že med potjo smo naleteli na Heleno Roblek, mamo našega izžrebanca Jerneja Robleka z Bašlja 62, ki je med številnimi pravilnimi kuponi imel največ sreče. Z obiskom, ko bi se v resnici srečal z »glasbeno zvezdo«, pa mu je tudi tokrat sreča obrnila hrbet. Ali pa tudi ne? Namreč, na dan obiska je imel kot učenec 7. razreda Osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora izlet po Štajerski. To nam je povedala mama, pa nas kljub temu napotila k domu, kjer smo po-kramljali z očetom Mirom Roblekom in hčerko Matejo. Žan, kot tudi kličejo Janeza Zmazka, se je opravičil za minuli spodrsljaj, hkrati pa takoj napovedal, da je to le delni obisk, da se spozna z ljudmi, ki jih je povezala z njim akcija Gorenjskega glasa.« Seveda pa se bomo srečali tudi drugič, čez dobrih štirinajst dni, ko bom prišel izrecno za izžrebanca Jerneja in njegove prijatelje. Vendar se bo tisti petek, 7. junija, po popoldanskem srečanju v Bašlju, srečanje nadaljevalo na povabilo Don Mentonv Banda še zvečer v Naklem, kjer bo imela ta (popularna) skupina promocijski koncert za Gorenjsko ob izidu nove glasbene kasete »Nezaposlenim vstop prepovedan«. Za ata bomo zaigrali Dobro mrho, za mamo Rekla je ne, za Jerneja pa skladbo po njegovi želji,« je dejal Janez Zmazek in obljubil tudi lepake in kasete. Roblekovi so bili povabila in srečanja veseli, beseda je stekla o delu, pogledih na glasbo in čisto vsakdanjih stvareh. Miro Roblek je povedal, da rad rešuje križanke v časopisih, tudi Glasovi šestnajstici, izpolnjuje kupone. Sedaj je za to navdušil še 14-letnega sina, ki sodeluje v skoraj vseh akcijah. Zelo je bil vesel, koje bil izžreban... Tudi nad to zabavno zvrstjo glasbe se navdušuje, snema skladbe in gleda na televiziji video spote, je povedal. Skupaj z ženo tudi prisluhneta glasbi v ročk in pop stilu, čeprav jima je bližja narodnozabavna muzika... Tudi nenapovedani smo bili lepo sprejeti pri Roblekovih na Bašlju 62. - Foto: Drago Papler Sodeč po nastopih se Janez Zmazek, ki ima v svojih znamenitih besedilih priokus gorenjsko-ljubljanskega slenga, vrača k svojim koreninam, na Gorenjsko. Zaupal nam je, da je bil rojen v Zadragi pri Dupljah in tam preživel otroška leta in se s starši kot sedemletni deček preselil v Ljubljano. Iz tega obdobja večkrat črpa ideje in spomine za svoje nenavadne, drugačne pesmi, ki so med ljudmi dobro sprejete. To pa dokazujejo odmevi na oddajo Video noč, ki je v živo potekala iz kranjskega hotela Creina, koncerta 6000 v podporo slovenskim vojakom na Planini in koncerta v tržiškem klubu Robinzon. Dober žur bo seveda tudi v petek, 7. junija, v Naklem (ob vsakem vremenu), še pred tem pa znova na Bašlju, za nagrajenca Jerneja Robleka... Drago Papler Koncert Helene Blagne na Jesenicah V soboto, 25. maja, bo ob 20. uri v gledališču Tone Čufar na Jesenicah zabavni večer, koncert Jeseničanke in pevke leta Helene Blagne. Helena bo zapela svoje najbolj uspešne skladbe, kot gost pa bo na koncertu tudi Zlatko Dobrič. Pevca bo spremljala jeseniška skupina Abrakadabra, nastopila pa bo tudi iluzionistična skupina Fenomena z Jesenic. • D. S. I, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Benji, ameriška nanizanka 920 Alpe Jadran, ponovitev 9.50 Heroji, avstralska nadaljevanka 15.10 Video strani 15.20 TV Mozaik, Alpe Jadran, ponovitev 15.50 Sova, ponovitev 16.50 Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 Mozaik 17.05 Čas negotovosti: Usodno tekmovanje, angleška dokumentarna serija 18.00 Človek iz Tautavela, poljudnoznanstvena oddaja 18.25 EP Video strani 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Čelist Goshu, japonska pravljica 18.50 Zbis: G. Vitez: Zrcale 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Velik zasuk, francoska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 2220 EP Video strani 2225 Sova Vi ste pa najbrž njen mož, angleška nanizanka Spovedovanje, angleška nadaljevanka 23.40 Video strani 22.05 Kvizkoteka 23.30 TV dnevnik 23.50 Yutel 0.50 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. PROGRAM TV HRVATSKA TV HRVATSKA 2 15.45 Video strani 15.50 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.00 Top Cup HTV 16.55 Nova doba, ponovitev dokumentarne serije 17.10 Bratovščina Vrtnice, ponovitev 18.00 Dober večer 18.05 Igre v Ciboni 19.30 Dnevnik 20.00 Risanka 20.15 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 20.50 Tudi to je življenje 22.00 Bratovščina Vrtnice, zadnji del ameriške nadaljevanke 23.00 Poročila 23.20 Splošna praksa, avstralska nanizanka KANALA 20.00 Tri zvezde, 10/13. del španske nadaljevanke 20.45 Modri vojak, ameriški barvni film; Candice Bergen, Peter Strauss, Donald Pleasence, Bob Carraway, Jbrge Rivero 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 2020 Skozi hudičeva vrata, angleška dokumentarna oddaja 20.55 Mali koncert: Godalni kvartet Enzo Fabiani 21.15 Večerni gost: Mag. Andrej Rot 21.55 Retrospektiva filmov Jožeta Babica: Poslednja postaja, slovenski film (čb) 23.20 Yutel, eksperimentalni program 14.30 Sport 16.30 Velike monstrance, dokumentarna oddaja 17.00 Zdraviliški koncert 18.00 Čas v sliki 18.05 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.50 Odlomljeni kruh 20.15 Presneti stavni listek, komedija 21.45 Čas v sliki 21.50 Pozdravljeni 22.20 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 22.50 Dark Night - ponoči pride smrt, ameriški film 0.05 Čas v sliki 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 920 Ne daj se, Floki, otroška serija 10.00 Zasedanje sabora republike Hrvaške, prenos 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Šolski program 12.20 Igranimacija 12.40 Iz sveta narave: Kdo živi v grmovju 12.55 Porcelan 13.15 Človek in voda 13.35 Mali TV koncert: Od 7 do 10 13.50 Svet danes 14.20 Reprizni program 15.15 Zgodbi z morja, TV drama 16.15 Video strani 16.30 Poročila 16.35 TV koledar 16.45 Nova odkritja, poljudnoznanstvena serija 17.15 Ne daj se, Floki, otroška serija 17.45 Hrvaška danes 18.30 Hrvaški simboli: Grb in zastava, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Slavnostni koncert in proslava dneva hrvaške državnosti, prenos iz dvorane Vatroslav Lisin-ski TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.30 19.50 20.30 21.45 22.00 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Velika noga, ameriška nadaljevanka Aktualna tema »Tutti frutti«, glasbena oddaja TV dnevnik Tutti frutti Juke Box, glasbena oddaja v živo TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Staro dekle, francosko-italijan-ski film 10.30 Biseri, školjke in samotni zalivi 11.00 O sebi, pogovor z Gregorjem von Rezzorjem 12.15 Škotsko višavje 13.00 Čas v sliki 13.10 Pisarna, pisarna, ponovitev 15.05 Otroški program 15.15 Razbojnik Hotzenplotz, otroški film 17.00 Mini ČVS 17.10 Gospodar prstanov, ameriška risanka 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Mlada Katarina, 2. del ameri-ško-britanskega TV filma 21.50 Jantarjeva soba, konec legende 22.50 Arnold Schonberg in dunajska šola, 2.-zadnji del del dokumentarne oddaje 23.45 Scelsi Suites 0.05 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 1000 mojstrovin 9.15 Modest Musorgski, dokumentarna oddaja 10.35 Figaro se ločuje, komedija 12.55 Rešitev pojava 13.25 Hans Hartung 14.20 Leksikon umetnikov 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba L RADIOM 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.20 - Pogovor s slikarjem Stanetom Žerkom - 18.00 - Novice in dogodki -obvestila - mali oglasi - 18.40 - Gospodinjski nasveti - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ZIM: FREKVENCE: Koprivnik: 98. 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa FILMNET 7.00 Jorney to Shiloh, vestem 9.00 Le Quai Des Brunes 11.00 The Ugly Dachshund 13.00 The Rescue, akcij- SLOVENIJA 1 SOVA VI STE PA NAJBRŽ NJEN MOŽ V britanski nanizanki Vi ste pa najbrž njen mož je položaj preprost, saj so posamezne zgodbe zaokrožene na odnos mož - žena, v katerega pa se kar naprej vtika ženina prijateljica; nekaj neprevidnih kratkih stikov med zakoncema pa povzročajo še poštar, moževa klubska druščina in njegov predpostavljeni. Za nanizanko je značilno, da se naslanja na pet stalnih komikov, humor je preprost, življenjski in izhaja iz dialoga ter karakterizacije likov. Alice in Tom Hammond imata čisto srečen zakon. V tej skupnosti živita že mnoga leta, otroci so že več ali manj odrasli (v nanizanki se pojavljajo le v pogovorih med zakoncema). Štiridesetletni mož upa, da se bo pridružil upravnemu svetu podjetja, sicer pa ob svoji skrbni in še mladi ženi živi v varnem pristanu. Lepega dne se izkaže, da je ob samotnih popoldnevih žena pisala ljubezenski roman, ki na lepem postane uspešnica. Mož je ljubosumen, saj je prepričan, da ljubezenska doživetja niso le plod Alicijine domišljije, marveč tudi njene izkušnje. K temu ga podpihuje tudi ženina prijateljica in agentka Mi-randa, emancipiranka, ki še slišati noče o kakršnemkoli zakonu. Tako prav ona postane pravi trn v sicer srečnem zakonu Toma in Alice... ski film 15.00 King Kong Lives 17.00 Hoosiers 19.00 The Heist, akcijski film 21.00 Glass, triler; Alan Lovell, Lisa Peers, Adam Stone 23.00 The Blues Brothers, musical; John Belus-hi, Dan Ackrovd 1.15 Link 3.00 The Oblong Box, grozljivka 5.00 T R Ba-skin, drama RTL PLUS 6.00 Risanke 6.10 Mask 6.35 Film 9.40 Film 11.00 Film 12.00 Vroča nagrada 12.35 Neverjetne zgodbe 13.00 Film 14.35 Film 15.10 Divja vrtnica 17.45 Umetnost in poslanstvo 17.55 Umor je njen konjiček 18.45 Poročila 19.15 Tridimenzionalni show 20.15 Film 22.05 Film 23.55 Film 1.25 Hammer SCREENSPORT 8.00 Avto moto šport 8.30 Britanska formula 3000 9.00 Britanski moto šport 9.30 Kolesarstvo - VVestfalija 10.00 Biljard - svetovno prvenstvo 11.00 Surfanje 12.00 Biljard snooker -masters v Monte Carlu 14.00 Speed-way 15.00 Formula 3000 16.00 Konjaništvo 17.00 Jadranje 18.00 VVrestling 19.0 Dirke NASCAR 21.00 Argentinski nogomet 22.00 Nogomet - Logrones : Barcelona in Oviedo : Atletico Madrid 0.30 Golf KINO 30. maja CENTER amer. srhlj. ŽRELO 3-D ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. BULL DURHAM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR hongkon. karate film KRALJ BOKSARJEV ob 18. uri, amer. film AVALON ob 20. uri DUPLICA amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. triler NEDOKAZANA KRIVICA ob 20. uri RADOVLJICA amer. grozlj. ČAROVNICE ob 20. uri BLED amer. zab. film PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 20. uri BOHINJ amer akcij, film PIŠTOLA BREZ NADZORA ob 20. uri Os < < -r U H U O, GA < C/3 ■—> Z UJ ec O O Z < rr h- co \ F AN SPOKT Trgovina za športne navdušence Kranj, maja - Pred mesecem dni je Kranj dobil novo trgovino za športne navdušence. Gordana in Niko Zupan sta majhno prodajalno v Reginčevi ulici (za Delikateso) napolnila z blizu 500 artikli, ki jih športniki, rekreativci, lovci, ribiči, in kar je še športnih zagnancev, potrebujejo za svojega konjička. teibo naBanovih smučeh i-* < < W H W On C/3 < -J o 00 Z UJ ct O O < rr h- oo Ko je pretekli petek tik pred sedmo zvečer neki očka stopil v prodajalno, rekoč da v vsem Kranju ne najde več otroške plavalne kape, se je našla v Fan sportu. Pri nas najdete vse v malem, trdita lastnika. Naprodaj so športna oblačila in obutev, od trenirk do dresov za vse športe, kopalke, rekviziti za tenis, nahrbtniki, žoge in žogice, rolke, kolebnice, da športniku in rekreativcu zaigra srce. Pa tudi ribiču in lovcu. Na prodajnih policah je najti popolno opremo za ribolov, pa naj iščemo škornje do pasu, oblačila, palice, trnke, vabe, tvisterje. Poskrbeli so tudi za lovca, ki se lahko v trgovini obleče od glave do peta, kadar gre na lov ali na svečanost. Tu najde brezrokavnike, klobuke, kape, kravate, le orožja ne. Fan sport bralce Gorenjskega glasa vabi k nagradni igri. Odgovorite na vprašanje KAJ JE PELOTA (zadoščal bo opisni odgovor v stavku ali dveh) in vaša bo ena od naslednjih nagrad: 1. nagrada: ROLKA, 2. nagrada: KOMPLET TVISTERJEV, 3. nagrada: PELOTA. Odgovore pričakujemo do petka, 31. maja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (s pripisom Nagradna Igra PELOTA). Javno nagradno žrebanje bo v petek, 31. maja, ob 19. uri, v prodajalni Fan sport, Reginčeva 6, Kranj. Lastnika povesta, da Kranj doslej ni imel prodajalne s tolikšno ponudbo, da je v Fan sportu naprodaj ne ceneno, pač pa solidno blago, o čemer pričajo tudi priznana imena proizvajalcev. Športniki, rekreativci, lovci in ribiči jih bodo gotovo prepoznali, omenimo le zveneče ime teniških copat reebok, ki jih lahko dobite samo v Fan sportu. V trgovini omogočijo tudi nakup po naročilu, pa servisiranje športne opreme (napenjanje loparjev, servisiranje rolk), poskrbijo pa tudi za opremljanje športnih ekip. Pod-nartski nogometaši so bili prvi, ki so prek Fan sporta dobili svojo opremo. • D. Ž. Dahnili so da: V Škofji Loki: Nuša Božnar in Matjaž Strasner iz Škofje Loke; Nataša Šare in Niko Dragan iz Škofje Loke: Darja Logar in Iztok Kavčič iz Žirov; Helena Bergant in Ciril Krajnik z Breznice; Mojca Jemec in Primož Medja iz Češnjice; Martina Grohar in Ivan Pintar iz Selce; Nežka Vodnik in Drago Demšar s Krnice; Damijana Oblak in Miran Drlink z Malenskega vrha; Bernarda Jelene in Blaž Prajfar iz Selške Lajše; Snježana Jozič in Marko Kosiper in Železnikov. V Kranju: Irena Košnik in Franc Šega iz Kranja; Helena Hvasti in Darko Berce iz Zgornje Besnice; Antonija Arhar Sorčan in Jože Sorčan; Irena Benedik in Marjan Perčič iz Tenetiš; Marta Močnik in Mihael Karničar iz Zgornjega Jezerskega; Milena Stare in Andrej Jerina iz Šutne; Jožica Zaletel/ in Alojz Likar iz Potoč; Ksenija Zupane in Jože Zupan iz Trstenika; Marta Zupančič in Jože Arnež s Kokrice; Diana Svetoslavova in Anton Ši-munac iz Švice. Čestitamo! Saj ne boste verjeli, pa je vendarle res. V ameriški reviji "People 's Magazine" je na eni od slik tudi Sly Stallone in to z novimi Elanovimi smučmi na rami. Očitno je znani zvezdnik slišal o najnovejših testnih raziskavah, ki so potrdile kvaliteto novih Elanovih smuči MBX in jih takoj preizkusil. Sicer pa so tudi v Elanu ponosni na prodajo svojih smuči v Ameriki, saj se jim delež prodanih smuči v primerjavi z ostalimi proizvajalci (kljub težavam doma) še naprej zvišuje. Odločitev Ramba za smuči MBX pa najbrž potrjuje, da niso samo hitre, ampak so tudi na izgled nekaj posebnega. • V. S. Vroča, močna, polna energije in še temnopolta po vrhu. Njen oče, eden izmed ustanoviteljev skupine Santana. Zelo dobra na tolkalih (jabolko pač ne pade daleč). Tudi Princ je takega mnenja. Sheila E. je njeno ime. Ponovno z nami, za nas. Še boljša kot prej. Nekaj zadnjih let jih uvrščajo med najinovativnejše skupine nove britanske glasbene scene. Dolgočasje, brezdelje in Status Quo jim je tuje. »Shiftwork« nam prikazuje pop glasbo v razdrti, obenem pa tudi lepi strani. Skupina The Fall (Padec). Pere Ubu že od daljnjega leta 1975 (kje je to?) zatrjujejo, da so pop skupina. Nihče jim ni verjel, le kdo bi, saj so veljali za avantgardo ročka s svojimi norimi glasbenimi improvizacijami. Sedaj so pred nami v mehkejši obliki. Album »VVorlds in Collision«, nam to nedvoumno poda. Producent je bil Gil Norton (Pbries). Z. B. NAGRADNA KRIŽANKA 1 !2 " 3 4 5 & 6 7 8 9 10 11 1 1 12 13 14 15 ■ [ _I 16 l 18 19 I 20 21 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v zgornji lik. boste dobili sporočilo pokrovitelja križanke Nagrade: 1. akumulatorski vijačnik 9018 2. delovna miza WM 300 3. stružnica D 2160 4., 5. in 6. nagrada praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 400,00 din Rešitev: sporočilo pokrovitelja križanke nam na kuponu nalepljenem na dopisnico pošljite na Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1 ah oddajte v malooglasni službi na JLA 16, Kranj, najkasneje do četrtka, 30. maja, do 8. ure. Rešitev in nagrade za križanko iz 38. številke. Izpolnjen kupon s pravilno rešitvijo sporočila pokrovitelja križanke: BRDO UŽITEK V NEOKRNJENI NARAVI, nam je poslalo 2583 reševalcev. Komisija v sestavi Franc Magdič, Andrej Perne, Stanko Logar (predstavniki bralcev) in Andrej Mali (Gorenjski glas) je izžrebala: 1. vikend paket v hotelu Kokra za 2 osebi Anton Smole, Titova 98, Jesenice 2. ribiška karta za 7 dni Klemen Šranc, Zg. Plavž 4 A, Jesenice 3. 4 ure tenisa pod reflektorji Janez Planine, Mače 16 a, Preddvor 4. vožnja s kočijo po Brdu Simon Pire, Glavarjeva 45/7, Ljubljana 5. ustrojena koža damjaka Sanela Talič, Hrušica 56, Jesenice Praktična darila Gorenjskega glasa: 6. Janez Homec, Dobravšce 18, Gorenja vas 7. Marija Dežman, Ribno - V Dobje 9 8. Bojan Završnik, Srednja vas 126, Bohinj 9. Vesna Tišler, Brezje 48, Tržič 10. Robi More, Zgornje Rute 73, Gozd Martuljek Izžrebance bomo o nagrada tudi pismeno obvestili, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič! NftŠ JEZIK MOR RIBA KI NIMA PLAVALN MEHURJA ALKALNA RAZTOPINA MESNA PRIKUHA VRABEC UBALD MOLOVSKA ANTILOPA SEVERNO ATLANTSKI PAKT VRSTA STISKALNICE DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU NADA SEVŠEK POSVETILO IZ ZAČETNIH ČRK VERZOV PESMI OTROŠKO OPRAVILO PUSTOLOVŠČINA BREZŽIČNI APARAT ZA P0G0VOH NA DALJAVO v;--;T: NAPAD. NASKOK RADOVAN GOBEC ANTON JANŠA ZMOŽNOST SPOSOBNOST ZRAČNI DUH V -V1MARJU- SARAJEV-SKI POPEVKAR MEMIČ SOD SLOV PESNICA ŠKERLOVA ŠTEVILO BREZ LASTNE VREDNOSTI OSVEŽILNA PIJAČA HALOGEN KEM ELEMENT ICII STAROJUD KRALJ JfGNAP FRANCE PODOBA FIGURA GR JUNAK, PO NJEM SE IMENUJEJO VIS ŠOLE PREDSTOJNIK SAMOSTANA FRANC IME BELGU MESTA AALST POJAV NA RAZBURKA NI VODI IZDELOVALEC OČAL RiM BOGI NJA JEZE KARLIN ALMA STARO AFRIŠKO MESTO JUŽNOAM KUKAVICA GREZILO SVINČNICA OPERNI SPEV MUZA LJUB PESNIŠTVA RUDI CORN SLOV TV NOVINAR (ČRTI POKRAJINA NA SEV VZH IRSKEM GOZDNATA ŠVEDSKA POKRAJINA SOD FRANC PISATELJICA (FRAN-COtSEl MODEREN PLES VZDEVEK DUŠANA Anton LAJOVtC otok v BALERIH HUDIČ ZLODEJ IT DENAR IMNOŽ| AVTOR KRIŽANKE R NOČ NEVARNO SINTET MAMILO (KRATICAI SL PISATELJ (MANI RIM HIŠNI BOG NIKOLA TESLA GL MESTO BAŠKIRSKE AVTONOMNE REPUBLIKE VSŽ STl/. ■ BtVfKlMA PAA.OV/v 14 NAZIV ZA ARABCE V SREDNJEM VEKU GRM S ■LESOM GL MESTO ALUE Petek, 24. maja 1991 19. STRAN GLAS MATIJA LOGAR Ovna rešitev c/je predvsem razgalila močno bolehno Ponižani in razžaljeni - zadnjič? akal|( da se konča, da sodijo v °'0 in ne na cesto, so dobili jjJe|oyo zagotovilo, da se pri-^odnje leto podobna situacija j? b° ponovila. Vlada se stri-Ja ,2 ustanovitvijo posebne KUPine neodvisnih strokovnja- kov, ki bo razsojala v morebitnih novih sporih, dijaška zveza pa bo poslej tudi pogostejši sogovornik Šolskemu ministru pri oblikovanju šolske "politike". • H. Jelovčan, Foto: G. Šinik Dijaki zadovoljni dijaki so s kompromisno rešit-p'Jo več ali manj zadovoljni, ^glejmo, kaj so o izkupičku petdnevnega štrajka poveda-11 sogovorniki iz četrtih letni-*0v kranjske gimnazije. ParJa Škrlj: »Dva izpita bosta *ar v redu. Po vsem, kar se je ,°8ajalo, je to najboljša reši-!JV- Kaj več se ni dalo doseči. Ljubljani sem bila tri dni, si-Cer doma. Drugače kot s štraj- zadnje dneve v šoli. Prepričana sem, da se nam učitelji ne bodo maščevali.« Mitja Bravhar: »Štrajk je bil potreben, čeprav mislim, da bi s pogajanji lahko stvar rešili tudi prej. Zaradi stavke bomo trpeli predvsem dijaki, saj bo obremenitev v šoli huda. S t0nlSe š°Iskim oblastem ni da- tieu°Povedati. Matura bi mi He J Pomenila, zaključni izpit cetrt Je dovo,J spričevalo tedn u letnika- Naslednja dva "ni; *a bosta nabita s kontrolni- ko.? sPraševanjem. Ne bo lah- Žalj3^3 za nas kar dobro konte, *• v začetku nas nihče ni ho-na r,^/"61'' zato drugega nači- Veida i °' Z0"aJ v*dim, da se (ni -Z . da pogovoriti. Zaklju-ra^ pu Je potreben, samo v bi moran' kakršne so letos, ne so 2°Čel °iti tako izveden, kot bjia dtltevali. V Ljubljani sem ^ma3 t0rek> drugače sem se Pripravljala na težke kompromisom sem zadovoljen, vidi se, da je v tej državi še demokracija. Zaključni izpit me moti zato, ker nismo imeli priprav skozi vse leto - vprašanja smo dobili mesec prej - in ker se ne upošteva na fakultetah. Za izpit bom izbral tuj jezik in zgodovino.« • Foto: J. Cigler Kot klicaje, pike, vejice in vprašaje v predolgem odstavku čutim majhne vasice in velika naselja v prostrani beloruski pokrajini. Avtocesta se iz kilometrskih brezovih gozdov lenobno prelije v nadnaravno širok bulvar. Levo in desno mučno brezosebne zgradbe. Ritem dolgočasnih fasad prekinjajo zaplate odpadlih opek ter na pol pokvarjeni neonski napisi "Remont". Neperspektivnost in zanikrnost bo za nekaj mesecev vsaj navidezno pregnalo sonce in nastopajoča pomlad. Minsk se je letošnjo pomlad prebujal drugače kot v zadnjih letih. Vsakič drugače, na žalost slabše V Sovjetsko zvezo sem bil letos spomladi povabljen na prvi gledališki festival "Slovanskih gledališč". V preteklosti sem že nekajkrat spoznaval ogromno državo, ki me je na svoj način vedno presenečala v dobrem in slabem. Na dosedanjih potovanjih so mi kolegi in tudi prijatelji predstavljali svojo veliko domovino kot državo kontrastov. Tako sem jo tudi čutil ali vsaj skušal razumeti. Tokrat so mi moji gostitelji predstavljali Sovjetsko zvezo tudi kot državo porazov. Vizija, ki se mi je, verjetno ne samo meni, dozdevala realna, seje umaknila suhi realnosti. Upanje desetletij je splahnelo v grozljivo brezperspektivnost. Vsakokratno vrednotenje real-socialističnih držav je za pov-prečneža vedno izhajalo iz preprostega opazovanja trgovinskih polic. Boljša ali slabša za-loženost trgovin najenostavneje, vendar učinkovito ilustrira stanje materialnega blagostanja posamezne družbe. In bila so leta, ko so se v sovjetskih trgovinah police upogibale pod težo enakih ribjih konzerv... Tokrat je pogled na prazne vreščeče pokromane police komaj verjeten. Kričeče nališpane prodajalke imajo seveda še manj razlogov, da bi mimoidoče kupce vabile z nasmehom. Sovjetske ure, nekakšen sinonim njihovega napredka, so danes v prodajalnah prava redkost, Če ti kot tujcu po brezplodnem tavanju med policami po naključju uspe odkriti kakšen primerek tega izdelka civilizacije, potem se moraš oskrbeti s sovjetsko potno listino. Tujcem t. i. deficitarnega blaga ne prodajajo. In ure so v Sovjetski zvezi ponovno deficitarne... Kot da se je čas premaknil nekaj dolgih desetletij nazaj ter se povsem ustavil. Za koliko časa? Ljudje svojega klavrnega blagostanja ne primerjajo več z razmerami za dovčerajšnjo železno zaveso, primerjajo ga s prvimi povojnimi leti. Marsikomu je bilo, po njihovih trditvah, takrat boljše. Predvsem pa je bilo takrat čutiti organizacijo, ki je, ali naj bi, skrbela za posameznika in za kolektiv. Perestrojka, ki je blagodejno razrahljala napete mednarodne odnose v sami Sovjetski zvezi, ni dosegla pričakovanega. Njihovi državljani vse češče govorijo o "razstrojki". Gorbačovo-va popularnost doma se s popularnostjo v tujini ne more primerjati. Priznavajo mu nesporne zasluge pri demokratizaciji: razgovori o temah, ki so bile prepovedane, so danes javni, vsakovrstne polemike se vrstijo, stanje celotne družbe pa je iz dneva v dan slabše. Kot da bi šlo za zakleto uresničevanje pravila, da ni nič tako slabega, da ne bi bilo možno še slabše. Svoboda prvi hip osreči, kasneje razgalja. V Minsk sem prišel v dneh nekajkratnega dviga cen ter uradnega razvrednotenja rublja, ki je vsaj za nekaj dni tudi v bankah priznal lastno ceno črne borze. Včasih so bili rublji pa ni bilo dovolj blaga, danes ni za povprečnega sovjetskega državljana niti rubljev. Ne tako slaba plača se giblje v višini 20 DEM na mesec. Česar ni dobiti v trgovinah, se lahko kupi pod roko, oziroma na živopisni tržnici, kjer ni zamolklih prodajalcev. Tu je čutiti izobilje, cene pa se želijo spogledovati z Evropo, čeprav so z našega zornega kota še vedno smešno nizke. Med stojnicami, kjer prodajajo domačo in "prešver-cano robo", je vse urejeno in vse deluje kot v najbolje utečenem gospodarstvu. Razgibana tržnica je kot oaza v vsesplošnem "opustošenju" ter (ne)ho-te opozarja na edino možno rešitev. V dneh svojega bivanja v Minsku sem se nekajkrat sprehodil po njihovi veliki tržnici. Želel sem se nasititi in napolniti z radostjo. Ulice Minska so me kljub gostoljubju njihovih ljudi praznile. Spontanost med tišino in hrupom Gostitelji so mi pripravili kar se da natrpan program različnih pogovorov in obiskov ter seveda ogledov gledaliških predstav. Vrstile so se okrogle mize, tiskovne konference, TV snemanja... Povabili so me k polaganju cvetja k spominskim obeležjem. Nobenega protokola, nikakršne v naprej določene delegacije, nobenih častnih straž, samo tiha pozornost do dogodkov njihove in svetovne zgodovine. In nekaj na pol razcvetelih nageljnov. Ritual pravoslavne Velike noči sem delno spremljal v živo, delno pa preko TV prenosa iz Moskve. Blizu hotela stoji manjša pravoslavna cerkev. S slovaškimi kolegi in njihovim prevajalcem se v hladni noči sprehodimo do cerkve. Na razmajanem avtobusu je nekaj zvočnikov, ki prenašajo dogajanje v cerkvi. Priložnostne stojnice so natrpane s pirhi in domačo hrano. Sij stoterih sveč in zbranost molitve moti skozi ozvočenje iznakaženo petje. V hotelski sobi globoko v jutro spremljam prenos nočne maše. Vmes nekajkrat preklopim na tuje satelitske programe. V naslednjih nočeh spremljam TV prenose zasedanja ruskih deputatov. Vročico vsakršnih sprememb je čutiti tudi v nastopih deputatov, ki pač nič več ne govore znotraj dogovorjenega "kursa". Večstrankarski sistem formalno še ni legaliziran, toda iz razprav je razvidna različnost mnenj in ponujenih rešitev. Oblast je že ta trenutek v nemilosti političnega pluralizma. Med nastopajočimi govorniki ni težko opaziti že pravih mojstrov govorništva pa tudi nepotrebnega zavlačevanja. Kamere so neprizanesljive, za zaprtimi vrati pa je možno urediti vse manj stvari. Demokracija neverjetno hitro uzakonja nova pravila javnega življenja. V dramaturgiji te "igre" je tako prisotno več dramatičnih, tragičnih in tudi komičnih elementov. In demokracija se brez težav znajde na meji absurdnega. Na festivalski tiskovni konferenci, ki jo obvezno snema tudi televizija, je ritual vsaj delno dogovorjen, toda očitno ni nihče predvidel dolgočasnih predavateljskih diskusij. Pod televizijskimi žarometi se večina disciplinirano in spontano poti. Medklici navzočih profesionalnih govornikov nikakor ne premotijo v njihovih dolgoveznih razglabljanjih "kaj bi bilo, če ne bi bilo". Pritajeno zapu- stim zadušljiv prostor. Zunaj je čutiti pomlad. Odpravim se v bližnji park. Nenavaden prizor. Velik park je dobesedno zaseden z mladimi vojaki. V bližini je pompozna stavba (ogromna gledališka dvorana, bazen, restavracija...) "doma oficirjev". Verjetno bodo imeli vojaki v domu kakšno prireditev, morda pevsko tekmovanje, kviz... Vojaki zdolgočaseno stojijo v napol organiziranih gručah, nekateri buljijo v redke civiliste, ki se "upajo" sprehoditi skozi park. Različni oficirji stojijo ob sami stavbi svojega doma. Iz preprostega "firbca", potem ko vojska že pol ure čaka na svojo prireditev, povprašam enega od oficirjev, kaj se pravzaprav dogaja? In ta mi mirno odvrne, da so v mestu množične demonstracije in za vsak primer so nekaj vojske privlekli iz kasarne. Vojaki niso bili oboroženi, očitno pa niso bili oblečeni v delovne uniforme. Kot bi čakali na parado. Res so bile demonstracije. Pravzaprav vsesplošni štrajk, "zabastovka". Tisočglava množica se je iz različnih ulic usmerjala v središče. Številni transparenti so dekorativno plapolali v zraku. To so bile mirne demonstracije. Ni bilo razbijanja izložb in podobnih izpadov, bilo pa je mnogo vpitja in predvsem brezprizivne kritike sovjetskega vodstva, ki očitno ne najde za večino ustreznega izhoda iz vsesplošne krize. Demonstracije je spodbudil socialni revolt ob nezaslišanem (seveda za njihove pojme) dvigu cen. Govorniki so obljubljali, da bodo štrajkali vse dotelj, dokler se cene ne znižajo na raven pred podražitvami... Bile so mirne demonstracije. Toda pogled na stotisočglavo množico je strašen. Bo vsa ta množica strpno in trpno, po vseh svojih kalva-rijah v tem stoletju, prenesla evolucijski val ponovno odkrite svobode? Manifestiranje revolta je morda trenutno edina možna njihova uteha. Černobil -zadnja postaja? V minskih filmskih študijih sem si ogledal nekaj dokumentarcev o Černobilu. Del že zmontiranega filmskega gradiva je bil posnet kmalu po nesreči, večina dokumentarnih posnetkov govori o postčerno-bilskem obdobju najbolj prizadetih. Med temi so otroci doživeli najbolj nemilo usodo. Vsa pozornost domače in svetovne javnosti do najmlajših žrtev te katastrofe morda lahko olajšuje njihovo življenje, toda neizpodbitno ostaja spoznanje, da je podivjani napredek znanosti uničil njihovo pomlad. Bodo ob pomoči iste znanosti dočakali svojo naravno jesen? Filmski dokument oživlja njihova potovanja v oaze manj zastrupljenega okolja in njihova vračanja v domače kraje, ki Q-- -- -- -- -- AVTO ŠOLA T »VIC« MLADI VOZNIK d. 0. 0. Zlato polje 1 so pač zopet po vsezveličavni znanosti, kljub kontaminaciji še v mejah dovoljenih radiacijskih stopenj? Če je v otroških očeh ponovno zažarela radost, kako naj v očeh njihovih staršev izgine obup in bojazen pred prihodnostjo njihovih otrok? Ko spoznavaš skozi hladen filmski trak usode nedolžnih, začutiš sokrivdo. Černobil je zaznamoval celotno generacijo. Ne vse enako. V ateljeju slikarja Salickega je že dokončana slikarska upodobitev černobilske katastrofe. Njegova slikarska razmišljanja skoraj ne poznajo toplih barvnih tonov. Okosteneli in zale-deneli so gibi njegovih upodo-bljencev. Sonce izžareva mraz. Zeleno je morda le še v spominu. Velika platna bo slikar razstavil, ne bo jih prodal. Pokaže katalog slik, ki jih je narisal po osvoboditvi iz nacističnega taborišča. V njih je še prisotno močno slikarjevo upanje, v černobilski seriji se je upanje prepojilo s črnino. Usoda slikarja in človeka je skozi umetniško moč avtentična sekvenca posameznika in dela družbe, ki je nadnaravno plačala in plačuje za grehe sveta. Zadnje popoldne v Minsku sem preživel v družbi režiserja Rajevskega. Povabil me je na ogled videoposnetkov nekaterih svojih predstav. Bližal se je čas slovesa in našega neposrednega druženja. Med predvajanjem posnetkov sem bil dele žen njegovih duhovitih komen tarjev, njegovih pogledov na umetnost ter na vsa dogajanja ki (ne)hote vplivajo na njegove umetniško izpoved. Svoje ko mentiranje je zaključil v mono logu: "V tem stoletju smo imel Lenina, Stalina, želeli so na:-navaditi na ideologijo, s katere so preplavili pol našega konti nenta, uničevale so nas hitler-janske horde, krivi smo za stalinizem, Brežnjev, Afganistan in potem še Černobil. Kaj se bo v tem stoletju še zrušilo na nas?" Vse to je najprej načelo in nato poškodovalo ljudi. Zavedajo se, da se razvitim civilizacijam še dolgo ne bodo približali. Se sploh bodo? Komaj se upajo spomniti, daje na njihovih tleh zrasla vrsta velikih znanstvenikov in umetnikov. Samozavest, dostojanstvenost in ponos so izginili. V številnih razgovorih se je vedno znova in znova v ospredje prebijalo nikdar do kraja izgovorjeno vprašanje: "Ali je po vsem, kar se je zgodilo z nami, in kar smo povzročili drugim, sploh še možno kakorkoli živeti skupaj? Kaj nismo povsem zaostali in zastali?" Pogled na njihove dolge vrste ljudi pred praznimi trgovinami ni prijazen, ni po modelu opevane Evrope, toda z gotovostjo upam trditi, da so v okviru umetniškega ustvarjanja na ravni največjih svetovnih dosežkov. Moje razmišljanje spremljajo z blago naklonjenostjo, nisem pa prepričan, da mi verjamejo. Preteklost vedno znova in znova izstavlja račun. V zgodnjem nedeljskem jutru sem v navadnem hangarju, preurejenem v potniško čakalnico, čakal na polet v Moskvo. V bližini letališča je skoraj dokončana sodobna letališka in potniška zgradba. Urejena je po okusu in meri svetovnih popotnikov. 64000 Kranj um « ZAČETEK TEČAJA 3. 6. 1991 ob 17. uri INFORMACIJE: 213-619 in 328-602 _RENT a CAR_ : GLAS 20. STRAN Petek, 24. maja 1991 Vtisi z zborovanja Na to zborovanje me je vodila vroča želja, da bi se tam srečal z nekaterimi znanci z bojišč. Imel sem pri sebi fotografijo z mnogimi gorenjskimi fanti. Posnetek je nastal v Ukrajini maja 1943. Na veliko razočaranje nisem nikogar poznal. Obšla me je otožnost v mislih, ali so vsi padli na bojiščih, ali pa so pozneje umrli'.' Ni pa nam bilo dano. da bi se predstavili in morda le kako prepoznali med seboj. Kino dvorana je bila skoraj polna, po večini osiveli možje. Vodja zborovanja je opozoril, da ni treba nastopati s kakimi izgredi in pričevanji. Vsak posameznik ima svojo zgodbo. Ker nisem imel priložnosti povedati nekaj besed, bom storil to sedaj. Skoraj vse ženske mojih let imajo danes priznanje, da so bile med vojno borke. V resnici pa so sedele doma na toplem. Zdaj pa uživajo vse pravice pravih borcev. Smodnika še od daleč niso povohale. Je že res, da mo-biliziranci v nemško vojsko nismo služili domovini. Naša navzočnost na tujih bojiščih pa ni prav prav nič škodovala Sloveniji. Nasprotno: nismo se udeležili bratomorne vojne. Imamo čisto vest, nobenemu Slovencu nismo stregli po življenju in nobenega usmrtili. Mobiliziran sem bil med prvimi in sicer 13. januarja 1943. Vojna pot me je zanesla v Ukrajino in od tam nazaj skozi Poljansko in Čehoslovaško. Imel sem tudi srečo, da sem prišel v štab bataljona kot kurir, »oficirs purš« in tudi kot večni stražar. Ker sem izjavil, da sem Jugoslovan, so me vedno določali za šti-riurno nočno stražo, svoje ljudi pa so ščitili. Po dveletnem umiku z vzhodne fronte smo končno pristali pri Pragi, 9. maja 1945, ujeti od Rusov. Rusom sem ušel in tako se je začela trnjeva pot domov. Od Prage do Kranja sem se plazil kakor tat. peš proti domu. Takrat je bilo vse porušeno. Več državnih mej sem moral prepašačiti v stalni nevarnosti. Prvi sem priše do končani vojni na Jesenice. Od štaba za repa-triacijo sem dobil potrdilo št. 1 in potem šele lahko nadaljeval pot proti domu. Udeleženec na zborovanju v Kranju je dejal, da po njegovem mnenju še živijo naši ujetniki v Sibiriji. Drugi pa je dejal, da je bil 113 mesecev v ruskem ujetništvu in da po tolikem trpljenju, ki ga je tam prestal, ni mogoče, da bi kdo preživel. Na zborovanju je bil predlagan enominutni molk za vse umrle na bojiščih. Utrnila se mi je solza, kajti spomnil sem se na brata in več znancev, ki počivajo v ruski zem-Iji. Udeleženci zborovanja smo več pričakovali. Bili smo prepričani, da ima pripravljalni odbor povezavo z Nemčijo in da bomo prejeli vojno odškodnino ali stalno podporo za preživeta leta v nemški vojski. Če že ne to pa vsaj majhno miloščino. Tudi to bi sprejeli. Sicer pa je sedanji odbor naredil veliko, čutiti je bilo, da so se člani trudili. Moja želja pa je ta, da bi se novi odbor povezal z bojevniškimi organizacijami v Nemčiji in preko njih z velikimi koncerni za kakšno solidarnostno pomoč. Gotovo bi nam kaj dali. Samo povedati jim je potrebno, kako smo bili zaradi udeležbe v nemški vojski vseh 45 let prezirani in poniževani. Ni potrebno, da bi pomoč zahtevali, prosimo pa lahko. Na zborovanju so nam tudi razdelili položnice za članarino. To je bil bolj hladen tuš. Mnogi so rekli, ne vem, če bom plačal, saj nimam nič od tega. Jaz osebno bom plačal, ker mislim, da je potrebno biti član tam, kamor spadaš. Govor je bil tudi o tem, kako bi prišli do točnih podatkov, koliko je bilo mobiliziranih med vojno, koliko padlih, koliko jih je kasneje odšlo v partizane ali k domobrancem, koliko je po vojni umrlih in koliko še živih ? Vse te podatke bi lahko dobili v kratkem času preko župnišč. Župnik pozna vsaj enega človeka v vsakem kraju, ki je med vojno tam bival in gotovo ve za vse. Jaz osebno vem iz svoje krajevne skupnosti za vse poimensko. Mobiliziranih v nemško vojsko je bilo 35 oseb, padlih na fronti 16 oseb, padlih pozneje v partizanih 2 osebi, iz vojske se je vrnilo 17 oseb, po vojni je umrlo 5 oseb, še vedno živi 12 oseb, od teh živih so bili štirje kasneje tudi v partizanih. Franc Mrak Stanežiče 58 61210 Ljubljana - Šentvid Bil sem nemški vojak V petek, 19. aprila 1991, je bil drugi zbor mobilizirancev Gorenjske v redno nemško vojsko v letih 41 - 45, na katerem smo ustanovili svoje uradno združenje. Na tem zboru, ki sem mu prvič prisostvoval, sem dobil tudi prve informacije o delovanju tega dela Slovencev, saj doslej slovenski javni mediji niso obširneje obveščali o delovanju in organiziranju slovenskih mož in fantov, ki smo okupacijo občutili na način prisilne mobilizacije v redne vojaške formacije. Mnogi od nas se vpoklicem niso mogli izogniti, saj so Nemci uporabljali razne načine prisile k temu, celo grožnje, da bodo starše, žene, otroke ali ostale sorodnike odpeljali v taborišča, za katere smo že takrat vsaj približno vedeli, kako izgledajo. Ni jih bilo malo, ki so bili prisiljeni ukloniti se pozivom za vpoklic, po odločitvi ožje rodbine, naj se eden od bratov ali mož ukloni mobilizaciji, da s tem na ta način zaščiti ostale člane družine, ki so bili v nevarnosti zaradi odhoda nekaterih sorodnikov v partizane. Mislim, da je bil le redek med nami, ki je z navdušenjem odšel v okupatorske vojaške enote. Tisti pa, ki so bili nad tem navdušeni, so se že prej javili prostovoljno in se po koncu vojne z večine niso vrnili domov. Dokazov za to trditev ni treba iskati, saj so znani podatki, koliko Slovencev, ki so bili nemški vojaki, je izkoristilo svoj prvi dopust, da so se lahko prislužili partizanom. Posledice tega so bile, ukinitev dopustov in kasneje prepoved odhajanja v Slovenijo v času dopusta. Mnogo Slovencev, ki smo se kmalu po odhodu v vojsko znašli na eni od front, se je ob prvi priložnosti predalo zavezniškim enotam in se nato vključilo v jugoslovanske enote, kot so to bile prekomorske brigade ali pa jugoslovanske brigade, ki smo jih NAJ VAS DOGAJANJE NE ZAMORI: POSKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE, VIDEZ, POČUTJE Salon PENELOPA masaža, miolifting in hujšanje, limfna drenaža in masaža lasišča. KAROLINA JENKO Kranj - Planina lil., Trg Rivoli 5 Tel.: 064/329-430 formirali Slovenci, ki smo se znašli v ruskem ujetništvu. Sam sem v ruskem ujetniškem taborišču organiziral odhod okoli 150 Slovencev v jugoslovansko brigado, žal pa sem bil od zdravniške komisije zaradi popolne telesne izčrpanosti po petmesečni karanteni v taborišču izločen in poslan v zdravilišče. Kasneje pa so mi zopet razne okoliščine preprečile odhod v jugoslovansko brigado. Mnogim Slovencem ni uspelo izkoristiti priložnosti rešiti se nemške vojaške uniforme, saj so bile priložnosti za to res zelo redke in nevarne, čeprav vem, da smo si vsi to več ali manj želeli. Zaradi vsega, kar sem na kratko opisal, ker vem, da mlade generacije, ki tega niso doživele, ne morejo razumeti takratnih razmer, se mi zdi nepravično, da se nam dogajajo krivice že vsa povojna leta. Samo mi, ki smo bili mobilizirani vemo, koliko krivic smo morali pretrpeti, koliko očitkov smo morali poslušati v vseh teh letih, dokler se končno niso razmere pri nas tako spremenile, da tudi mi lahko odkrito povemo našo resnico. Zato se mi zdi toliko bolj krivično, da se še sedaj pomišlja, ali se naj nam priznajo pravice, kot so bile priznane drugim žrtvam fašističnega nasilja, kajti tudi mi smo nesporno žrtve takšnega nasilja. Najmlajši mobiliziranci smo bili letnik 1926 in smo vsi, razen trpljenja na različnih frontah in ujetništvih, preživeli še najtežja leta po vojni, ko smo delali v slabih življenjskih razmerah, v šestdnevnem, 48-urnem delavniku. Mnogi smo bili po prihodu domov po končani vojni še dovolj mladi, da bi lahko nadaljevali s šolanjem oz. študijem pa je tedanja oblast to le malokomu omogočila. Velika večina tudi v službah, zaradi udeležbe v okupatorskih vojnih formacijah, ni imela možnosti uveljaviti se na boljših delovnih mestih. Ni nam bila priznana v pokojninsko dobo delovna doba od I. 1941, do vpoklica v vojsko. Zaradi tega smo mnogi od nas morali delati dalje, da smo si pridobili 100-od-stotno pokojnino, ali pa imamo zaradi tega zmanjšano pokojnino. Predlagam, da se tudi v pokojninskem zakonu naredi izjema o naknadnem priznavanju delovne dobe prizadetim, s pomočjo prič, ker mnogi te dobe zaradi takrat veljavnega zakona sploh niso uveljavljali. Sedanji zakon pa več ne dovoljuje priznavanja delovne dobe s pričami. Verjetno pa marsikomu to ne bo več uspelo, ker je tudi teh prič zaradi starosti vedno manj. Ni pravično, da en del ljudi uživa mnogo privilegijev že 45 let. Nič ne bi imel proti, če hi ti privilegiji ne bili pretirani in če bi jih koristili samo tisti, ki so jih tudi v resnici zaslužili. Vemo pa, kako so se zasluge dokazovale z raznimi pričevanji. S tem se je povečalo tistih, ki so uživali takšne ali drugačne ugodnosti, močno povečalo. Zaradi tega morajo danes tisti, ki so to omogočili, priznati svojo nepoštenost in popolno pomanjkanje morale. Vse to tudi vpliva na to, da se je zmanjšal pokojninski sklad, kar povzroča, da smo mobiliziranci ponovno oškodovani, saj smo verjetno že vsi v pokoju. Razen tega nam sedanja oblast vsem upokojencem drastično zmanjšuje pokojnine, ki je nekdanji mobiliziranci iz raznih znanih pogojev nimamo prav ugodnih. Zvišujejo se participacije in ostali prispevki za zdravstvene pripomočke, kar vse nas, ki smo že v letih, ko nam zdravje zaradi posledic vsega preživetega, ne služi več prav dobro, vedno bolj bremeni, saj potrebujemo vedno več zdravstvenih storitev in pripomočkov. Predlagam, da nam naša nova oblast, če želi resnično pomagati, ukrepa hitro. V nasprotnem primeru nas kmalu ne bo več mnogo, ki bomo pomoči še potrebni. Moramo se zahvaliti vsem naših kolegom, ki so se vsa ta dolga leta borili za priznanje naših pravic in končno vsem demokratičnim silam, ki so omogočile nastop slovenske pomladi in s tem prekinile molk, ki je vse od vojne onemogočal, da se niso mogle razširiti tudi tiste resnice, ki prejšnji oblasti niso bile po vo-Iji. Pjer PP 90 d.o.o. trgovina - posredništvo -marketing Delavska 11, 64270 JESENICE Telefon: 85-049 Podjetje, kjer člani zadrug z naročilnico dobijo vso željeno blago po konkurenčnih cenah, dostava brezplačna na dom. STALNO IMAMO NA ZALOGI veliko izbiro pralnih praškov, ter ostalih po tovarniških cenah... posebno ugoden nakup za sindikate! Na razpolago smo vam vsak dan od 7. -15 ure, ob sredah pa od 7. -17. ure. Vabimo vse občane, ustanove, podjetja, zadružnike, da se prepričajo o vaši bogati ponudbi. ŽELEZARNA CENTER JESENICE PP 90 KR. GORA ZAKAJ BI PLAČEVALI PREVEČ DAVKA ____»4- GORENJSKI GLAS in MERKUR omogočata bralcem Gorenjskega glasa nakup Obiščite trgovine z gradbenim materialom v Kranju, Ljubljani, Škofji Loki, Gorenji vasi, Radovljici, Lescah, Novi Gorici, Litiji, Petelinjem in na Jesenicah. PRIROČNIKA ZA ARHIVIRANJE DOKUMENTOV ZA NAPOVED DOHODNINE s popustom! T X maloprodajna cena 410,00 din cena za bralce Gorenjskega glasa 270,00 din Priročnik lahko kupite v naši malooglasni službi na Cesti JLA 16 v Kranju, ali pa priloženi kupon nalepite na dopisnico, napišite naslov Gorenjski glas, Cesta JLA 16, 64000 Kranj in PRIROČNIK vam bomo poslali PO POVZETJU1 (Račun za priročnik gre med davčne olajšave)! S* ^ rsi Mg iS BOO V petek, 7. junija, ob 20. uri bo v hotelu Creina v Kranju tretja letošnja Glasova Preja Na temo »Liberalci in liberalni demokrati v parlamentarnem sistemu« Pogovarjala se bosta kranjski župan Vitomir Gros in predsednik liberalnih demokratov Jožef Školč Pogovor bo vodila Ljerka Bizilj Če želite, da Vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu 211-860 ali 211-835 -tajnico redakcije Gorenjskega glasa. Vabljeni vsi, ki želite sodelovati v iskrivem pogovoru ali pa le poslušati. Obljubljamo Vam zanimiv večer. B A^I^K, A Abanka d. d. Ljubljana Z ABANKO LAHKO VARČUJETE NA VSEH POŠTAH V SLOVENIJI Varčevalci ABANKE že vedo, da lahko polagaj0* dvigajo denar s svojih hranilnih knjižic in teko računov brez plačila provizije na vseh poštah Sloveniji. Po novem lahko hranilno knjižico z vpogledno d vezano vlogo na pošti tudi odprejo. Vaš čas in vaš denar sta dragocena! _ Z ABANKO lahko varčujete tudi na vaši po*tl Banka prijaznih iN podjetnih ljudi petek, 24. maja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN GLAS Miro Peternelj, kmet iz Davče Od poseka do predelave Na Peterneljevi kmetiji, kjer delovne moči ne manjka, so se ob kmetovanju odločili še za prevoz in predelavo lesa. Lahko na kratko predstavite "gater" za razrezovanje lesa. kmetijo? Koliko imate zemlje, ^Hko živine...? "Naša kmetija je na nadmorski višini tisoč metrov. Ukvarjamo se pretežno z živinorejo, usmerjamo pa se tudi v Prevoz in predelavo lesa. Vse ^mlje je 69 hektarjev, od tega Je samo dvanajst hektarjev obdelovalne, ostalo pa so gozdo-v'» pašniki in košenice. Redimo Petnajst do osemnajst glav živi-ne, imamo pa tudi plemenskega irebca in kobilo ter tudi nekaj prašičev." Mleko oddajate? "Trenutno ga ne, sicer pa ga oddamo okrog 12 tisoč litrov na leto, vendar ne v zadružno m'ekarno, ampak neposredno v. tovarno Iskra, ki s tem nekoliko ceneje pride do mleka, petnajst let sem vozil mleko iz Davče v zbiralnico v Železnike, Potem ga je sin, ki pa je obveznost po dveh letih prepustil drugemu." Glavni vir dohodka sta gozd ln predelava lesa... "Ker je na kmetiji dosti de-'0vne moči (trije sinovi so doji13), smo se odločili še za dodatno dejavnost - za prevoz in Predelavo lesa. Postavili smo kupili tovornjaka... Del lesa v glavnem prodamo podjetjem, del pa ga sin, ki je mizar, predela v stavbno pohištvo in v druge izdelke." Je novembrsko neurje naredilo dosti škode na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih? "Več škode je bilo na cestah in poteh. Še zdaj nekatere niso popravljene in se le težko prebijamo do svojih parcel." Poti urejate sami ali je kaj pomoči? "Doslej smo jih sami, zdaj pa se nam obeta pomoč. Nekaj materiala za sanacijo plazu v dolžini trideset metrov so že navozili..." Verjetno ste spremljali razpravo o predlaganih spremembah in dopolnitvah sedanjega zakona o gozdovih, predvsem o tem, ali naj bo odkazilo drevja za posek obvezno ali ne. Kakšno je vaše mnenje? "Obveznemu odkazilu lesa nisem nikdar nasprotoval, tudi zato ne, ker kmetje glede varstva gozdov niso tako vzgojeni kot nekdaj; vedno pa me je motilo, da prodaja lesa ni bila prosta in da je bilo treba ves les obvezno prodati gozdnemu gospodarstvu. Čeprav je zdaj predlog, da bo mogoče les sekati brez odkazila, pa sem mnenja, da strokovnjaki najbolje vedo, katero drevje je za posek in katero ne." Kako si predstavljate obnovo, nego in varstvo gozdov, kako gradnjo in obnovo gozdnih prometnic...? "Kot kaže, bodo vsa bremena na lastnikih; vprašanje pa je, ali jim bodo gozdovi dajali toliko dohodka, da jih bodo tudi sami zmogli. Brez pomoči verjetno ne bo šlo." Šo tudi vaši kmetiji po vojni kaj vzeli? "Ne. Najprej so sicer vzeli deset hektarjev zemlje, vendar so jo kmalu tudi vrnili, ker verjetno niso vedeli, kaj bi z njo. Gre namreč za hribovsko območje, za težke obdelovalne razmere in za zaokrožene kmetije." Komu vrniti nacionalizirano, zaplenjeno ali kako drugače krivično odvzeto zemljo? Jo vrniti vsem ali le tistim, ki bi jo tudi sami obdelovali? "Zagovarjam mnenje, naj bi jo vrnili le tistim, ki se od zemlje preživljajo. Nisem pa za to, da bi bil kdo zaradi vračanja premoženja ob posel." Po novem zakonu o zadrugah bo pogoj za članstvo v zadrugi plačilo deleža. Se boste včlanili? "Verjetno se bom, tudi zato, ker se obetajo časi, ko bo kmetijske pridelke vse težje prodajati. Izkušnje kažejo, da kmet zadrugo najbolj potrebuje prav tedaj, ko je ponudba večja od povpraševanja." Ste član Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke? "Nisem. Sina so nekaj pregovarjali, pa je dejal, da je za to še čas." Za konec še tole vprašanje: kateri problem vas kot hribovskega kmeta trenutno najbolj žuli? "Cesta. Čeprav so bila vanjo vložena že velika družbena sredstva, še vedno ni takšna, da bi omogočala normalen prevoz." • C. Zaplotnik, slika: G. Šinik ^a kmetijah močno povečujejo prirejo in oddajo mleka Kranjsko mleko tudi v Varaždin Ivanjska Mlekarna je v letošnjih prvih štirih mesecih odkupila skoraj milijon litrov več mleka kot v enakem lanskem obdobju. *r»nj, 20. maja - V kranjski Mlekarni so v letošnjih prvih štirih **secih odkupili na gorenjskih kmetijah 8,38 milijona litrov mle-^ kar je dobrih dvanajst odstotkov (ali 919 tisoč litrov) več kot v druJh JanS obdobju; odkup s kranjskih in z radovljiških od« Posestev Pa Je v tem čas« porasel za nekaj manj kot dva ^•otka (ali za 38 tisoč litrov). Več kot 12-odstotno povečanje od-P« mleka na kmetijah kaže na to, da so v zasebni prireji še prejšnje rezerve in da je mleko bolj zanimivo kot, denimo, reja pitan-» «e zaradi rednega mesečnega dohodka. Kot sta povedala v.d. direktorja Ivana Valjavec in njen namestnik Jernej Jeglič, se v Mlekarni okrog desetega v mesecu sestane-jo s predstavniki kmetijskih zadrug, družbenih posestev in Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, da pregledajo, kako je bilo mleko plačano v prejšnjem mesecu, in da se dogovorijo za plačilne pogoje za naslednji mesec. Čeprav si mora Mlekarna za plačilo mleka približno 40 odstotkov denarja sposoditi pri Merca- Kranjska Mlekarna lahko s Svojimi zmogljivostmi na dan predela okrog 100 tisoč litrov mleka. Aprila je bil Povprečni dnevni odkup 93 tisoč litrov, zdaj, maja, pa je °d 94 do 99 tisoč. dvajseti maj je že mimo Komu je dolžan poročati kmetijski minister Ljubljana, 22. maja - Republiški sekretar za kmetijstvo, goz-oriKStV° Prenrano dr. Jože Osterc naj bi po sklepu upravnega "bora Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke do ponedelj-Dr h20' maJa' Pr'Prav>l poročilo o reorganizaciji sekretariata, HJ-dvsem pa o tem, katere ljudi v sekretariatu naj bi zamenjal. V prejšnjih razpravah je bilo največ kritike na delo gozdarskega dela sekretariata, pravne službe, službe za melioracije, precej pa je bilo tudi vprašanj, ali ministrova namestnica Marija Mar-keševa (z Jesenic) kot članica kmečke zveze dobro zastopa interese svoje stranke. Kot smo zvedeli, stranka do srede dopoldne ni prejela od ministra nobenega poročila, ker minister vztraja pri stališču, da je dolžan poročati le predsedniku vlade Lojzetu Peterletu, p ki ga je na to mesto tudi imenoval, ne raznim strankam, ustanovam in drugim. V kmečki dr- Jože Osterc 2vezlUu raznim vranicam, ustanovam m um6.„.. ne n' temu Pricakujejo, da bodo poročilo prejeli - če že Pa eP°sredno °d ministra, pa vsaj posredno, prek vlade. Če teJPačila in kadrovskih sprememb v sekretariatu ne bo, po-krne da bi lahko ustvarjalno sodelovali pri oblikovanju k0 es"'čevanju programa in da bi ministrstvo vodilo politi-a katero se sicer tudi sami zavzemajo. • C. Z. Ko je vodstvo Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke na novinarski konferenci po seji Sveta Demosa med drugim navedlo nekatera cenovna nesorazmerja, ki so jih tako, kot so bila izrečena, zapisala tudi sredstva javnega obveščanja, so v kranjski Mlekarni protestirali in povedali, da Mlekarna res plača kmetu za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče osnovno ceno 4,28 dinarja, da pa je treba k tej ceni prišteti še sedem- do osemodstotni dodatek na kakovost ter izdatke za zbiranje mleka, za selekcijsko službo in za prevoz mleka do mlekarne. Ko vse to prištejejo. Mlekarne liter mleka ne stane več samo 4,28 dinarja, kot bi bilo mogoče razumeti, ampak jo bo maja predvidoma 5,38 dinarja. Lastna cena svežega kranjskega mleka, pripeljanega v trgovino, je (brez trgovske marže) 11,40 dinarjev, razlika med lastno ceno in ceno surovine pa zajema tudi izdatek za kartonsko litrsko embalažo, ki stane kar 2,40 dinarja. torju, ji je doslej uspevalo plačevati mleko skladno z dogovorom; kar pa je bilo zamud, pa so bile dogovorjene. Mlekarna se je s pogodbami sicer zadolžila, da bo od zadrug in posestev letos odkupila enake količine mleka kot lani, vendar za zdaj odkupuje tudi (nepogod-bene) presežke in išče kupce tudi na bolj oddaljenih in dohodkovno manj zanimivih trgih. Da pri odkupu in prodaji zaenkrat ni večjih težav, je treba pripisati tudi temu, da Mlekarna okrog 200 tisoč litrov nepredelanega mleka na mesec proda varaždinski prehrambeni industriji Vindija. V Mlekarni so si precej obetali tudi od akcije "vi (kmetje) nam mleko, mi (mlekarna) vam sir", vendar je tovrstna blagovna menjava močno zaostala za pričakovanji. Kmetje so v prvih treh mesecih kupili le štiri tone sira, kar predstavlja le malo več kot poldrugi odstotek vsega, v prvem četrtletju narejenega sira. Čeprav nova kranjska sirarna deluje že deset let, mora še vedno odplačati več kot polovico tujega posojila, ki skupaj s tečajnimi razlikami kar precej bremeni poslovanje, predvsem pa močno omejuje naložbeno dejavnost. V Mlekarni bi potrebovali predvsem nov polnilec za jogurt in za druge izdelke v lončkih in stroj za vakuumsko pakiranje sira, vendar ob sedanjih dohodkih in izdatkih ne vidijo možnosti, kako bi zbrali okrog 2,2 milijona nemških mark. • C. Zaplotnik Ivi Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. 20 let BLAGOVNICE V TRŽIČU Beli zaklad Slovenije Kranj, 21. maja - Pred kratkim je izšla publikacija Mleko -beli zaklad Slovenije, ki jo je pripravil Mlekarski inštitut Slovenije, založile pa slovenske mlekarne in Pomurski sejem iz Gornje Radgone. Publikacija želi seznaniti potrošnike s pomenom mleka in mlečnih izdelkov v prehrani in o vplivu na zdravje, poudarja, da je mleko najpopolnejše hranilo, ki spremlja človeka od rojstva do smrti, in da je pri nas poraba mleka in mlečnih izdelkov mnogo nižja kot v razvitih deželah, seznanja potrošnike s tem, kakšne vrste mlečnih izdelkov delajo slovenske mlekarne, pa tudi s posebnostmi posameznih izdelkov. Tudi izbira pri nas še ni posebno bogata. V Franciji, na primer, poznajo tristo vrst sira, skupaj s podvrstami pa več kot sedemsto. • C. Z. Priznanja Škofjeloška kmetijska zadruga je prejšnji petek pripravila na kmetiji Podmlačan v Jarčjem brdu slovesnost, na kateri je podelila priznanja zadružnim delavcem in kmetom, ki redno oddajajo presežke kmetijskih pridelkov v zadrugo in sodelujejo v njenih upravnih organih. Slovesnost se je ob prisrčnem kulturnem programu pa ob okusnih domačih jedilih in vinski kapljici končala s klepetom o vsakdanjih kmetijskih in nekmetijskih problemih, s plesom v kmečki veži... Čeprav se vedno najdejo ljudje, ki takšne in podobne prireditve komentirajo kot "požrtije za zapravljanje denarja", pa je škofjeloški zgled, ki ima že precej dolgo tradicijo, lahko tudi marsikateri kmetijski zadrugi na Gorenjskem za zgled. Pregovor sicer pravi, da je denar sveta vladar in da denar odpira vsa vrata, vendar smo na petkovi prireditvi slišali tudi za mnenja, da denar ni vse in da nekaterim veliko pomenijo tudi moralna priznanja. Besedam Miha Demšarja, direktorja Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, češ bil sem že na veliko kmetijah v Sloveniji, pa mi doslej o tem, koliko denarja so dobili, še ni nihče pripovedoval, o priznanjih za rejske in druge dosežke pa že", velja le pritrditi. Čeprav imajo nekateri moralna priznanja za "ostanek realsocializma ", ki v gospodarskem redu. kjer je najpomembnejši dobiček, nimajo več veljave, pa je treba priznati, da so tudi v spremenjenih družbenih razmerah koristna oblika za vzpostavljanje trdnih vezi med zadrugo in zadružniki ter dobra spodbuda za nadaljnje delo... Morda ne bi bilo narobe, če bi škofjeloški zgled posnemale tudi druge kmetijske zadruge in se enkrat na leto (tudi nekoliko drugače) spomnile svojih delavcev in kmetov. Čeprav za ženske pravijo, da na kmetih (in tudi sicer) podpirajo tri hišne vogale, pa je na tovrstnih podelitvah priznanj ponavadi moška zasedba. Tudi na škofjeloški je bilo tako, med enajstimi kmeti, ki so dobili zadružna priznanja, je bila le ena ženska. Stane Rupnik, vodja kmetijske svetovalne službe v škofjeloški občini, je to opazil in dejal, da so "za uspehe na kmetijah zaslužne tudi žene, ki so tokrat doma, pa tudi ostali družinski člani". • C. Zaplotnik MEŠETAR Po koliko so kmetijski pridelki na novosadski borzi? vrsta pridelka cena (v din) • koruza, let. 1990, suha, v razsutem stanju 3,00 - 3,40 din/kg • pšenica, merk., let. 1990, za krmo živini, v razsutem stanju 2,80 din/kg • rž, merk., let. 1990, za mlinsko ind., v razsutem stanju 3,00 din/kg • ječmen za živino, let. 1990, uvoz, v razsutem stanju 2,65 din/kg • pšenična moka T-500, standardne kakovosti, v 25-kg vrečah 5,51 din/kg • sladkor, beli, standardne kakovosti, v 50-kg vrečah 7,50 - 8.50 din/kg • sojine tropine s 45 % proteinov, v razsutem stanju 7,80 - 7,90 din/kg • ribja moka s 60 % proteinov, iz uvoza, v originalni embalaži 16,00 - 18,00 din/kg • pšenična krmilna moka 3,02 din/kg • svinja (zrejena na farmi), 90 do 110 kg 23,00 - 25,00 din/kg • svinja (zrejena na mini farmi), 90 do 110 kg 22,00 din/kg Ker je krompir na Gorenjskem zelo pomembna poljščina, poglejmo, kakšna je trenutno njegova maloprodajna cena v večjih jugoslovanskih mestih. mesto na dan cena (v din/kg) Beograd 13.5. 10,00 Niš 13.5. 10,00 Novi Sad 13.5. 10,00 Subotica 13.5. 7,70 Skopje 13.5. 10,00 Bitola 13.5. 8,00 Mostar 8.5. 10,00 Banka Luka 13.5. 7,50 Ljubljana 13.5 12,00 Marbor 8.5. 11,00 Zagreb 8.5. 10,00 Split 13.5. 18,00 Reka 13.5. 7,00 INFOTRADE d. o. o. Koper PE KRANJ Jaka Platiše 13 64000 Kranj VABI K SODELOVANJU PROGRAMERJA za razvoj aplikativne programske opreme za mikroračunalniška omrežja Pogoji: poznavanje operacijskega sistema MS/DOS; enoletne delovne izkušnje z D Base III + (IV), Clipper ali Fox Base (Fox PRO); znanje angleškega jezika; vozniški izpit B kategorije; zaželeno je poznavanje omrežnega operacijskega sistema NOVELL NetVVare. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Začetek sodelovanja je možen takoj. . GLAS 22 STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 24. maja 1991 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPGLŠICA Vabimo vas med vršace Karavank in Savinjskih Alp, med gozdove in ob izvire čiste zdravilne vode. Preživite nekaj lepih pomladnih ali poletnih dni v našem zdravilišču in uživajte v lepotah neokrnjene narave. Za maj in junij ter julij smo vam pripravili izjemno ugodno ponudbo: Maj Junij in julij 7 dni 10 dni 14 dni 7 dni 10 dni 14 dni 1. Počitniški program 3.450 4.610 6.030 3.795 5.070 6.640 2. Klimatski program 4.630 6.050 8.010 5.095 6.655 8.810 3. Aktivni oddih 4.920 6.410 8.520 5.410 7.050 9.370 4. VVeekend paket 1.380 1.520 Pri plačilu storitev takoj ob prihodu nudimo 5 % popust! Izredna priložnost za upokojence: Maj Junij in julij 7 dni 10 dni 14 dni 7 dni 10 dni 14 dni 1. Počitniški program 2.940 3.920 5.125 3.230 4.310 5.645 2. Klimatski program 3.935 5.140 6.810 4.330 5.660 7.490 3. Aktivni oddih 4.180 5.450 7.240 4.600 5.990 7.970 4. VVeekend paket 1.180 1.230 V ceno paketov je vključeno: — Bivanje na osnovi polnega penziona v hotelu Vesna v 1/2 sobi — Zdraviliške storitve po programu — Neomejena uporaba bazena in savne — Animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom — Družabne prireditve v hotelu, krajši izleti v okolico — Vsak dan brezplačna skupinska gimnastika v bazenu Gostje, ki koristijo počitniški program, imajo dodatno še 1 x brezplačno biserno aH zeliščno kopel. Otroci do 5 iet imajo brezplačno bivanje, otroci od 5 do 12 let pa 40 % popusta. Nudimo obročno odplačevanje (3 obroki)! Z veseljem vas pričakujemo! _ _ „onn- ... 1 Naš naslov: Terme Topolsica, 63326 Topolšica Tel.: 063/891-120, 114-141 Telex: 33606 TERTOP YU Fax: 063 891-157 HOTEL BOR GRAD HRIB PREDDVOR c^aidm mastiš §® ^i&so ^HMo©& •SjjfeRiu - 450.- =500.- fteMrton, muz j UU 06k/45oeo. ko tmcau: M500 ~6a bo start spusta. Po dveh tekmah so klubi uvrščeni Sredi septembra bodo slovenski, avstrijski in italijanski hokejisti začeli igrati tekme v novi, tako imenovani alpski ligi. Ta, po sestavi moštev vsekakor zanimiva liga, bo trajala do konca novembra, ko bo na sporedu finale. Takrat naj bi se začela I. ZHL, v kateri pa slovenski klubi ne nameravajo igrati. Bled, 21. maja - Hokejisti Bleda so se z uspešnim nastopanjem v I. B ZHL letos uvrstili v doslej najelitnejšo ligo pri nas, I. A zvezno hokejsko ligo. Potem ko so ob letošnjem svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu v Ljubljani in na Jesenicah sprejeli odločitev o igranju v alpski ligi (v njej bo nastopilo 20 moštev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije) in so se prejšnji teden v Bolzanu odločili, da bodo poleg Jesenic in Olimpije nastopali tudi hokejisti Bleda, smo za pogovor prosili sekretarja Hokejskega kluba Bled in enega najzaslužnejših za razcvet hokeja na Bledu, Branka Terglava. in tudi kvalitetna. Kakšne možnosti ima Bled? "V alpski ligi imajo pravico nastopati samo ekipe, ki so v svojih nacionalnih prvenstvih prvoligaši. Lahko rečem, da v jugoslovanski hokejski zvezi niso bili navdušeni nad našim sodelovanjem v alpski ligi, vendar pa moram po drugi strani povedati, da je za slovenski hokej zelo dobro, da so v ligi tri naše ekipe. Pri tem moramo gledati dolgoročno, da se bo slovenska hokejska zveza osamosvojila, da bomo igrali svoje državno prvenstvo in če igrajo v alpski ligi tri ekipe, pomeni, da širši krog igralcev igra mednarodno ligo. Vendar pa je ta liga zelo kvalitetna in zato se bomo morali nanjo dobro pripraviti in igralsko okrepiti, pa je še vprašanje, kakšen bo rezultat. Ker je do konca maja še prestopni rok, ne morem še govoriti o konkretnih igralcih, računamo pa, da bomo angažirali dvanajst novih igralcev, od g° točkah: 1. SČD RAFTINA Radovljica. 2. Rafting klub Straža. 3. £a'l,ng klub ALP1S Ljubljana, 4. SOČA Rafting Nova Gorica, 5. ha''|ng NETOPIRJI IL. Bistrica, 6. Veslaški klub Brzica Tržič, 7. 7a,|mg ROYAL Ljubljana. 8. SČD SAVA Ljubljana, 9. Rafting MR- * VODA I L. Bist rica. Ka;~i „°lnarjenje po slovenskih rekah - Turistično društvo Bohinj in ^>jak no. šola Bohinj organizirata to soboto, 25. maja, ob 15. uri, šport-^j".rekreacijsko prireditev "Čolnarjenje po slovenskih rekah - Sava S. "Jka". Start bo na kopališču na Bohinjskem jezeru (Fužinarski |jjjlv) s ciljem v Soteski (pred jezerom elektrarne). Proga je dolga 17 sev°7elrov' težavnostna stopnja je 11. Pogoj za udeležbo je oprema in riiah obvladanJe plovila na divjih rekah. Tekmovanje bo v katego-Prerl ^ C "1- C "2' veterani in turisti. Prijave sprejemajo eno uro 2qqZačetkom tekmovanja na štartnem mestu, štartnina pa_^znaša "narjev in vključuje tudi piknik, ki bo na cilju v Soteski. Za pio 064/723 ni. Dodatne informacije dobite po telefonu štartnine 3-471. b|; Pohod na Stol - To soboto, 25. maja, bo spet organiziran prilju-rad 1 P°h°d na Stol. Izvedbo pohoda je prevzela ZTKO Jesenice, za-pohod trajal le en dan. Trasa pohoda nj£ ' ost 2rT>anjšanja stroškov pa bo pohod traja Ur; 'a nespremenjena. Iz Kranja bo odhod posebnega avtobusa ob 6. 12Pred hotela Creina. ^ira aJza "gorske stražarje"- Planinsko društvo Kranj do 31. maja Prižadprijave za tečaj iz varstva gorske flore. Tečaj bo organiziran v gora ueVL "J'*1, da b' 'mel' čimveč osveščenih planincev, ljubiteljev Ju f|0 1 01 naravovarstveno delovali v gorskem svetu ne le na področnih. j/e' ampak bi bili vključeni tudi v preventivo favne, erozije, čr-koVrj: sje.gov. in podobnega. Tečaj bodo vodili za to usposobljeni stro-V'ce ki bodo sestavljali tudi izpitno komisijo za pridobitev pra-bi|j s. enJa značke GS in pooblastila s tega naslova. Tečajniki naj bi ar"i vsaj osemnajst let. ^\ernUrn'r 9 malem nogometu - V okviru občinske lige Škofja Loka v fe' tur n°80metu' se bo to nedeljo, 26. maja, ob 8.30 na Godešiču za-dor< n'r Za točke in čimboljšo uvrstitev v ligi. Organizator, ŠD Kon-ekipe j uJe v rekreacijskem centru, kjer bo tekmovanje, številne SPreiem VSe obc'ne- Prijave še danes, v petek. 24. maja. do 20. ure skerr, c U Janez S^rman, Godešič 147. Ob 20. uri pa bo v rekreacij-vp|aA.ntru žrebanje. Prijavnina za turnirje 300 din, vodja ekipe pa a ob prijavi. Najboljše tri ekipe prejmejo pokale, klub j Sarska dirka "Kronometer mladosti Hrastnica 91"- Kolesarski '6. Urianef peternel iz Škofje Loke organizira to soboto, 25. maja, ob % B v rekreac'Jsko kolesarsko dirko v kategorijah R, Rl. R2, ženske °u 5-oooerani A' B' C' D' E Šlart dirke bo v Puštalu' cilJ Pa na kon" "aj^a .metrov dolge asfaltirane ceste v Hrastnici. Rok prijave je Pa je iQnC Po1 ure pred startom, pionirji nimajo štartnine, za ostale Pravi|n! din- Vozili bodo po cestnoprometnih predpisih, skladno s ak tek BSJ' Prvi lriJe v vsaki kategoriji bodo dobili medalje. [1 da SeKmovalec s startom potrdi, da tekmuje na lastno odgovornost ne DoS|triri''a Z doloc^H razpisa. Organizator ne odgovarja za more-pcern Ch "Cein *k°d0, ki bi J0 tekmovalci povzročili sebi. sotekmo-,{>tne c'n dru8'rn. Tekmovanje bo v vsakem primeru, obvezne so za-r bo . ■ organizator pa si pridržuje pravico spremembe razpisa. K to*V'' naJkasneje uro pred štarlom. doPol S',relski turnir "a Brdu - Brdo pri Kranju naj bi svojo ponudba, or ° -udi 2 lok°strelsko dejavnostjo, zato bo to soboto, 25. pV^'lj Saniziran prvi lokostrelski turnir Grand prix Brdo 91. Tek-I e'cev po American Round sistemu. Sodelovalo bo 70 loko-Ho«,__,pre'ežno iz slovenskih klubov. Visoke rezultate naj bi naši dosegli v disciplini compound, kjer se na razdalji 35 me- teh tri Ruse in enega Kanadčana. Ostali bodo domači, vendar pa bodo to v glavnem reprezentance. Po podatkih, ki smo jih dobili, naj bi naprimer v ekipi Milano Devils igral Ka-menski, Rus, ki je bil najboljše krilo na svetovnem prvenstvu... K sreči je med sponzorji za to ligo precejšnje zanimanje in tudi mi se pogovarjamo s tremi sponzorji: italijanskim, japonskim in slovensko - ameriškim. Rabili bomo okrog pol milijona mark... samo za alpsko ligo. Trenutno smo še amaterski klub, vendar pa ima igranje v ligi takšne dimenzije, da bomo morali dobiti tudi kakšno širšo družbeno podporo, določene funkcije profesionalizirati. Navsezadnje predstavljamo Slovenijo, Bled in turizem Čeprav je bilo slišati, da jugoslovanske I.A zvezne hokejske lige ne bo več, pa so na seji predsedstva HZJ sklenili, naj bi se začela v drugi polovici novembra, po končani alpski ligi. Alpska liga bo sestavljena iz dveh skupin. V skupini A bodo igrala moštva: SG Bruni-co, HC Fassa, HC Fi-emme, EV Innsbruck, Olimpija Ljubljana, HC Milano Saima, Varese, Villach BIC, VViener EV, HC Zeli am See. V skupini B bodo ekipe: H C Alleg-he, HC Asiago, HC Bolzano, HC Milano Devils, VEV Feldkirch, ATS E G raz. KAC Kla-genfurt, HC Jesenice, HC Merano in HDK Bled. V njej naj bi seveda kot prvoligaš nastopil tudi Bled? "Večina slovenskih klubov je proti temu, da se igra še kakršna koli jugoslovanska liga. Nismo proti temu, da bi na koncu, ko bo znano, kdo bo slovenski prvak, igrali turnir za jugoslovanskega prvaka. Ne mislimo pa na noben način več igrati te jugoslovanske lige. Prvič so to veliki stroški, drugič je to za sponzorje nezanimivo, tretjič pa je vse skupaj celo nevarno...Po predlogu strokovne komisije bi moralo biti v ligi osem ekip (zato ker je bil osmi Partizan, so ligo razširili). Nam pa je jasno, da se moramo orientirati na slovensko državno ligo, boriti se zato, da se bo razvil tudi hokejski center v Mariboru, kjer imajo vse pogoje, niso pa tako "tišasti", kot smo mi. Slovenci bi namreč od ekipnih športov najlažje naredili prav močno hokejsko ligo." • V. Stanovnik Iz Kranja na maraton treh src - To soboto, 25. maja, bo v Radencih že enajsti "maraton treh src", ki ga organizirajo člani Turističnega in Športnega društva Radenci. Udeleženci bodo lahko tekmovali v maratonu na 42 kilometrov, v malem maratonu na 21 kilometrov, ter v trimskem teku na 10 kilometrov. Organiziran bo tudi maraton za cicibane in pionirje, ter trimskem pohod na Kapelo. Ker bo na maraton odpotovalo tudi precej udeželencev z Gorenjskega, bodo organizirali posebni avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob 8. uri izpred Creine, prevoz pa stane 150 dinarjev. Prijavite se lahko pri ZTKO Kranj. Nogometni spored - V 27. kolu slovenske nogometne lige igrajo člani Živila - Naklo v nedeljo ob 16.30 v Naklem s celjskim Ingrad Kladivarjem. Gostje imajo pred Nakelčani dve točki prednosti, zato se obeta zanimivo srečanje. V območni ligi - zahod se bosta v nedeljo ob 16.30 na Jesenicah srečala Jesenice in Sava, Triglav pa gostuje pri Stolu. V območni mladinski ligi sta tekmi na sporedu v nedeljo ob 14.30. Jeseničani se bodo na domačem igrišču pomerili s Solinarjem, Triglav pa gostuje v Duplici pri ekipi Stola. Tradicionalno odbojkarsko srečanje generacij v Preddvoru - Odbojkarski klub Triglav iz Kranja organizira to soboto, 25. maja, v osnovni šoli v Preddvoru tradicionalno srečanje generacij z začetkom ob 8. uri. Na srečanje vabijo vse nekdanje in aktivne igralke in igralce. Pokrovitelji prireditve so: gostilni Praprot in Krištof, Podjetje Logos, Perutnina Ptuj - poslovalnica Ljubljana, Diskont Pod klancem in mesnica Arvaj. V soboto, 18. maja, sta se na pokritih baliniščih v Lescah (zaradi dežja ni bilo možno igrati v Radovljici), pomerili moštvi prve zvezne balinarske lige BK Radovljica in BK Gorčina iz Omiša. Domačini so odlično začeli. Zmagali so v igri trojk v sestavi Rebec, Humerca in Uran in dvojic Razpet in Tonejc ter tako povedli s 5 : 0. V hitrostnem izbijanju je domačin Kavčič izgubil dvoboj z izidom 14 : 17, v nadaljevanju pa je Jože Rebec dosegel izvrsten rezultat 36 : 24 in tako povedel svoje moštvo v vodstvo s 7 : 2. V igri posameznikov so domačini igrali slabše, le Peter Tonejc je v igri v krog igral neodločeno 16 : 16, medtem ko je Lovro Purger kljub vodstvu 11:3 izgubil igro zli : 13. Radovljičani so v dramatičnem zaključku nezasluženo izgubili tekmo z izidom 8 : 9. To soboto, 25. maja, gostujejo v Ljubljani pri BK Brdo. Foto: G. Šinik Povratek odprave Kanč '91 Kranj, 23. maja - V soboto, 25. maja, se vrača domov alpinistična odprava Kanč '91. Sprejem bo na Brniškem letališču ob 18.40 uri. Po ulicah Škofje Loke 91 Škofja Loka 24. maja - Športni delavci Škofje Loke skupaj s Kolesarskim klubom Sava Kranj in domačim Kolesarskim klubom Janez Peternel pripravljajo danes, 24. maja, kolesarsko dirko, ki šteje za točkovanje v kriteriju slovenskih mest. Dirka bo potekala po krožni poti Nama - Novi svet - Nama. Dolžina kroga je 700 metrov, pionirji bodo vozili sedem krogov, ženske in mlajši mladinci petnajst, starejši mladinci trideset, člani pa sedemdeset. Dirka se bo začela ob 15.30 uri pred blagovnico Nama v Škofji Loki. pionirji bodo startali ob 16. uri, vsaka naslednja kategorija pa pet minut po končani dirki predhodne kategorije. Novost letošnje, po vrsti četrte kolesarske dirke "Po ulicah Skoijc Loke", je, da bodo poleg registriranih tekmovalcev z veljavno tekmovalno licenco, prvič od dirki izvedli tudi občinsko prvenstvo pionirjev za 5. in 6. ter 7. in 8. razred. Prvič pa bodo nastopile tudi ženske kategorizirane tekmovalke. Direktor dirke je Drago Frelih nekdanji tekmovalec iz Škofje Loke, pokroviteljstvo nad dirko pa je prevzela Občinska skupščina Škofja Loka. Prva nagrada je barvni TV sprejemnik, poleg tega pa je pripravljenih še veliko drugih praktičnih nagrad. Tekmovalci pa bodo dobili tudi medalje in pokale. Nagradni sklad je nekaj več kot 50 tisoč dinarjev. Kot je na tiskovni konferenci pred dirko povedal Jože Galof. bodo na dirki sodelovali kolesarji iz slovenskih klubov, iz Avstrije in Italije, ker je to edina večja prireditev v škofjeloški občini v poletnih mesecih, pa ob progi pričakujejo tudi veliko gledalcev. Tekmovanje se bo zaključilo z malico za vse udeležence v okrepčevalci Mornar na loški tržnici, tam pa bo tudi podelitev nagrad in priznanj. Zaradi dirke bo ob 15.30 do 19. ure zaprta regionalna cesta Škofja Loka - Železniki (na odseku dirke), obvoz pa bo potekal po Partizanski cesti. # V.Stanovnik Kranjska Gora Open 91 Kranjska Gora, maja - Klub za prosto letenje »Vitranc« iz Kranjske Gore organizira v nedeljo. 26. maja, letos prvo odprto prvenstvo »Kranjska Gora Open 91« v letenju z jadralnimi padali. Tekmovanje bo v preletu za pokal Kranjske Gore, poleg tega pa bo tudi srečanje vseh ljubiteljev jadralnega padalstva. Prijave bo organizator sprejemal do 10. ure v Železničarskem domu v Kranjski Gori, ob 10. uri 15 minut bo brifing za tekmovalce, ob 10. uri 30 minut pa odhod tekmovalcev s sedežnico na start. Naravni start na mestu zmajarske rampe na Vitrancu ob odprt od 12. do 14. ure. Cilj je prelet linije ob hotelu Kompas do 16. ure, obratne točke so Ciprnik, oddajnik na Brvogu in morda, če bodo ugodni vremenski pogoji, tudi Planica. Najboljši rezultat je najhitrejši prelet obratnih točk in ciljne črte v Kranjski Gori. Štartnina bo 150 din vključno s prevozom z žičnico, obvezna pa je čelada. Poleg tekmovanja na prelet bo organizirano tudi skupno letenje z Brvoga. Štartnine ni, za prevoz pa bo treba odšteti 50 din. Pristanek bo v piko. podeljena bo praktična nagrada. Pristanki bodo sredi travnika, zato organizator prosi vse tekmovalce, naj hodijo le po označeni poti. Razglasitev rezultatov in srečelov z bogatimi nagradami bo ob 17. uri pred Železničarskim domom, poskrbljeno pa bo tudi za pijačo in zabavo. Podrobnejše informacije lahko tekmovalci dobijo na telefonskih številkah: Jani Hrovat (064) 88-190 doma in (064) 88-442 služba ter Tomaž Butinar (064) 88-039. Lojze Kerštan Evropsko prvenstvo vse bližje Ljubljana - Manj kot mesec dni nas loči od začetka evropskega prvenstva B skupine v baseballu. ki bo od II. do 15. junija v Ljubljani. Po uradni otvoritvi evropskega prvenstva bodo naslednje tri dni predtekmovanja v obeh skupinah. Medtem ko bodo v B skupini igrale tri ekipe, se bodo v A skupini, v kateri je tudi naš državni prvak, ekipa Ultra Stop Zajčki, med seboj pomerila štiri moštva. Najtežji nasprotnik U. S. Zajčkov v predtekmovanju bo španska ekipa Viladecans. pred prvenstvom prvi favorit za naslov prvaka. V soboto, 15. junija, bo znan tudi končni vrstni red, saj bodo tekme za peto, tretje in popoldne ob 17. uri za prvo mesto. Uradni spored tekmovanj lahko spremeni le še slabo vreme, kajti mokro igrišče je povsem neprimerno za igro baseballa. Igrišče v Štepanj-skem naselju, kjer se bo odvijalo evropsko prvenstvo, je skorajda že nared, prav to pa potrebujejo U. S. Zajčki, ki zadnje dni pospešeno trenirajo. , v ... J I. Kavcic Uspešen nastop kolesarjev Save Kranj, 20. maja - Od 18. do 20. maja so kolesarji Save nastopili na kolesarskih dirkah v Dortmundu, Oberhausnu in Duisburgu. Polanc, Pagon, Pilar in Bertoncelj so se odlično izkazali, posebej Marko Polanc, ki je v Oberhausnu v močni mednarodni konkurenci zasedel odlično drugo mesto za domačinom Schildhau-som. Na isti dirki je bil Polanc najboljši v točkovanju gorskih ciljev. Aleš Pagon pa je dobro odpeljal dirko v Duisburgu, kjer je bil šesti. • V. S. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj razpisuje na podlagi 34. in 70. člena zakona o zavodih (Ur. 1. RS, št. 12/91), 137. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5/80, 29/86 in 31/86), zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur. 1. RS, št. 8/90) in na podlagi sklepa 21. seje komisije z dne 16. 5. 1991 prosta delovna mesta: 1. RAVNATELJA Osnovne šole France Prešeren, Kranj 2. RAVNATELJA Osnovne šole Davorin Jenko, Cerklje 3. RAVNATELJA Osnovne šole Bratstvo in enotnost, Kranj. Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki: - izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja ali šolskega svetovalnega oziroma drugega strokovnega delavca po zakonu o osnovni šoli; - ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraže-valnem delu. Zaželeno je, da imajo kandidati organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar dokazujejo s svojim preteklim delom. Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Ctrelc- S°doPJ1ČakuJe maksimalen zbir krogov, kajti že kar štirje lokostrelci •Mej (j osegli 299 od 300 možnih krogov. KRANJ, CANKARJEVA 4 mi^dsporiFABJANi VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) (GLAS 24. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 24. maja 1991 HIŠA VAŠEGA NAKUPA Ml NOVO ■ €khu Bled IN SPREMENJENO trgovski center, Ljubljanska 4 NOVO' NAJVdEbčjA in zei°ugodna na severu Gorenjske! NOVO ■ nogavice za vse od 24 din dalje J spodnje perilo (7) kosov 161 din dalje letne majice od 149 din daije moške srajce od 232 din dalje Podoben program imamo za Vas in tudi na Jesenicah! HIŠA VAŠEGA NAKUPA as KOMPAS NTERNATIONAL d.d, Turistična in trgovinska delniška družba Pražakova 4 61000 Ljubljana POVABILO K SODELOVANJU KOMPAS INTERNATIONAL d. d. obnavlja objekt RIKU na Bledu, ki pomeni začetek razvoja turizma na Bledu. V želji, da bi kar najbolj ohranili verodostojnost kulturne dediščine tega objekta, vas vabimo k sodelovanju pri snovanju programa in izvedbi ponudbe. Posebej vabimo zdravnike, da posredujejo svoje predloge za zasnovo in izvedbo programov alternativne medicine oziroma zdravstvenega turizma in so pripravljeni sodelovati tudi pri izvedbi takih programov. Predloge in pobude pošljite, prosimo, v roku 14 dni od te objave na naslov: KOMPAS INTERNATIONAL d. d. Turistična in trgovinska delniška družba Pražakova 4 61000 Ljubljana Informacije po telefonu 061/310-969. as se LOKA LESING d. o. o. TITOV TRG 3/A, tel.: 622-481 Podjetje za razvoj, inženiring, proizvodnjo in trgovino Odkupujemo na območju celotne Slovenije hlodovino smreka - jelka in ostale listavce ter žagan les iglavcev in listavcev v vseh debelinah, po ugodnih dnevnih cenah. OSNOVNE SOLE OBČINE KRANJ razpisujejo prosta dela in naloge, naštete v nadaljevanju razpisa. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli; za učitelja morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo ustrezne pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole, v kateri želijo skleniti delovno razmerje, z oznako - za razpis. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. I. Osnovna šola Janko in Stanko Mlakar, Šenčur, Pipanova 43 1. za določen čas, od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 - 1 učitelja gospodinjstva - tehnične vzgoje - 1 učitelja razrednega pouka 2. za DE VOKLO, za določen čas, od 1. 9. 1991 do vrnitve delavk s porodniškega dopusta - 2 učitelja razrednega pouka II. Osnovna šola Matija Čop, Kranj, Tuga Vidmarja 1 1. za nedoločen čas, od 1. 9. 1991 dalje - 1 učitelja matematike - fizike - 1 učitelja tehnične vzgoje - fizike 2. za določen čas, od 1.9. 1991 do vrnitve delavk s porodniškega dopusta - 1 učitelja slovenskega jezika - srbohrvatskega jezika - 1 učitelja gospodinjskega pouka - fizike ali tehnične vzgoje - 2 učitelja matematike - fizike ali tehnične vzgoje III. Osnovna šola Darovin Jenko, Cerklje, Krvavška cesta 4 1. za določen čas, od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 - 1 učitelja telesne vzgoje - 1 učitelja gospodinjskega pouka - biologije - 1 učitelja razrednega pouka IV. Osnovna šola bratstvo in enotnost, Kranj, Tončka Dežma-na 1 1. za določen čas, od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 - 1 učitelja športne vzgoje - 1 učitelja kemije in gospodinjstva 2. za določen čas - učitelia športne vzgoje od 1.9. 1991 do 22. 3. 1992 - 1 učitelja zgodovine in DMV od 1. 9. 1991 do 7. 10. 1991 V. Osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj, Šolska ulica 3 1. za nedoločen čas, od 1. 9. 1991 dalje - 1 učitelja kemije - 1 učitelja glasbene vzgoje - 1 učitelja fizike - matematike - 2 učitelja razrednega pouka - 1 knjižničarja 2. za določen čas, od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 - 3 učitelje razrednega pouka za OPB na centralni šoli - 1 učitelja razrednega pouka s polovičnim delovnim časom - 1 učitelja telesne vzgoje - 1 učitelja razrednega pouka za DE Orehek - 1 učitelja razrednega pouka za OPB v DE Mavčiče - 1 učitelja razrednega pouka za OPB v DE Žabnica - 1 učitelja razrednega pouka za OPB v DE Besnica. LETOVANJE V JADRANOVEM Vse, ki želite letovati julija in avgusta na morju, obveščamo, da imamo še nekaj prostih kapacitet v našem počitniškem domu v Jadranovem pri Crikvenici. Nudimo vam letovanje v 4- in 5-posteljnih sobah, vključno s polnim penzionom. Morebitni interesenti naj pokličejo Merkur Kranj, referentko za družbeni standard, Justi Gašperlin, telefon 064/214-654, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. Na zalogi imamo TRAKTORJE "MASSEY FERGUS0N" ORIGINALNE IZ ANGLIJE RAZNIH VELIKOSTI tel. 064/49-492 KMETIJSKA MEHANIZACIJA d.o.o. Trboje 10, Kranj (l TRGOVINA )dz.9Ti nnlfi uri 77Q7 aiva vaa ju, ucyunjc / / ju LADO 1500, registrirana do decembra 1991, prodam za 2.200 DEM, g 212-233, po 16. uri 7797 Prodam Z 750, letnik 1985. g 58-206_7799 R 4 GTL, letnik 1987, ugodno pro-dam. g 57-585_7802 GOLF diesel, letnik 1983, prodam za 7.500 DEM, g 329-606 7805 VW JETTA, bela, letnik 1987, registrirana do aprila 1992. Cena 14.000 DEM v dinarski protivred-nosti.g 213-727 _7823 Prodam Z 750, letnik 1979, delno obnovljena, registrirana do maja 1992. Cena po dogovoru. Ogled možen v soboto- in nedeljo, ves dan ter ob delavnikih, popoldan. Rakovec, Na plavžu 18, Železniki, g 66-001_7826 JUGO 55 Koral, letnik 1988, 26.000 km, rdeč, prodam, g 311 -344 _7830 Prodam Z 750, letnik 1981, vozna, neregistrirana. Podbrezje 202, Du-plje, g 70-643_ 7832 Prodam Z 750, letnik 1980, registrirana do maja 1992. Slavko Podobnik, Sr. Brdo 14, Gorenja vas, g 68-388_7835 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983/84, registrirana do konca le-ta.g 217-J315_7836 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. g 721-316_7840 Prodam JUGO 45, letnik 1982, registriran do marca 1992. g 45-078 ^ RTV SERVIS P0RENTA Breg ob Savi 75, tel. 40-347 • vaš TV aparat DOpravi v enem dnevu • satelitska TV • če imate težave s sprejemom iv kanala A, pokličite SUBARU Sedan 1.6, letnVTŠŠ^ registriran do avgusta 1991, metalno modre barve, tonirana stekia, prevoženih 9.000 km, ugodno prodam, g 88-195, do 15. ure 8» 88-186, popoldan _^J^-Prodam R 4 TL, registriran do 16 6. 1991. Kljajič, Gradnikov«i* Kranj, g 061/373-652___22 Prodam Z 750, letnik 1983. • 212-017_ Z 128, letnik 1986, karambolirana, prodam. Informacije rta V 323- 348___/JS- BMW 318, letnik 1980, prodam,* 21 5-10 1 785J ! EKONOMSKA I I PROPAGANDA! obiskali vas bomo ^ pokličite 218-463 M ***** ZAPOSLITVE__ Dobra honorarna "lAPOSLfTg vam reši finančne težavel Zglasl1 se pred Gostilno "Jelen", v šentvL' du, pri Ljubljani, 24. maja 1991° 17. uri!___J?3 Honorarno preko študentske^ servisa zaposlimo dekle za STR6jj BO. g 633-092 _JJ3 Honorarno iščem DELAVCA^'' fra: VESTEN - ZANESLJIV _77fQ Imate srednjo izobrazbo? Ste komunikativni? Dobro plačano STOPNIŠKO DELO vas čaka. V 74-584, v petek, med 9. in 12. uro^ Iščemo zakonski par - mlajši upO' kojenci, brez obveznosti, za POMOČ v gospodinjstvu, v Umafl^ Stanovanje, hrana in plačilo je**' gotovljeno. g 0531/51-376 JJ^ Gostilna v Kranju zaposli KUHA"'' CO, za določen čas, g 215-^66^ Gostilna pri Tržiču išče KUHAfjJjJ ali KUHARICO, g 57-585 Iščem ŠIVIUE otroške koTvfekcjJ6 in unikatnih izdelkov za odr^a g 329-231, do 10. ure _J^> Simpatično dekle zaposlimoi ** STREŽBO v gostinstvu. Gostji Bizjak, Zg. Bela 20, Preddvor^> ŠIVILJO, za honorarno dopolJJ' sko delo, iščem, g 621-109 7°J Le z akviziterskim DELOM se P" ■ do lepega zaslužka. Će ste reU se oglasite, g 327-058, v večer- urah___ Iščem ZASTOPNIKA za prod8,jJ knjig. Odličen zaslužek, teden* izplačilo! Zaželen lasten PreVl9 Informacije na g 51-299, P0.,3 uri 'J^ Zaposlimo NATAKARICO, za dS čen čas, g 77-132 Takoj zaposlimo moškega z«1 K učitev v SITOTISKU. PonudDb0, kratkim življenjepisom, izobraz zaposlitvami itd. pošljite na osj, sni oddelek. Šifra. GRAFO£_J>; Iščemo KUHARJA, z ve«]fltJ prakso, ki ga zanima zdrava^ in zelenjavna prehrana, g ''' Zaposlim KV ZIDARJA, SARJA 324- 583 PK DELAVCA Jflj ŽIVALI """""rpa^ Rjave JARKICE ter večje in 60-še PRAŠIČE, prodam. Mož' L0-stava! Stanonik, Log 9, SW -,0 ka. g 65-546 DOBIJO SE JARKICE, cep)^, proti kugi. Golniška 1. Kranj KOKOŠI, 19-tedenskeT nesnostjo in JARKICE, ' ^ ske, s ščipanimi ali celim' ^ sko, s scipanimi sm r0o vse cepljeno proti kug«,.P 9^ch Gašperlin, Mor~ g 061/841-471 Prodam 1 mesec dni stare yQ ^ ste PETELINČKE. Cena w za kos. Stanonik, Log 9, Skoi^J ka, g 65-546 __rE^^fi Prodam 6 tednov starega 1 ^ Drulovka 17/c, Kranj___^-g^si' Prodam 10 dni staro TELI mentalko in jedilni KRO^ 7^ Sr. Bitnje 9, Žabnica Petek, 24. maja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN @©EMMJM1GLAS AVTOSALON LABORE Na zalogi-dobava takoj &oda Favorit 178.00 din Renault 4 124.950 din Renault 5/3 189.600 din Telefon: 213-276 Prodam KRAVO simentalko, breja ° mesecev, drugo tele. Zg. Bitnje l^Žabnica_ 7578 Prodam KRAVO s teletom ali brez [J1 1 mesec dni starega BIKCA. f^dboršt 27, Komenda_7584 Prodam KOZO, stara 2 leti. g 52^644_ 7592 pfodam brejo KOBILO z žrebetom 'n dve ŽREBICI, stari 2 leti. Huje 9, Kranj 7602 Prodam KOZO s tremi mladiči, g 62JU237_ 7614 Prodam 1 teden dni starega BIKCA križanca. Gorice 11, Golnik ______7623 Prodam 14 dni starega BIKCA si-^entalca. Sp. Bela 6, Preddvor, *_45_^04_7629 Prodam mlado KRAVO s teletom. *_4_3-072_ 7634 Prodam KRAVO, ki je prvič telila. popovo 4, Tržič 7640 Prodam 7 tednov starega TELETA. riPler, Sp. Besnica 137 7659 „ ČEVLJARSKO PODJETJE lC/- RATITOVEC Železniki, Češnjica 37 Razpisna komisija Čevljarne RATITOVEC razpisuje na podlagi 48. člena Statuta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za opravljanje del in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo obutvene, ekonomske ali organizacijske smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih — da ima sposobnost uspešno voditi in organizirati poslovanje podjetja Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Cevljarna Ratitovec Železniki, Češnjica 37, s pripisom "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis. IZDELAVA GUMIJASTIH ŽIGOV J. Priporoča se tudi z drugimi graverskimi storitvami GRAVERSTVO Duinn Debevc Koroška 42 Tržič Tel (064150-680 od 8 -15 ure Prodam 30 kg težke PUJSKE. Franc Soklič, Selo 22, Bled 7788 Prodam KRAVO simentalko, po izbiri in brejo TELICO. g 40-250 7812 Prodam TELIČKO simentalko, stara 8 tednov, g 65-491 7817 Prodam JARKICE, vrste prelux. Urh, Zasip, Reber 3, Bled 7820 Prodam KRAVO simentalko, s teletom, 4. tele. Žemva, Zg. Gorje 28 _7821 Prodam KOZO z mlekom. Miro Rozman, Golnik 75 (Zg. Golnik) _7824 Prodam 1 teden dni staro TELIČ-KO simentalko, A kontrola. Gorica 7, Radovljica 7827 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 1 teden, drugi 1 mesec, g 68-008 7829 Prodam KRAVO po 1. teletu. Gre-gorc, Trstenik 4, Golnik 7851 Prodam KOKOSI nesnice, za na-daljno rejo ali zakol. Jože Bergant, Kidričeva 29, Škofja Loka 7675 Prodam KRAVO po izbiri. Joža Kli-nar, Brezje 20 7676 Prodam 5 tednov starega TELETA simentalca. g 622-168 7679 Prodam 3 tedne staro TELIČKO si-mentalko in jedilni KROMPIR. Strahinj 65, Naklo_ 7717 Prodam brejo KOZO z mlekom. Mežan, Grajska 12, Bled 7718 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta in dedka CVETKA STOJKOVIĆA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sin Rado z družino, hčere Vera z družino, Nataša, Maja in Cirila ter vnuku in vnukinje Kranj, Medvode ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA LOKARJA- p. d. Petričevega ata iz Rupe se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre Terminali, Občine Kranj, blagovnice Tina ter sošolkam in razredničarki STOGŠ, ki ste nam v težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Najlepša "Vala tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za za-Pete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu! VSI NJEGOVI Rupa, 18. maja 1991 ZAHVALA Ob bolečiu izgubi mame, babice in prababice JULIJANE VRABEC roj. 18. junija 1910 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za izraženo sožalje in podarjeno cvetje prav tako bratom Zupan za zapete žalostinke. Za skrb med boleznijo se zahvaljujemo osebju bolnišnice Jesenice. Še enkrat hvala vsem! VSI NJENI Struževo, 17. maja 1991 ZAHVALA Maja, ki ga sam ni dočakal, smo se z bolečino poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in brata RAJKA ŠTIBELJA Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga tako številno Pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje in izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala sosedom Baričič-Perne za vso po-moč, dr. Andreju Šubicu za skrb, pevcem za očetu vedno ljubo pesem in hvala za »Tišino«. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 20. maja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, brata, strica, tasta in svaka FRANCA INDIHARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Udirju za zdravljenje. Zahvaljujemo se sodelavcem Jelovice Škofja Loka — obrat Preddvor, GD Preddvor, GD Jelovica Škofja Loka, Gd Kokrica, oktetu Jelovica, pevcem iz Predoselj, nosilcem praporov, govornikoma za poslovilne besede, sodelavcem Iskre — Stikala, sodelavkam Gorenjskega tiska, podjetju Elprim, g. župniku iz Predoselj za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! ŽALUJOČI: žena Marija, sin Franc in hčerka Damjana z družinama Tatinec, Zapotok, Reutlingen, Toronto Vsem gorniškim prijateljem sporočamo, da bo žalna svečanost v spomin JOŽETA ROZMANA ki se je tragično ponesrečil 3. maja 1991 na KangČendzengi, v nedeljo, 26. maja 1991, ob 16. uri, v cerkvi v Lomu pod Storžičem. PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ ALPINISTIČNI ODSEK TRŽIČ POSTAJA GRS TRŽIČ V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar ste nas tiho zapustili vi srca so polna žalosti, in solza na licu se ne posuši. Pridne so bile vaše roke in zlato vaše srce. dragi mami MARIJI SEDEJ iz Gorenje vasi Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in prinašate cvetje! VSI NJENI Gorenja vas, 29. maja 1991 * ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, strica in tasta FRANCA KAMBIČA roj. 1920 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana za ves trud in prizadevanje. VSI NJEGOVI Kranj, 17. maja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame ANGELE ČURIČ se najiskreneje zahvaljujeva osebju bolnišnice Jesenice, g. župniku za pogrebni obred ter vsem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, izražali sožalje in darovali cvetje. Hvala! Mož Tomislav in hčerka Susanne Britof, 20. maja 1991 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega dragega in skrbnega moža in očeta j JANEZA PERNUŠA, roj. 1950 iz Loke pri Tržiču i2r'trren° zahvaUuJemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam 2ad • S0Ž.alJe' sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spremili na njegovi . Qnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Otu Kiklu za nudeno zdravniško pomoč. nov° SC zanva,JuJemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, učencem 5. razreda os-r .ne šole h. Bračiča Tržič in dijakom 4. letnika Gimnazije Kranj, sodelavcem Go-žič C ol:,rtne zadruge Kranj, sodelavcem in sindikatu DO Elkroj Mozirje in enoti Tr-£]k ZA. darovano cvetje in denarno pomoč. Zahvala tudi AMD Tržič in sodelavcem ob J* za ganljive besede ob odprtem grobu, g. župniku za lepo opravljen pogrebni re je bilo to zemljišče nacionali co ter vodotok Milka z obrežjem. Skrb za varstvo Bobovka naj bi odvzeli krajevni skupnosti Kokrica in jo v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine poverili, denimo, kranjski Gimnaziji. Rib|-če naj bi preprosto odslovili, saj imajo dovolj možnosti za svoj šport ob jezeru za vodno elektrarno Mavčiče. Brunarico naj bi odkupili in v njem urediti razstavo rastlinstva in živalstva jezerc ter mamuta, ki so ga tam našli. Poskrbeli bodo za ureditev kanalizacije iz bivše opekarne, kjer so zdaj skladišča, konjušnica hi stanovanja ter označili meje strogo var- resnično potrebujejo mir, je slikovito dejal Iztok Geister. Po- rano. • M. Voičjak MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/28-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! Ne prezrite! Zelo pomembno obvestilo vsem, ki ste skupaj z vstopnico za nocojšnji koncert »Saturnus rallyshow« na Bledu kup^ tudi Alpetourjevo nalepko za avtobusni prevoz: posebni avtobus bo odpeljal iz Škofje Loke ob 18. uri (z avtobusne post* je, peron 6), iz Cerkelj z avtobusne postaje v Cerkljah ob 18.15 uri, iz Kranja izpred Hotela Creina ob 18.25 uri, iz Tržiča (Paviljon N0B) ob 18.40 un m iz Radovljice z avtobusne postaje ob 19. uri. Z Bleda bo avtobus odpeljal pol ure po zaključku koncerta. Prijetno vožnjo ter veliko užitka na koncertu Vam želi Al-petour Potovalna agencija Kranj. Darilo naročnikom Gorenjskega glasa: Izjemni koncert - dosedanjim in novim naročnikom vstopnice po 100,00 din = dvakrat po 33 % ceneje! Športna dvorana Bled, danes, 24. maja 1991, ob 20. uri organizirata: Kulturni klub Bled in Gorenjski glas, vstopnice za nenaročnike Gorenjskega glasa po 150,00 din Nastopajo: Tereza Kesovija, Vice Vukov, Big band RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška, Oto Pestner, New swing kvartet; voditelja: Tajda Lekse in Oliver Mlakar Vstopnice prodajajo: - Alpetour Potovalna agencija Kranj v svojih poslovalnicah - Atlas Bled, Kompas Jesenice, Slovenijaturist Bohinjska Bistrica - Turistična društva v Cerkljah, Kranjski Gori in Škofji Loki - Murka - Elgo Lesce in Pošta Žirovnica - Gorenjski glas (malooglasna služba), Cesta JLA 16, Kranj Posebna ponudba: naročniki Gorenjskega glasa s plačano naročnino za H. trimesečje lahko kupijo po 2 vstopnici po posebni ceni 100,00 din/vstopnica, novi naročniki z izpolnjeno naročilnico prav tako! Alpetour Potovalna agencija Kranj Vam ponuja možnost nakupa nalepke, ki skupaj z vstopnico za koncert žago; tavlja avtobusni prevoz iz Škofje Loke, Kranja, Tržiča in Radovljice do Bleda. Vstopnice so v prodaji uro pred koncertom pri blaaaini športne dvorane Bled. Odločite se čimprej - število sedežev in vstopnic v prodaji je omejeno! Koncert leta na Gorenjskem - Saturnus Rally show! Priložnost zamujena - ne povrne se nobena.