OSREDNJA KNJIŽE SÄ TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA CIZEJ PARIŽUE1 STUDENCE 46 3314 BRASLOVČE 3310 ŽALEC TEL: 03/ 703 31 30 TEL.: 03/ 714 80 60 NOVO - prečudovite torte sladki Toni utrta SavmjskedoUne^W Leto III • številka 2 • cena 250 SIT • 28. februar 2001 Občina Žalec Osrednje teme Savinova nagrada na Ponikvo Ulični sistem v občini Braslovče str. 3 buri duhove str. 9 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 570 18 88, faks: 570 20 88 PODIETNIŠTVO Tovarna krmil pripojena Jati str. 11 Šport Prepričljiva zmaga Žalčank na Dunaju str. 21 Za večjo varnost Ena najbolj nevarnih prometnih točk v občini Žalec je križišče glavne ceste Celje -Žalec v Drešinji vasi, kjer je bilo dosedaj poleg številnih prometnih nesreč tudi precej smrtnih žrtev. Da bi se prometna varnost izboljšala in da bi se vozila iz Drešinje vasi varneje vključevala v promet na glav- ni cesti, pešci pa varneje prečkali cesto, bo na posebno previdnost voznike opozarjala utripajoča luč -semafor s tipko. Dela so se že pričela (na posnetku), financira pa jih ministrstvo za promet in zveze oziroma država. T.T. Vsem ženam in materam čestitamo ob dnevu žena in materinskem dnevu ter jim želimo, da bi lahko uresničile vse svoje življenjske načrte in želje. Uredništvo Matija prinesel prvi sneg Pravimo radi, da je vreme v zadnjih letih čisto zmešano in da stari vremenski pregovori že zdavnaj ne držijo več. Se je pa letos uresničil vsaj eden,, in sicer tisti, ki pravi, da sveti Matija (24. februar) led razbija, če ga ni, ga pa naredi. V soboto smo tako le dočakali sneg, ki ga sicer ni bilo na pretek, se je pa obdržal kakšen dan in omogočil, da smo lahko naredili tudi zimski posnetek. T.T. /’*V /.r,: - - CRingd.o.o. Latkova vas 212. Prebold, 5701 953 ŽITOMA TRGOVINA INŽENIRING T'IIIlllI Velenje, Cesta talcev 5, tel.: 03/586-28-85 Celje, Ronkova 19, tel.: 03/492-00-10 k/ * KLIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE • OGREVANJE • SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA OBJEKTOV. GOTOVINSKI POPUST . MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 Nagradna igra za nakup nad 2(M)0 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Marija Krajnčan, Škapinova 5, Celje 2. Julijana Urlep, Mali vrh 50, Šmartno ob Paki * r/itunlnln XIX j. baonjcia jicncit, Cisto pomladni so bili letošnjifebruarski dnevi, a kot bi se narava šalila z nami, nam je ob koncu meseca in na žalost prav ob koncu šolskih počitnic natrosila nekaj snega. Kljub temu so se ljubitelji pomladi že lahko naužili lepot zvončkov, trobentic in teloha, marsikje pa so se celo narcise in tulipani že pripravljali, da razprejo svoje nežne cvetove. V marcu jih bomo podarjali ženam in mamicam, možje bodo praznovali dan 40 mučenikov, mladež pa bo s številnimi nastopi staršem in starim staršem še polepšala prihodnje dneve. Marec je zato pravzaprav družinski mesec, koje ljudem toplo pri srcu, pa naj sije pomladno sonce ali brije zimski veter. Vsaj moralo bi biti tako, prav v vsaki družini. Mleko in meso iz naše doline Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, Enota za kmetijsko svetovanje Žalec, Govedorejsko društvo in Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline se že pripravljajo na 13. tradicionalni Jožefov sejem, ki bo v Petrovčah na god sv. Jožefa, to je 19. marca. Na sejmu bo razstavljalo in prodajalo več kot sto sejmarjev iz različnih krajev Slovenije, v dvorani zadružnega doma pa bo med drugim na ogled zanimiva razstava z naslovom Mleko in meso iz naše doline. Ih bo potekalo tudi več degustacij, kmečke žene pa bodo pripravile razstavo jedi iz mleka, teletine in govedine. Na samem sejmišču bodo prikazali razna kmečka opravila, dela in običaje. T. T. OGLAŠUJTE V Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.: 0609/635-868 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX milni za grozdje • INOX mlini za Jabolka februar2001 Občina Žalec Mladinski center bo V četrtek, 15. februarja, so se svetniki občine Žalec zbrali na prvi letošnji seji, na dnevnem redu 21. seje pa so imeli kar 14 točk. Med drugim so v prvi obravnavi sprejeli odlok o proračunu občine za letošnje leto in ga dali v 20-dnevno javno razpravo.- Po predlogu naj bi se letos v občinski blagajni nabralo 1.672.500.000 prihodkov, predvidenih odhodkov pa je za 1.763.280.000 tolarjev. Po sprejetju poročila o izpolnitvi sklepov in zapisnika s prejšnje seje so v drugi obravnavi sprejeli odloke o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi več javnih zavodov: II. osnovne šole Žalec, Glasbene šole Risto Savin, UPI Ljudske univerze Žalec in Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec. Soustanoviteljice teh zavodov so vse nove občine. V prvi in drugi obravnavi sta bila odloka o razdelitvi Zavoda za kulturo Žalec na dva nova zavoda in o ustanovitvi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, pri čemer je ustanoviteljica le občina Žalec. V drugi obravnavi je bil tudi odlok o ustanovitvi Medobčinske matične knjižnice Žalec, potrdili so odlok o pokopali- ški in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč ter odlok o načinu in pogojih izvajanja javne gospodarske službe na področju opravljanja teh dejavnosti. Sprejeli so novo povprečno gradbeno ceno za leto 2001 v višini 144.204,20 SIT/m2 in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, ki za individualno in kolektivno komunalno rabo znašajo 8.226,36 SIT/m2. Žalski občinski svet je na zadnji seji sklenil, da objavi javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne socialno-varstve-ne storitve Pomoč na domu in da se cena te storitve s 1. marcem letos zviša s 1.500 tolarjev na 1.785 tolarjev na uro. Na dnevnem redu seje je bil tudi predlog o ustanovitvi Mladinskega centra Žalec, v katerem bo zaposlena ena delavka. Predlog so potrdili, v proračunu pa za center namenili 5 milijonov tolarjev. Za gradnjo centra trenutno obstajata dve lokaciji. Dpevni center za odvisnike bo po sklepu občinskega sveta prestavljen na novo lokacijo v Levstikovo ulico. Svetniki so dali soglasje k statutoma krajevnih skupnosti Liboje in Vrbje ter se med drugim seznanili s poročilom o delu oddelkov občinske uprave. T. T. Vrzel med svetniki Občinski svet občine Žalec je v februarju ostal brez svetnika. Umrl je Milan Lesjak iz Žalca, rejen oktobra leta 1933, upokojeni doktor veterinarske medicine in priznani pevovodja, kije na lokalnih volitvah leta 1998 kandidiral na listi Slovenskih krščanskih demokratov. Po združitvi te stranke z SLS+SKD je bil član Nove Slovenije. Občina Žalec objavlja na podlagi 133.člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št.39/2000, 102/2000) javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev pomoči družini na domu 1. Naročnik: Občina Žalec. 2. Naslov naročnika: Ul.Savinjske čete 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 64 00, faks: 03/713 64 64, el.naslov: občina. zalec@eunet.si. 3. Vrsta in opis storitve: nudenje storitev “Pomoč družini na domu - socialna oskrba” uporabnikom v skladu s sklepom št.15201/00001/2001 0001 01 z dne 15.2.1001. 4. Če je predvidena oddaj sklopov, obseg sklopov in sprejemljivost ponudb za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj: / 5. Kraj izvedbe: krajevno območje občine Žalec. 6. Sprejemljivost variantnih ponudb: / 7. Datum predvidenega začetka in dokončanja ali čas izvedbe: pričetek 1 .julija 2001 oziroma po pravnomočnosti obvestila o izbiri, koncesija se podeljuje za dobo do pet let. 8. (a) Naslov službe in oseba, od katere se lahko zahteva razpisno dokumentacijo in dodatne informacije: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul.Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št.52/n, kontaktna oseba Tanja Razboršek-Rehar. (b) Čas, v katerem se lahko prevzame razpisno dokumentacijo: od dneva te objave. (c) znesek in način plačila za razpisno dokumentacijo (številka bančnega računa, kamor je potrebno nakazati znesek): / 9. (a) Datum in ura, do kdaj je potrebno predložiti ponudbo: 24.april 2001 do 13.ure. (b) Naslov, kamor je potrebno predložiti ponudbo: Občina Žalec, Ul.Savinjske čete 5, 3310 Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, s pripisom “Ne odpiraj -«koncesija Pomoč na domu”. 10. Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 26. april 2001 ob 10. uri v sejni sobi občine Žalec. 11. Navedba finančnih zavarovanj za resnost ponudbe, če so zahtevana: /. 12. Pogoji financiranja in plačila in/ali sklicevanje na določila v predpisih: po koncesijski pogodbi. 13. Pravna oblika povezave skupine ponudnikov v okviru ene ponudbe, potem ko je ta izbrana kot najugodnejša (47. člen Zakona o javnih naročilih): /. 14. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za ugotovitev finančne, poslovne in tehnične usposobljenosti, poleg splošnih pogojev po 41. do 43. členu Zakona o javnih naročilih: po razpisni dokumetaciji. 15. (a) Ali je oddaja naročila te storitve z zakonom, predpisi ali upravnimi odločbami rezervirana za posebno dejavnost: socialnovarstvena storitev. , (b) Navedba zakonov, predpisov in upravnih odločb, ki zadevajo te vrste storitve: Zakon o soci- alnem varstvu, Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Sklep o razpisu javnega natečaja za podelitev koncesije za opravljanje storitev pomoči družini na domu. (c) Ali morajo pravne osebe navesti imena in strokovne kvalifikacije osebja, odgovornega za izvedbo storitve: da. 16. Datum, do katerega mora veljati ponudba in predvideni datum odločitve o sprejemu ponudbe: veljavnost ponudbe 90 dni, odločitev o podelitvi koncesije 30 dni po odpiranju ponudb . 17. Merila za ocenitev ponudb: - cena (vrednost ume postavke) - 70 točk - kvaliteta predloženega programa z vidika kadrov, organizacije in pogojev dela -10 točk - prevzem kadrov - 10 točk - prilagodljivost na morebitna spreminjanja potreb in števila naročnikov -10 točk 18. Morebitne druge informacije o naročilu: / 19. Datum in številka objave predhodnega razpisa, če je: / 20. Datum odposlanja zahteve za objavo: 22. 2 .2001. Nova parkirišča Z modernizacijo cestno-železni-škega križišča in razširitvijo ceste v Šempetru so bistveno izboljšali dostop do pokopališča in povečali varnost, sedaj pa so se lotili še širitve parkirišča pri pokopališču. Dosedanje je bilo premajhno, novo parkirišče pa bo imelo 30 asfaltiranih parkirnih mest, kar bo zadoščalo za vsakdanje potrebe. Vrednost naložbe je 6 milijonov tolarjev. * T. Tavčar UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOIJA V OBČINI ŽALEC V LETU 2001 Pomladansko urejanje In čiščenje okolja bo v letu 2001 potekalo v mesecu marcu z zaključkom 22. marca (svetovni dan voda). Izvajalo se bo predvsem urejanje in čiščenje okolice objektov, dvorišč, zelenic, gozdov, cest in poti, športnih površin, bregov vodotokov in divjih odlagališč. 1. BREZPLAČNA ODDAJA ODPADNE PLOČEVINE IN OSTALIH KOSOVNIH ODPADKOV NA SUROVINI V VRBJU (RECIKLAŽNO DVORIŠČE) V letu 2001 želimo nadaljevati pozitivne izkušnje z zbiranjem kosovnih odpadkov na dvorišču Surovine (bližina, ločeno zbiranje), zato bo zbiranje kosovnih odpadkov po KS omejeno predvsem na odročne kraje. Skozi celo leto in v času akcije čiščenja okolja je možna brezplačna oddaja odpadne pločevine in manjših količin ostalih kosovnih odpadkov na dvorišču Surovine v Vrbju za vse občane občine Žalec. Dvorišče je odprto od 9. do 18. uče med delavniki in od 9. do 14. ure ob sobotah. Najem in delovanje reciklažnega dvorišča financira občina Žalec iz sredstev za kosovne odpadke, vključenih v ceno odvoza in deponiranja odpadkov. Ločeno se zbirajo: • odpadna pločevina (avtomobilske karoserije, odsluženi štedilniki, pralni stroji, skrinje, hladilniki, žlebovi, prazni sodi in ostalo železo), • biološki odpadki (vrtni odpadki, trava, vejevje), • lesni odpadki (palete, pohištvo), • odpadni papir in karton, • odpadno steklo, • odsluženi akumulatorji, gradbeni 'odpadki, manjše količine, ostali kosovni odpadki, manjše količine. Večje količine kosovnih odpadkov (merilo je prikolica) lahko občani sami brezplačno oddajo na odlagališču Bukovžlak v Celju! Večje količine gradbenih odpadkov je možno oddati v predelavo (Ekoplan, Kamnolom Andraž) ali v soglasju z občino Žalec uporabiti za izravnavo terena. Odlaganje odpadkov izven odlagališč odpadkov ter kurjenje le-teh je na prostem prepovedano, prav tako to velja za biološke in lesne odpadke. Zbiranje nevarnih odpadkov bo organizirano od marca 2001 dalje v posebnih akcijah zbiranja, o poteku le-teh vas bomo še posebej obveščali. Akcijo zbiranja bo izvajalo podjetje Javne naprave Celje s posebnim vozilom z ADR opremo in atestiranim zbiralnim kontejnerjem. 0 času in lokaciji boste obveščeni preko lokalnih javnih medijev in publikacije, ki bo posredovana teden dni pred izvedbo akcije v vsako gospodinjstvo. Odpadki bodo odloženi, predelani ali uničeni ločeno od ostalih komunalnih odpadkov. Nevarne odpadke, s katerimi se srečujemo takorekoč vsak dan v delovnem in domačem okolju, je potrebno zbirati ločeno. Ti odpadki so: - ostanki onesnažene embalaže (barv, lakov topil, oljnih filtrov), - barve, laki, spreji, impregrirana sredstva in premazi, - odpadna olja in maščobe, - ostanki čistil, zdravil, kozmetičnih sredstev, - razredčila, topila in razmaščevalna sredstva, - baterije in akumulatorji vseh vrst, - živosrebmi termometri in ostali instrumenti, - neonska in halogenska svetila, - odpadna zaščitna sredstva (škropiva vseh vrst s področja sadjarstva, vinogradništva in poljedelstva). LOČENO ZBIRANJE SEKUNDARNIH SUROVIN -EKOLOŠKI OTOKI V marcu 2001 bomo naselja občine pričeli opremljati s t.i. ekološkimi otoki. V ta namen bodo nameščene tri posode za ločeno zbiranje odpadkov, ki služijo kot sekundarne surovine. Na osnovi strategije ravnanja z odpadki v občini Žalec, ki je usklajena z državno strategijo ravnanja z odpadki, bomo v prvi fazi ločevali naslednje odpadke: - papir, zelena posoda z rdečim pokrovom, - steklo, zelena posoda z belim pokrovom in - kovine, zelena posoda s sivim pokrovom. 2. ZBIRNJE KOSOVNIH ODPADKOV PO KS -ODDALJENI KRAJI Posamezne KS in MS Žalec bodo v naseljih, ki leže v večji oddaljenosti od Surovine, razporedile še dodatne kontejnerje za odvoz kosovnih odpadkov in določile posebna zbirna mesta za zbiranje bioloških in pločevinastih odpadkov ali pa bodo zbirale kosovne odpadke od vrat do vrat. Organizatorji zbiranja so posamezne KS, ki bodo o terminu in poteku akcije pravočasno obvestile krajane. 3. ČIŠČENJE BREGOV VODOTOKOV IN DIVJIH ODLAGALIŠČ V mesecu marcu bo potekalo tudi čiščenje vodotokov in divjih odlagališč. Občina Žalec bo financirala vse akcije, ki jih bodo organizirale posamezne KS, društva, šole, skupine občanov. Zaključek akcije čiščenja okolja je predviden zadnji teden v marcu (od 22. do 24. marca), ko bodo organizirane skupne akcije za občane, šolarje in vse druge ljubitelje narave. NEVARNI ODPADKI Nevami odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih torej ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. Kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov Kontejnerji za kosovne odpadke na Surovini K sodelovanju pozivamo vse, ki lahko prispevate, da bo naše okolje urejeno in čisto: krajane v KS, podjetja, šole in druge ustanove ter institucije, turistična in športna društva, tabornike, lovce, ribiče, planince, gasilce in druge ljubitelje narave! Občina Žalec v februar2001 V MS Žalec - občina v malem Savinova nagrada letos na Ponikvo Podelili Savinom odličja Mestna skupnost Žalec poleg mesta Žalec obsega še vas Ložnica in del naselja Podvin. Upravlja jo 12-članski svet ter več odborov in komisij, na Ložnici pa deluje tudi vaški svet. Da je mestna skupnost pravzaprav občina v malem, potrjujeta tudi obsežna problematika in sam obseg delovanja, prav tako pa prek pet tisoč prebivalcev in še marsikaj drugega. Predsednik MS je Janez Meglič, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj o delovanju mestne skupnosti. Predsednik MS Žalec Janez Meglil Kako ocenjujete delo organov mestne skupnosti? “V svetu in drugih delovnih telesih smo ljudje z različnih področij in pripadnosti, vendar se trudimo, da v obsegu pristojnosti in možnosti sproti razrešujemo obsežno problematiko. Vsak dan je razburljiv in razgiban, saj se pojavljajo razna vprašanja in želje občanov, največ opravil pa je v zvezi z upravljanjem pokopališča in pokopališko dejavnostjo. Lani smo sprejeli dopolnjén statut MS, zaradi odstopa prejšnjega predsednika pa smo morah izvesti nadomestne volitve. Prepričani smo, da je takšna lokalna samouprava potrebna in koristna ter da tvorimo pomemben dejavnik med službami občine, upravne enote in drugimi institucijami. Rešujemo vrsto zelo pomembnih zadev za življenje in samo počutje občanov, žal pa se nam pristojnosti in možnosti delovanja stalno zmanjšujejo. Imamo vtis, da se pozablja, da smo upravno središče Spodnje Savinjske doline, da imamo razvito trgovsko in gostinsko mrežo itd.” Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z občino in drugimi službami? “Sodelovanje z občino, županom in občinskimi službami je sedaj boljše, pričakujemo pa še večje razumevanje za uspešno reševanje raznih perečih problemov v Žalcu, katerih ni malo. Z uvidevnostjo župana Lojzeta Posedela in občinskega sveta smo lani uspeh poravnati nepokrite obveznosti iz prejšnjega leta. Kot vehk uspeh za Žalec in vso občino štejemo vzorno ureditev zbirališča kosovnih odpadkov pri Surovini, saj je zbiranje le-teh v samem mestu predstavljalo večletni problem. S ponovno uvedbo mestne straže pa pričakujemo ugodnejše reševanje zagat divjega parkiranja in sploh več reda. Podpiramo vse akcije v občini v borbi proti raznim oblikam zasvojenosti.” Kako skrbite za lepši izgled mesta? “Skupaj s turističnim društvom in mnogimi drugimi dejavniki se trudimo, da bi bilo mesto čim lepše urejeno. V zadnjih letih je bilo precej storjeno pri obnovi pročelij mnogih javnih in zasebnih objektov, urejene zelenice in cvetlične grede ter postavljeni cvetlični lončki. Žal še tu in tam kakšna zadeva ni v ponos kraju, vendar pa bomo spomladi ponovno pozvali vse lastnike in upravljalce lokalov ter drugih zgradb k čim popolnejši ureditvi. Podjetje Idila skrbi za urejanje zelenic in cvetličnih gred, za čiščenje ulic in odvoz smeti z javnih površin. Žal je vse več primerov neodgovornega in namernega onesnaževanja z raznimi odpadki, prevračanja košev za smeti, lomljenja luči in prometnih znakov itd. Vse to nam povzroča precej nepotrebnih stroškov in nezadovoljstvo občanov. Z občino pripravljamo namestitev več tako imenovanih ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, nameščenih pa bo tudi nekaj zbiralnikov za pasje iztrebke. Prav tako predvidevamo postavitev nekaj ličnih reklamnih panojev na vidnih mestih. Že lani nam je uspelo s pomočjo ustrezne inšpekcije odstraniti precej odsluženih ah celo pozabljenih vozil, nekaj pa jih še čaka na letošnjo akcijo. To pomlad bomo pripravili tudi splošno akcijo čiščenja okolja.” So bili v letu 2000 še kakšni uspehi? “Seveda, bilo jih je kar nekaj. Na pokopališču smo dograditi novi del žarnega zidu, kar je lepa pridobitev za že sicer vzorno urejeno pokopališče. Na Ložnici smo ob pomoči krajanov in vaškega sveta asfaltirali cesto Novak - Matek in v sodelovanju z občinskim stanovanjskim skladom urediti dvorišče pred tako imenovano Kolonijo. Občina je za svojo zgradbo uredila novo parkirišče in obnovila del Uhce Savinjske čete. Obe pridobitvi sta pomembni in pričakujemo, da jih bo nekaj tudi letos. Sami smo porabiti precej sredstev za obnovo luči javne razsvetljave in prometnih znakov ter sanacijo udarnih jam po javnih poteh in uticah. Veseli smo tudi nove trgovine RR in nove tribune na stadionu. Ob koncu naj poudarim, da imamo vrsto izredno aktivnih društev na raznih področjih, ki dosegajo zavidljive uspehe in vključujejo v svoje vrste veliko mladih. Skupno z občino jim nudimo različne oblike pomoči.” T.T. OGLAŠUJTE V Osrednja proslava ob kulturnem prazniku v občini Žalec je bila v Domu II. slovenskega tabora. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju. V odlični predstavi z naslovom Kar je, kar b’lo je in kar bo so nastopili člani gledaliških skupin KUD iz Vrbja, Šempetra in Galicije, mešani pevski zbor A Capella KD Petrovče, Savinjski oktet KUD Svoboda Žalec, dekliški pevski zbor KD Galicija in folklorna skupina KUD Grifon Šempeter ter Glasebna šola Risto Savin Žalec. Besedilo je izbrala Vera Kalčič, režijo pa je prevzel Jože Krajnc. Slavnostni govornik je bil akademski slikar, rojak in častni občan občine Žalec Rudi Španzl. V nagovoru je razkril svoje srce in svoj pogled na slovenstvo, njegovo kulturo in življenje. V zanimivem razmišljanju je razglabljal, zakaj smo se Slovenci kljub prepihu, na katerem živimo, obdržati skozi vse hude narodne stiske in nadloge. Menil je, da v kulturi pogosto zaidemo v cenenost, da smo, kljub njegovemu občudovanju drugačnosti, premalo Slovenci, da so nam pogosto preveč blizu tuji vzori, da smo v iskanju poti v Evropo, v kateri smo vendar že več čas, hlapčevski, neizvirni ter premalo spoštljivi do svoje zgodovine, izročila in umetnosti. Nikoli ne smemo pozabiti, je opozoril, veličine in svetovljanstva slovenskih mož, ki so orati ledino, da danes občudujemo svoje glasbenike, pesnike, slikarje in druge. Z vso gorečnostjo se je spomnil izziva, ki ga je zanj pomenila upodobitev Prešerna na slovenskem denarju. Hotel je narediti takšnega, da bo Slovencem pomenil to, kar je, največji slovenski pesnik, dr. prava in svetovljan, ne pa to, v kar ga je ponižala TV nadaljevanka, ki smo jo gledati. Sledila je podelitev Savinovih odličij. Savinovo nagrado s plaketo je prejelo Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline, KO Ponikva. Savinovi plaketi sta prejeti likovna pedagoginja Nuša Božiček in revija Znamenje, ki izhaja pri založbi Znamenje v Petrovčah, priznanji pa Uroš Govek in Mitja Bervar. T. Tavčar Savinova nagrada s plaketo: Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline, KO Ponikva V krajevni skupnosti Ponikva lju- dje, ne glede na to, ati so povezani v društva ati ne, skrbijo, da njihova skupnost živi kulturno, ustvarjalno življenje. To pa je razvejano in raznoliko, nad vsem pa bdi kdo, ki mu je ugled te prijazne in lepe krajevne skupnosti potreba in način življenja. Med takšne vidne ustvarjalce na Ponikvi sodi Aktiv kmečkih žena, ki ga z vso ustvarjalno vnemo vodi Nevenka Jelen, katere delo so opaziti tudi širše, saj je lani prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije. Nevenka Jelen je deset let delala kot turistični vodnik v Jami Pekel in spoznala, kaj ljudje pogrešajo za ustvarjalno preživljanje prostega časa. S svojo ustvarjalnostjo in naklonjenostjo ljudskemu izročilu je zbrala ob sebi ljudi, ki jim ni vseeno, da bi odšlo v pozabo izročilo naših dedov. Zato v aktivu vsako leto poskrbijo za dogodek, s katerim obudijo in ohranjajo kakšen običaj, ki je zaradi dobre organizacije tudi dobro obiskan. Seveda je duša vsega Nevenka Jelen, ki ji uspevapovezova-ti in združevati vse akterje kulturnega življenja v krajevni skupnosti, ki pa jih ni malo. To so kulturno umetniško društvo, moški pevski zbor, ljudske pevke in kulturniška ponudba, za katero z etnološko zbirko in Slomškovim domom skrbi Elizabeta Kos. Tako je v zadnjih letih aktiv kmečkih žena s Ponikve uspel sporočilno bogato pripraviti Kmečko popoldne pod lipo, razstavo ročnih del in predstavitev ljudske obrti, vasovanje in poroko po starem, prikaz stare kmečke veselice in hmeljski tikof. Savinova plaketa: Nuša Božiček Nuša Božiček je likovni pedagog » na OŠ Petrovče, kjer že skoraj 20 let skrbi za likovno vzgojo otrok. Ob rednem delu v šoti ves čas vodi tudi likovni krožek, kjer nadgrajuje znanje in spretnosti, pridobljene pri pouku. Z učenci skrbi za popolno likovno podobo in urejenost šole skozi vse leto, ob tem pa se vsako leto prijavlja na natečaje širom Slovenije pa tudi izven meja. Na teh razstavah so njeni učenci dobili mnoga priznanja in nagarde. Najbolj odmevne so gotovo diplome iz daljne Kitajske, zlata in srebrna medalja iz New Delhija, pa medalje in diplome iz Makedonije in še bi lahko naštevati. Z otroki se redno udeležuje različnih likovnih delavnic, sama pa že nekaj let strokovno vodi likovno delavnico pri KD Galicija. Redno so dodatno izobražuje in prinaša v šolo nova znanja in tehnike, s katerimi navdušuje svoje otroke. V zadnjem času se je posebej specializirala za delo s slanim testom. Njeni izdelki so dobiti priznanje Umetniški izdelki, njeno ustvarjanje pa Umetna obrt. Prvi rezultat tega upodabljanja je bila samostojna razstava izdelkov iz slanega testa v Knjižnici Petrovče, ki so jo obiskovalci visoko ovrednotili. Ob vsej polni likovni angažiranosti v šoti je potrebno povedati, da so vse dekoracije za javne prireditve v šoti in v kraju rezultat dela ga. Nuše Božiček. Savinova plaketa: Revija Znamenje Revija Znamenje izhaja že trideset let, od tega zadnjih deset let v Petrovčah pri Založbi Znamenje, ki je poleg revije Znamenje izdala že pet knjig: Živeti, kot da bog je, Credo, Nostra maxima culpa, Ko se nebo dotakne zemlje in Sveti Dominik. Glavni urednik revije pater Ivan Arzenšek, magister teologije, si z uredniškim odborom prizadeva pridobiti sodelavce iz različnih področij dela in življenja, saj je to revija za teološka, družbena in kulturna vprašanja. Revija Znamenje poglablja teološko misel v duhu teološkega iskanja odgovora na probleme današnjega človeka, posebej še tistih odgovorov, ki jih zahteva ekumensko gibanje. Znamenje upošteva pluralizem idej, pogledov in rešitev, kakršne so danes prisotne v svetu. V reviji ostaja kritična naravnanost, ki jo zagotavljajo domači in tuji avtorji. Revije s takšno vsebino imajo omejen krog bralcev, zato terjajo od vodstva nenehno iskanje sredstev in skrbno vsebinsko zasnovo. Ta je široko odprta za različno misleče, verne in neverne, tematika je pestra, v njej ne manjka esejev, razprav o jeziku, prinaša spominske zapise o pomembnih ljudeh, praznikih in obletnicah. Predstavlja simpozije in knjige, ki so izšle, skratka s svojo vsebino in številnimi uglednimi pisci je revija Znamenje pomembna spod-bujevalka duhovnosti in kulture. Savinovo priznanje: Uroš Govek Uroš Govek je nase opozoril že leta 1998, ko je s kolegicami pripravil edicijo Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini. Brošura je bila predstavljena v Občinski matični knjižnici in še kje in doživela lep odziv, tudi v medijih. Od leta 1999 je zaposlen v programu javnih del v Podjetniškem centru v Žalcu, kjer je iz lastne želje in potrebe pričel s promocijo Novega Celja. Organiziral je dan odprtih vrat v dvorcu Novo Celje in s tem spodbudil občino in inštitucije, povezane s kulturo, za oživljanje dejavnosti v dvorcu. Svoje zanimanje za dvorec je aktivno izrazil tudi v času mednarodnega likovnega simpozija IMBS, ki so se ga udeležiti likovni ustvarjalci iz domovine in tujine. Njegov prispevek je bil pomemben, lahko bi rekli odličen, da so se udeleženci in obiskovalci v Novem Celju dobro počutili. V decembru je organiziral in izvedel adventni sejem v prenovljenih in izvirno okrašenih prostorih avle in kapele dvorca Novo Celje, ki je razveselil številne obiskovalce od blizu in daleč. Poln je idej in ustvarjalnosti za oživljanje dvorca. Savinovo priznanje: Mitja Bervar Mitja Bervar je človek, ki mu glasba izpolnjuje sleherni trenutek delovnega in prostega časa. Da pot k uspehu zahteva trdo delo, odgovornost, znanje in nedvoumno stavljeni cilj, je spoznal že kot osemletni fantič v osnovni šoti, ko je pel v otroškem PZ pod vodstvom Dragice Žvar. Živeti in čutiti s pesmijo pa ga je navadila njegova mati - prav tako glasbenica. Danes njegovi prijatelji in znanci vedo, da se je Mitja Bervar že rodil z glasbo v duši. Petje v zborih mu je leta 1992 ponudilo prvo možnost vodenja -najprej na Dobrni, nato v Libojah, zatem je bil na njegovo pobudo ustanovljen mešani pevski zbor - danes zbor z imenom A Capella - pri kulturnem društvu v Petrovčah. Nekaj mesecev po ustanovitvi se je zbor predstavil na občinski pevski reviji in presenetil. Takrat je bilo povedano, da se je med številnimi zbori na Savinjskem pojavil kot komet na nebu in da bo postal zvezda stalnica. Tako se je tudi zgodilo. Zbor je postal pojem kakovosti. Ugodne strokovne ocene so ga vodile k novim načrtom. Program pesmi je postajal zahtevnejši in z njim je zbor na številnih koncertih, priložnostnih nastopih in gostovanjih doma in v tujini osvajal številne poslušalce na eni in strokovne spremljevalce na drugi strani. Vsako leto je izbran za nastop na medobčinski reviji. Mitja Bervar je moral zato skrbeti za nenehno izobraževanje. To je pridobil na številnih zborovskih seminarjih, predvsem pa z vključitvijo v Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti leta 1994, kjer je tudi predsednik zbora. Praktično znanje prenaša na svoje vokalne sestave, ki jih vodi še na drugih območjih. Svoje bogate izkušnje je vedno pripravljen deliti z zborovodji in zbori v naši občini bodisi kot član izvršenega odbora Zveze kulturnih društev bodisi kot član ati vodja odbora za vokalno glasbeno dejavnost. Zato je bil tudi nepogrešljiv pri oblikovanju pravil o lokalnem ovrednotenju dela na področju vokalne glasbe. Ob podelitvi priznanj... nagrajenci ponavadi spregovorimo nekaj besed, lahko pa svoje občutke tudi zapišemo. Besede zahvale, ki so tukaj zapisane, so odraz mojih misli in občutkov s ponedeljkovega večera 5. februarja. Za Savinovo priznanje, ki sem ga prejel, se zahvaljujem najprej komisiji, ki se je odločila, da mi to priznanje podeli, nadalje pa vsem prijateljem in tistim, ki ste na kakršen koti način pripomogli k temu, da se je v Novem Celju v letu 2000 zvrstilo kar nekaj prireditev, ob katerih smo se imeli prijetno, ter da so se končno pričela težko pričakovana obnovitvena dela v dvorcu in parku. Na nek način dojemam to priznanje tudi kot priznanje Novemu Celju, saj ste ga tako postaviti na mesto, ki mu v tem okolju in družbi tudi pripada. Čeprav bo za končno obnovo dvorca in parka potrebno še ogromno storiti in trdo delati, sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi zmogli. Samo en človek je premalo, skupina ljudi pa lahko s pravim timskim delom veliko naredi. Če bo temu tako, bomo lahko na Novo Celje ponosni ter želi čast in slavo na njegov račun, kot v podobnih in številnih primerih Širom po Evropi. Hvala vam. tros Govek februar2001 Občine Nedokončen sprejem odlokov Propadanje objektov Na 21. redni seji občinskega sveta občine Prebold, ki je bila 15. februarja, so svetniki obravnavali 16 točk dnevnega reda. Najprej so soglasno potrdili zapisnik zadnje seje in potrdili dnevni red, nato pa je stekla obravnava predloga Pravilnika za vrednotenje programov v ljubiteljski kulturi v občini Prebold in meril za financiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih je pripravil Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. V nadaljevanju seje so potrjevali predlog razdelitve sredstev za sofinanciranje športnih programov v letu 2001. Po daljši razpravi so potrdili še predlagane cene zemeljskega plina (81,80 sit za kubični meter), predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni (144.904,20 sit za kvadratni meter) in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča ter predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša za letošnje leto 0,0601 sit. Precej časa je potekala razprava glede predloga odpisa Doma Svobode Prebold, ki se je porušil tik Odpis Doma Svobode pred začetkom funkcioniranja nove občine. Dejstvo, da je dom porušen, je inventurno komisijo pripeljalo do tega, da je zaradi uskladitve knjižnega stanja predlagala odpis. Ker je bilo v zvezi z domom in njegovo porušitvijo storjenih precej nepravilnosti, med drugim ni niti sklepa o rušitvi, so bili svetniki zelo razdvojeni glede predlaganega odpisa. Večina jih je opozarjala, da bodo s sprejetjem predlaganega odpisa “požegna-li” vse prejšnje nepravilnosti in tako odgovornost za rušitev prevzeli nase. Na koncu je prevladal sklep, da se Dom odpiše, ker se mora dejansko stanje ujemati s knjižnim, odgovornost za nastalo stanje oziroma rušitev pa nosi izključno takratni svet krajevne skupnosti Prebold. V nadaljevanju seje je bil podan predlog Odloka o komunalnih taksah, ki je dan v enomesečno javno razpravo. Odločitev za sprejem tega odloka tiči, kot je zapisal predlagatelj, v poenostavitvi in zaokrožitvi obravnavanih taksnih predmetov ter delno tudi v prilagoditvi finančnega bremena taksnih zavezancev. Svetniki so sprejeli še več odlokov, ki so jih imeli že v obravnavi na preteklih sejah. Med njimi je bil sprejet odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate iz Javnega zavoda Zdravstveni center Celje in o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec. Prav tako je bil sprejet predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda II. osnovne šole Žalec in Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda glasbene šole Risto Savin Žalec. Že pred začetkom seje so z dnevnega reda umaknili predlog odloka o spremembah in dopolni-. tvah o ustanovitvi javnega zavoda UPI - Ljudska univerza Žalec. Enako se je pozneje zaradi določenih nejasnosti zgodilo s predlogom odloka o razdelitvi Zavoda za kulturo na dva nova zavoda in s predlogom odloka o ustanovitvi javnega zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec. O tem bodo dokončno sklepali na prihodnji seji. Za zaključek seje je bilo danih nekaj pobud in vprašanj svetnikov, precej vroče pa je bilo znova o problematiki izgradnje kanalizacije v Dolenji vasi, ki se odlaga že celo večnost, čeprav je že pred leti šlo precej denarja za izdelavo projektov, rezultata pa ni nobenega. D. Naraglav Tokrat pretežno sprejem odlokov V ponedeljek zvečer so se na svoji redni 18. seji sešli tudi svetniki Občine Tabor. Tokrat niso imeli veliko točk dnevnega reda, saj so v glavnem obravnavali in sprejemali odloke v zvezi z glasbeno šolo Žalec, II. osnovno šolo Žalec, matično knjižnico, Komunal-nim podjetjem Žalec in Upi- Ljudsko univerzo Žalec. Vsi ti odloki so bili zajeti pod peto točko dnevnega reda. Najprej so obravnavah Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Bankine za večjo varnost Neurejene bankine so lahko zelo nevarne, posebno za kolesarje in motoriste. Da bi zagotovili večjo varnost vsem udeležencem v prometu, skrbi tudi podjetje VOC - vzdrževanje in obnova cest iz Latkove vasi. Minule dni so utrjevali bankine med naseljema Kamenče in Gomilsko v občini Braslovče. T. T. marginalija vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola “Risto Savin” Žalec. Po vrsti pa potem še odloke o ustanovitvi vzgojnoizobraževalnega zavoda II. osnovne šole Žalec, o ustanovitvi javnega zavoda UPI - Ljudska univerza Žalec in o ustanovitvi javnega zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec. V nadaljevanju seje so obravnavah še odlok o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije javnega komunalnega podjetja Žalec d.o.o. Potrjevali pa so še tudi program priprave odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-1990 za območje sedanje občine Tabor. Zadnja, sedma točka dnevnega reda pa je bila namenjena pobudam in vprašanjem svetnikov. Glede na to, da je seja bila na dan oddaje materialov v tiskamo, ni bilo mogoče zapisati podrobnosti. To bomo storili v naslednji številki Utripa. D. N. Delavci VOC pri delu. Sprejeli zaključni račun? Svetniki občine Braslovče se bodo jutri, 29. 2. 2001, sestali na 16. redni seji občinskega sveta. Med drugim bodo razpravljali in sprejemali zaključni račun proračuna občine Braslovče za leto 2000, sprejeh sklep o začasnem financiranju občine, Odlok o spremembah in dopolnitvah PU za OŠ Braslovče, program priprav za lokacijski načrt čistilne naprave Braslovče, razpravjah o prodaji deleža podjetja SIPRO Žalec, verjetno pa bodo potrdili tudi cenik pogrebnih storitev v občini in sprejeh sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v Občini Braslovče. T. T. Orla vas zaščitena pred poplavami V občini Prebold denacionalizacija ne poteka tako, kot bi bilo zaželjeno in marsikateri objekti zaradi tega propadajo. V zadnjem času je bilo rešenih nekaj perečih zadev, kljub temu pa nekateri problemi ostajajo. In kaj o tem pravi župan občine Vinko Debelak? “Problem nerešenih denacionalizacijskih zadev v občini Prebold je precejšen in nekateri objekti, ki so brez lastnika, pospešeno propadajo. Šele pred nedavnim je bila dedičem prvotnega lastnika vrnjena tako imenovana Cenerjeva hiša, ki stoji v samem centru Prebolda in ki je v času reševanja denacionalizacijskega zahtevka začela vidno propadati. Tildi objekt preboldske graščine še vedno čaka na dogovor dedičev -upravičencev do vračila in Tekstilno strukturam in še komu. Zadnji mesec preteklega leta so končno pričeli s sanacijo poškodovane brežine. Pred desetimi leti je bil okrog 400 metrov dolgi pas brežine na tem delu Savinje prava razvalina. Danes je pogled povsem drugačen, saj dobro opravljeno delo zagotavlja potrebno poplavno varnost. Krajam, ki so bik ob vsakem večjem deževju v stalnem strahu in slabe volje, ne morejo prehvaliti izvajalca del - podjetje Hipplus iz Vač, ki je delo opravil v rekordnem času, mesec in pol prej, kot je bilo zapisano v pogodbi. Vrednost del je znašala nekaj manj kot 35 milijonov sit, zagotovilo pa jih je ministrstvo za okolje in prostor. D. N. tovarno Prebold. Kot vse kaže bo graščino kmalu prevzela občina Prebold. Bistveno hitreje je bil reševanja lastništva deležen preboldski bazen. Po poravnavi med občino in upravičenci do vračila je bila slednjim izplačana odškodnina, tako da je bazen s parkom sedaj v lasti občine Prebold. V minulem letu smo uspeh zagotoviti uporabo bazena, sedaj pa z razpisi iščemo novega najemnika. Pri vračanju kmetijskih zemljišč je bila država hitrejša, zlasti pri vračanju tistim upravičencem, ki sedaj zemlje ne obdelujejo. Zamuja pa z vračanjem zemljišč v hmeljskih kompleksih Hmezad Kmetijstva v stečaju, katerih upravičenci so nekateri naši občani - kmetovalci.” D. Naraglav Cenerjeva hiša Krajane Orle vasi v občini Braslovče, ki živijo v nižje ležečih predelih vasi, odslej ne bo več strah morebitnih poplav, kakršna je bila leta 1990. Po desetih letih se je končno končala zgodba polna moledovanj in zahtevkov, naslovljenih na ministrstvo za okolje in prostor, vodarjem, občinskim Med gradnjo 400 metrov dolge nabrežine Savinje pri Orli vasi Vključevanje v projekt INTERREGIII B/Slovenija Na pobudo občine Polzela in župana Ljuba Žnidarja so se sestali župani občin Polzela, Žalec, Braslovče, Vransko, Prebold in Tabor ter z namenom vključevanja v mednarodni projekt Interreg III/B ustanovili konzorcij županov in na pristojnem ministrstvu za okolje in prostor, urad za prostorsko planiranje, podali vlogo z naslovom “Prenova podeželja na obrobju velikih mest - Spodbujanje sodelovanja za skladnejšo politiko prostorskega razvoja Spodnje Savinjske doline”. Interreg III je pobuda Evropske unije, ki je namenjena spodbujanju harmoničnega in uravnoteženega razvoja evropskega ozemlja.' Pozna tri vrste aktivnosti, med katerimi je za naše področje aktualno področje B, ki je namenjen vzpodbujanju transnacionalnega sodelovanja na področju prostorskega razvoja in regionalne politike. Vsebina projekta temelji predvsem na vzpodbudi sodelovanja med ključnimi akterji prostorskega razvoja Spodnje Savinjske doline, kjer bi si s širšim nadnacionalnim sodelovanjem zagotavljali predvsem konkurenčnost, učinkovitost in podeželju ustrezen razvoj, promoviranje ekonomske, socialne in kulturne povezanosti s širšim prostorom, ter promoviranje policentrizma. Predvsem je v našem projektu izpostavljena ureditev prostorske dokumentacije, kjer žehmo omogočati razvoj z ustreznejšimi, razvojno in varstveno vzpodbujajočimi prostorskimi načrti, vodno gospodarske ureditve, kjer gre predvsem za veliko izpostavljenost naravnim havarijam (poplava in suša), varovanje okolja in naravnih bogastev, pomembno vlogo pa bo pri nas pomenilo tudi varovanje naravne in kulturne dediščine, kjer vidimo še neizpolnjene potenciale predvsem na področju promoviranja kulturnih spomenikov v posameznih občinah in nenazadnje kot promoviranje celotne Spodnje Savinjske dohne. Pomembno pri tem je, da so do sredstev tega programa zaenkrat upravičene samo članice EU, ostale partnerice, med njimi tudi Slovenija, pa si morajo sredstva zagotavljati iz nacionalnih virov, ali drugih mednarodnih programov, ki potekajo na našem območju. Slovenja, ki se s sklepom vlade že v letošnjem letu vključuje v predstavljen program, bo sredstva za projekte, ki bodo potekali v okviru programa Interreg III/B, namenila iz nacionalnih sredstev, iz katerih bo financirala projekte in aktivnosti, ki bodo ustrezali pogojem programa ter sredstva Phare, ko in kjer bo to možno. Konzorcij županov občin, ki se aktivno vključuje na območju Spodnje Savinjske dohne v projekt Interreg IH/B, računa na pomoč in priključitev svojega projekta s strani Slovenije, na pomoč pri nacionalnem in nadnacionalnem iskanju partnerjev, vzporedno pa se nadaljuje iskanje partnerjev zlasti v regijah sosednje Avstrije, kjer računa na pomoč skupnega koordinatorja LAND ART, d,o.o . iz Ljubljane. Eva Lenko Župan občine Polzela Ljubo Žnidar seje 15- februarja udeležil mednarodnega seminarja v Kranjski Gori na temo “Razvoj in planiranje prostora v Alpah", kjer je s strani konzorcija županov predstavil skupen projekt. Vranske seje ob ponedeljkih Svetniki občine Vransko so na 21. redni seji občinskega sveta obravnavali kar 18 točk dnevnega reda. Med pomembne nedvomno sodi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu občine Vransko za leto 2000. Ker ni bilo vloženih amandmajev v javni razpravi, so svetniki proračun brez pripomb sprejeli v drugem branju. Dalj časa so svetniki razpravljali o predlogu osnutka odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Vransko in ukrepih za zavarovanje voda ter pregledom parcelnih številk v varovalnih območjih Jakov dol, Merinca I, Merinca H, Tešova I, Tešova II in Zaplanina -Zajc. Svetniki so se s predlogom, da dajo v 30-dnevno javno razgrnitev strokovno gradivo in predlog osnutka odloka, strinjali. V času javne razgrnitve lahko občani, organi in organizacije ter drugi zainteresiram in prizadeti podajo pisne pripombe, ki jih bo nato obravnaval občinski svet. Tildi glede sprememb in dopolnitev programa priprav in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Vransko je bila živahna razprava. Svetniki so se strinjali, da se v program priprav sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin vključi 17 novih predlaganih lokacij s spremembo namembnosti zemljišč, oblikovanih na osnovi pripomb in javni razgrnitvi PU za naselje Vransko, in posamičnih predlogov, ki so prispeli do konca leta 2000 in za katere so že bili opravljeni terenski ogledi. Svetniki so sprejeli tudi spremembo in dopolnilo k poslovniku občinskega sveta, da bodo poslej seje sveta ob ponedeljkih. Potrdili so tudi odredbo o delovnem času občinske uprave, ki bo za stranke poslovala ob torkih od 7.30 do 10. ure in od 10.30 do 14.30 ure, ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 13. do 16.30 ure in ob petkih od 7.30 do 12. ure. Potrdili so pogodbo s Centrom za socialno delo in obravnavah več premoženjskopravnih zadev. Ta ponedeljek so se svetniki občine Vransko sestali na 22. redni seji. V prvi obravnavi so razpravljali o proračunu občine Vransko za letošnje leto in ga dah v javno razpravo. Po predlogu proračuna naj bi bilo letos nekaj več kot 254 milijonov tolarjev prihodkov in nekaj več kot 274 milijonov odhodkov. Primanj-kljaj znaša 19,6 milijona tolarjev. Med drugim so svetniki opravili prvo in drugo obravnavo predlogov odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov, ki se nanašajo na javni zavod D. OŠ Žalec, Glasbeno šolo Risto Savin Žalec, na razdelitev Zavoda za kulturo Žalec na dva nova zavoda, o ustanovitvi Medobčinske matične knjižnice Žalec in o ustanovitvi javnega zavoda za muzejsko, kulturno, turistično iri športno dejavnost Vransko. Svetniki so potrdili tudi novo ceno storitve pomoč družini na domu. Ta se s 1. marcem letos poviša s 1.500,00 na 2.075,50 tolarjev. Več o sklepih s te seje pa v naslednjem Utripu. T. Tavčar Na Vranskem nov zavod Svetniki občine Vransko so na ponedeljkovi seji obravnavali tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko. V predlogu odloka je med drugim navedeno, katere naloge naj bi izvajal nov zavod. Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko bo organiziral lokalne razvojne koalicije j: partnerstva in koordiniral aktivnosti pri pospeševanju socialnoekonomskega razvoja in napredka turizma, malega gospodarstva, kulture, športa in razvoja skupnosti. Izvajal bo naloge, ki jih bo nanj prenesla ustanoviteljica in so namenjene poglabljanju odnosa do premične in naravne kulturne dediščine, v povezavi z razvojem in napredkom turizma, malega gospodarstva in športa. Zbiral, urejal in hranil bo premično kulturno dediščino, s fizičnimi in pravnimi osebami zasebnega prava, ki imajo zbirke premične kulturne dediščine, bo strokovno sodeloval pri urejanju in predstavljanju zbirk. Skrbel bo za zbirke, ki so shranjene v muzeju na Vranskem, posredoval informacije o kulturni dediščini zainteresiranim javnostim in zagotavljal dostop do gradiva, zagotavljal bo kakovost in razvoj muzeološkega dela, promoviral pa bo tudi malo gosopdarstvo in objekte turistične infrastrukture ter povezoval razpoložljive kapacitete na področju turizma in športa. Prav tako bodo dejavnosti zavoda: izdajanje knjig in revij, založništvo, posredništvo pri prodaji tekstila in oblačil, posredništvo, specializirano za prodajo določenih izdelkov, trgovina na drobno z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, dejavnosti povezane s turizmom, storitve potovalnih agencij, dejavnost kampov in druge. T. T. Odlok o razdelitvi Na seji občinskegd sveta 15. 2. 2001 so med drugim odločali o razdelitvi dosedanjega Zavoda za kulturo Žalec na dva nova zavoda. To bosta Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (naloga tega bo boljša koordinacija prireditev v samem Žalcu) ter Medobčinska knjižnica Žalec. Ustanoviteljske pravice ter finančne dolžnosti nad prvim naj bi prevzela občina Žalec, nad drugim pa v različnih odstotkih pravne naslednice občine Žalec, te so: občina Braslovče (12%), Polzela (13%), Prebold (12%), Tabor (4%), Vransko (6%) in Žalec (53%). Dosedanji Zavod za kulturo bo prenehal poslovati z dnem vpisa prenehanja v sodni register. P. Z. Pri polaganju primarnega voda na Bregu Na Polzeli kmalu plin Pomembni dosežki združenja Na Polzeli si že vrsto let prizadevajo za napeljavo plina, ki je najčistejši in cenen energetski vir. Občina Polzela je že v prvem letu delovanja pristopila k pripravam za oplinjevaje, kar je župan Ljubo Žnidar na začetku mandata uvrstil med prioritetne naloge. Podjetje Divjak inženiring je izdelalo projekte plinovodnega omrežja, Občina Polzela pa je pridobila vsa potrebna soglasja za enotno gradbeno dovoljenje. Pred dnevi so pričeli z deli na izkopih in polaganju plinovodnega omrežja. Dela opravlja podjetje Kranjc, visoke in nizke gradnje, iz Žalca. Glede na to, da je občinski svet nekdanje občine Žalec oddal koncesijo za izgradnjo, oskrbo in upravljanje sistema za distribucijo plina družbama Mestni plinovodi, d. o. o. Koper za zemeljski plin ter Europlin, d.o.o. Trbovlje Za utekočinjen plin, se je tudi občina Polzela odločila za ista koncesionarja in bo tako zaokrožila strategijo uporabe te vrste energije za toplotne in tehnološke namene. Izgradnja plinovodnega omrežja na Polzeli je predvidena v več fazah. Začeli so pri Tovarni nogavic, kjer je merilno regulacijska postaja. V prvi fazi bo položen primarni in sekundami plinovod na Bregu in v Ločici ob Savinji. V informativnem biltenu, ki ga je lani izdala občina, je cena priključka za ogrevanje hiše, kuhinje in pripravo sanitarne vode 89 tisoč tolarjev. Z namenom priprave jasne preglednice bodočih porabnikov zemeljskega plina bodo predstavniki koncesionarja v prihodnjih dneh obiskali vsako gospodinjstvo. T. T. Združenje lastnikov hiš Parižlje, ki mu predseduje Milan Starc, se je v svojem enoletnem delovanju izkazalo za dokaj uspešno in prodorno društvo, ki je v odnosih z državo in občino Braslovče resna pogajalska partnerica. Kot smo že pisali v Utripu, je bilo združenje ustanovljeno predvsem z namenom, da za svoje družine zagotovi čim boljše pogoje bivanja v Parižljah, predvsem pa večjo varnost pred poplavami. V lem dni delovanja jim je že uspelo uresničiti marsikaj od tega, kar so zapisali v programu dela, ali pa naj bi se kmalu uresničilo. Med uspehe štejejo predvsem to, da se je z njihovimi pritiski na državo in občino Braslovče bistveno zmanjšala nevarnost pred poplavami, čeprav dela še niso povsem opravljena. Združenje je tudi doseglo, da se Zgornje Parižlje zajame v projekt razvodnja-vanja podtalnice. Za pomemben uspeh štejejo tudi urejevanje križišča na cesti Parižlje -Braslovče, oziroma Šentrupert -Zgornja Savinjska dolina, kjer je bilo že kakšnih tisoč nesreč. Z nenehnimi opozarjanji in pritiski na ministrstvo za promet in zveze ter policijo se z urejevanjem križišča prometna varnost že izboljšuje. K temu največ prispeva nova prometna signalizacija v križišču, ki bo v kratkem dokončana. Na njihovo pobudo in ob podpori policije naj bi prišlo tudi do izdelave projekta o krožnem prometu v križišču, kar bi zagotovilo še večjo varnost. Poleg navedenega je združenje doseglo, da se je v Parižljah namestil poštni zbiralnik, s čimer je Parižlja-nom prikrajšana marsikatera pot. Odločno so se uprli tudi predvidenemu uličnemu sistemu Braslovč, ki je po njihovem mnenju za Parižljane povsem nesprejemljiv, so pa za pre-številčenje hiš. Njihove zahteve do občine Braslovče pa so zelo glasne tudi v zvezi ureditve infrastrukture. Zahtevajo, da se do teh vprašanj pristopi profesionalno, da ne bi po nepotrebnem večkrat prekopavah ulic. Kot zatrjuje predsednik združenja Milan Starc, bodo v združenju lastnikov hiš tudi v prihodnje konstruktivni kritiki in neizprosni partnerji v odnosih z občino in državo, kar naj bi sovaščanom omogočalo bivanje v res lepem in prijaznem okolju. Še posebna skrb pa je namenjena otrokom in vsem tistim, ki so potrebni pomoči. D. Naraglav RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENE RK ŽALEC, organizira KRVODAJALSKO AKCIJO NA VRANSKEM v četrtek, 1. marca 2001, med 7. in 12. uro v prostorih Zdravstvene postaje Vransko. 1- ■■ " ■ '■ .■ V'--'- , ■ Razširjen krog upravičencev Na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze Upravne enote Žalec so v minulem letu imeli precej dela tudi na področju negospodarstva. Izdajali so odločbe o statusu in dodelitvi pravic po zakonu o vojnih veteranih, odločbe o statusu in pravicah po zakonu o vojnih invalidih in odločbe o statusu in pravicah po zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Poleg tega so izdajali tudi sklepe o dovolitvi izvržbe stikov otrok s starši. Lansko leto je stopila v veljavo sprememba zakona, ki je razširila krog upravičencev za pridobitev statusa vojnega veterana. Po zakonu o vojnih veteranih so sedaj med upra- vičence vključeni tudi tisti, ki so v času osamosvojitvene vojne varovali oziroma skrivah orožje. V okviru tega je bila razrešena problematika glede izdajanja potrdil po novi noveli zakona. Sicer pa je oddelek aktivno sodeloval z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske dohne ter Območnim združenjem ZB NOV Spodnje Savinjske dohne, predvsem pa jih je seznanjal z vsemi novosti. Na področju izdajanja odločb o statusu in pravicah po zakonu o vojnih invalidih ni bilo sprememb, pravijo na oddelku, delo pa je potekalo tekoče. Se pa pojavljajo težave pri novih zahtevkih za pridobitev statusa vojnega invalida, saj mora zahtevek najprej obravnavati Zdravniška komisija I. stopnje v Celju, po odloč- bi pa je obvezna še revizija na drugi stopnji, kar podaljša rešitev zahtevka za več kot eno leto. Glede statusa in pravic po zakonu o žrtvah vojnega nasilja je bila uveljavljena sprememba zakona z veljavnostjo od 31. marca 2000 do 30. septembra 2000. V tem času so zahtevke lahko vlagali otroci, katerih starši so bili ubiti zaradi sodelovanja v NOB, ah so izgubili življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja ah so bili ubiti kot talci. Zaradi obvezne revizije na drugostopenjskem organu se h postopki prav tako zelo podaljšajo. Sicer se tudi na tem področju krog upravi- -čencev neprestano širi, zato se veča tudi število zahtevkov. Do sedaj so na žalski upravni enoti uspeh rešiti skoraj vse zahtevke po prejšnjih nove- lah, v pretežni meri pa so ostali nerešeni zahtevki po zadnji noveh, saj je bilo vloženih preko 400 novih zahtevkov. Najdaljši postopki pri vseh tako imenovanih vojnih zakonih so zahtevki glede zdravihško-klimatskega zdravljenja, in sicer zaradi obveze o predhodno pridobljenem mnenju zdravniške komisije I. stopnje. Območno združenje borcev se je uspelo dogovoriti, da se prispevek za izdajo bolniškega hsta prepolovi, kar je za prosilce pozitivno. Sedaj potekajo ponovne preverbe invalidskega, veteranskega in družinskega dodatka. Glede izdajanja sklepov o dovolitvi izvržbe stikov otrok s starši pa na Upravni enoti Žalec ozirama oddelku za področje gospodarstva in negospodarstva ugotavljajo povečanje vloženih zahtevkov. Ti postopki so zahtevni in dolgotrajni, saj gre za različne interese strank. D. N. Polzelani na sejmu Občina Polzela je na sejmu Alpe Adria v Ljubljani prestavila svojo bogato kulturno dediščino, seveda pa je promovirala tudi Sadjarsko-vinsko pot. Obiskovalce sejma je na to pot vabilo rdeče jabolko. T. T. februar2001 Po DOLINI Za jubilej novo gasilsko vozilo Pred dnevi so se člani in drugi gostje zbrali na 120. občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Žalec, ki je eno najstarejših društev v Spodnji Savinjski dolini. Iz obširnega poročila predsednika Franca Naraksa, poveljnika Mira Lovreka in drugih je razvidno, da je bilo delo društva v preteklem letu uspešno. Žalske gasilce vseskozi odlikuje zagnanost za boljšim, uspešnejšim in učinkovitejšim delom. Skrb za vzgojo mladih ter strokovno izpopolnjevanje operativcev kažeta, da se dobro zavedajo, da z mladimi zagotavljajo kontinuiteto delovanja gasilstva, s strokovno usposobljenimi gasilci pa hitro in uspešno pomoč. Neštete ure opravljenega prostovoljnega dela na področju preventive, pri urejanju prostorov in posodabljanju gasilske tehnike so pokazatelj resnega, trdega dela vseh. Lani so se udeležili številnih tekmovanj, bili uspešni pri požarnih intervencijah, pri izvajanju lokalne gasilske službe itd. Na zboru so v svoje vrste sprejeli 15 novih članov. Za 60-letno delo v gasilstvu so Ivanu Zotlu podelili posebno priznanje, priznanja pa so za 20 let dela prejeli tudi: Darijo Marinko, Marjan Pinter in Franc Strnad ter za 10 let Andrej Čehovin, Jožica Pinter, Marko Stemad in Uroš Kolar.-Največja letošnja naloga je nabava novega sodobnega gasilskega vozila s cisterno GVC 16/25. Kot osrednja gasilska enota v občini Žalec potrebuje sodobno opremo in vozilo. Namenu naj bi ga predah 30. junija, ko bodo praznovali 120-letnico in Dan gasilca občine Žalec. Delo žalskih gasilcev je med drugimi pohvalil tudi žalski župan Lojze Posedel. T. Tavčar Delovni ločiški gasilci Na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Ločica so menih, da je društvo v preteklem lem uspešno delovalo. Ločiški gasilci veliko pozornost namenjajo svojemu gasilskemu domu, kjer so lani obnovili tla, namestili garderobne omare in zamenjali vrata, kupih motorno brizgalno in še bi lahko naštevali, kar je v poročilu navedel predsednik Martin Štajner. Za marsikaterega ločiškega gasilca je gasilski dom drugi dom. Lani so se s tremi desetinami udeležili tekmovanj, pregledah vse hidrante na svojem območju, posebno pozornost pa so namenih izobraževanju in strokovnemu usposabljanju. Njihovo delo je pohvalil župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je z veseljem ugotovil, da je v gasilske vrste vključenih veliko mladih, kar je zelo pomembno za vzgojo in kulturno preživljanje prostega časa v gasilskih dejavnostih. Na koncu so podehh priznanja. Za 30-letno delo je priznanje prejel Jani Marovt, za 60-letno pa Tonček Vaši. Posebno priznanje je prejel podžupan občine Polzela Stanko Novak. T. Tavčar Delovni člani društva rejcev drobnice Društvo rejcev drobnice celjske in koroške regije, ki ima sedež v Žalcu, je imelo 4. redni občni zbor. Predsednik društva Rafael Novak je dejal, da je bilo preteklo leto zelo delovno. Člani društva so sodelovali na sejmih in sorodnih prireditvah, pripravili izobraževanje za rejce drobnice ter strokovno ekskurzijo. Z volnenimi in mesnimi izdelki ter propagandnim materialom so sodelovali na Jožefovem sejmu v Petrovčah in sejmu Alpe - Adria v Ljubljani. Dva dni so bik na Kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni, se predstavih na Ovčarskem balu na Jezerskem, se udeležili državnega tekmovanja striženja ovac, že četrtič pa so pripravili strokovno prireditev Dan rejcev drobnice na rogli, ki je namenjena izobraževanju ter druženju rejcev. Društvo danes združuje več kot 200 članov, ki redijo okrog pet tisoč ovac in koz. Uidi letos bodo sodelovali na različnih sejmih, pripravili izobraževanje za svoje člane, nudili pomoč pri uvozu in prodaji plemenske živine, pri prodaji jagnjet, kozhčev, ovac in koz za zakol preko koordinatorjev odkupa, organizirah bodo predelavo in prodajo drobnice pod skupno deklaracijo, peto srečanje rejcev drobnice itd. Na zboru so rejci drobnice iz Zasavja, teh je okoli 30, izrazih željo, da ne bi ustanavljali svojega društva, temveč bi se radi vključili v Društvo rejcev drobnice celjsko-koroške regije. Zbor je z aktualnostmi v kmetijstvu popestrila Mojca Krivec, vodja oddelka za kmetijstvo z Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje. T. T. Tudi več kot sto let star kolovrat je znova zapel. Le predi, dekle, predi! Tako je pred dnevi odmevalo v toplo zakurjeni sobi zidanice Župerl v Dobriču v občini Polzela. Ih se zbirajo gospodinje in dekleta iz soseske z namenom, da bi oživile stara kmeč- ka opravila, ki so nekoč zapolnjevala zimski čas. Predvsem predenje volne in pletenje oblačil, košar ter košev. Letošnja zima tem opravilom ni naklonjena, kar pa Dobričanov ne moti. Srečanje zaključijo z dobro malico in kozarcem vina, ki so ga pridelah v vinogradu soseske Dobrič. T. T. Članov strojnega krožka vse več Člani Združenja za medsebojno pomoč - Strojni krožek Savinjska dolina so se pred dnevi zbrali na občnem zboru v dvorani KZ Šempeter. Vodja krožka Simon Gajšek in predsednik Bojan Čretnik sta povedala, da je bil lanski plan uspešno opravljen. Izdali so tudi glasilo Orač. Zanimanje za strojni krožek je iz leta v leto večje, saj se je število članov povečalo na 250. V preteklem letu so opravili 7132 delovnih ur. Kmetje se največkrat poslužujejo bahranja krme, oranja, brananja, del v gozdu, žetve, škropljenja, prevozov in še nekaterih drugih storitev. Še vedno pa ostaja problem pisanja računov. Ena izmed lanskih nalog je bila pomoč članom ob naravnih in Vodja strojnega krožka Simon Gajšek: “Ob nakupu stroja za našega člana, kmeta Branka Ograjenška, ki mu je ogenj uničil skedenj s stroji, se zahvaljujem za pomoč SIP-u, proizvajalcu kmetijske mehanizacije. ” drugih nesrečah. Na pomoč so priskočili Branku Ograjenšku, Ivanu Joštu in Borisu Platovšku, ki jim je ogenj uničil del gospodarskih poslopij in stroje. Pripravili so strokovno ekskurzijo, sodelovali na Jožefovem sejmu in se udeležili tekmovanja oračev. Program dela v letošnjem letu je podoben lanskemu, novo je le to, da člani in ostali delovanje krožka spremljajo na internetu, kjer lahko preberejo obvestila, cenike storitev, oglase in drugo. Prisotne so pozdravih tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije Marjan Dolinšek in nekateri izdelovalci kmetijske mehanizacije in drugih kmetijskih strojev. Predavanje in prikaz diapozitivov o kmetovanju v Kanadi je pripravil Andrej Podpečan, za popestritev pa je nastopil še moški pevski zbor iz Šempetra. T. TAVČAR O trošarinah Po zakonu o povrnitvi trošarine so kmetje do tega upravičeni, če izpolnjujejo minimalni pogoj za vložitev zahtevka, to je, da imajo v uporabi toliko zemljišč, da imajo vsaj 90 strojnih ur letno. Sicer pa se vračilo prizna v višini cene za plinsko olje (nafto), ki znaša za leto 2000 55,406 tolarjev na hter. Zahtevke za preteklega pol leta lahko fizične osebe vložijo do 31. marca tega leta na pristojnem carinskem organu. T. T. 30 let za lepše okolje Hortikulturno društvo Polzela je na rednem občnem zboru pregledalo delo in dosežene uspehe v preteklem letu, o katerih je v svojem poročilu govoril predsednik Rudi Jazbec. Povedal je, da so organizirah predavanja, sodelovali pri akciji čiščenja in urejanja okolja, ki jo je organizirala občina Polzela, obrezah živo mejo v parku Šenek, zalivali cvetje in okrasno drevje v sušnem obdobju, pripravili so razstavo cvetja in medse povabili še vinarje, gobarje in zeli-ščarje. Razpisali so natečaj in podeli- li priznanja za najdaljšo sulfinijo in bršljanko. Na občnem zboru so člani društva potrdili program dela za letošnje leto, ki ga bo obeležilo praznovanje 30-letnice društva. Med drugim bodo pripravili pregledno razstavo o 30-letnem delovanju hortikulture na Polzeli, v juliju bo večja razstava cvetja, v središču Polzele pa bodo uredili nekaj gredic s cvetjem, ki naj bi obeleževale njihov 30-letni jubilej. Za svoje člane in druge ljubitelje cvetja bodo pripravili tudi predavanja. T. T. IEVČAI 2 IZLETNIŠKE SKUPINE IN POSLOl/NA SREČA, 5 Pravočasno pokličite 03/570 10 30 p p Zbirajo denar za prapor Zveza društev upokojencev občine Žalec je bila ustanovljena 15. junija lani, potem ko so se na novo organizirala društva upokojencev na območju žalske občine. Zvezo, katere predsednik je Anton Gros, predstavljajo 15-članski upravni odbor, nadzorni odbor, komisije za pravne zadeve, za stanovanjske zadeve in za rekreacijo ter častno razsodišče. Upravni odbor se je v lanskem letu sestal na šestih sejah, na letošnji prvi seji pa je med drugim sklenil, da se prične zbiranje prostovoljnih prispevkov za nakup prapora zveze. Akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov se je že pričela, zaključena pa naj bi bila v marcu. Slavnostno razvitje prapora bo na prireditvi ob srečanju upokojencev, ki bo predvidoma 7. junija letos v Grižah. Upravni odbor je sprejel tudiVedlog delovnega plana zveze za letošnje leto. Člani zveze se bodo med drugim udeležih občinskih tekmovanj v raznih športnih disciplinah, katere bodo organizirala posamezna društva upokojencev bo izbrana najboljša ekipa, ki bo nastopila na regijskem tekmovanju. Izbirno tekmovanje bo v društvih, ki imajo primerne objekte in športne rekvizite. Komisija za šport in rekreacijo bo pripravila športna pravila za vse panoge, v katerih so člani trenutno dejavni. Tako bodo žalski upokojenci pripravili tekmovanje v šahu in bahnanju, libojski v ruskem kegljanju, na Ponikvi bo tekmovanje v metanju krogov, v Petrovčah bodo streljali, v Šempetru pa metali pikado. Pripravili bodo tudi tekmovanje med društvi iz sosednjih občin. Šempetrs-ki upokojenci bodo prevzeh organizacijo gobarjenja pri jami Pekel, ki bo predvidoma septembra. Poleg že omenjenega srečanja v Grižah se bodo upokojenci iz žalske občine udeležih tudi tradicionalnega srečanja upokojencev Slovenije, ki bo 28. junija v Velenju, vsako društvo pa ima seveda še svoje letne plane. V februarju so že imela občne zbore društva upokojencev Šempeter, Petrovče, Galicija in Vrbje, na Ponikvi bo občni zbor 9-marca, v Gotovljah dan pozneje, v Libojah 23. marca, prav tako v marcu bosta zbora v Grižah in Levcu, datum konference v Žalcu pa še ni določen. Skupščina Zveze društev upokojencev občine Žalec bo 6. aprila letos ob 10. uri v Grižah. K. R. Radi darujejo kri Območna organizacija RK Žalec načrtuje v letošnjem letu 11 krvodajalskih akcij. Prvo sta na Polzeli pripravili Območna in krajevna organizacija RK Polzela in Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Akcije se je udeležilo 184 krvodajalcev, 84 iz Polzele, tovarne nogavic in 35 iz podjetja Garant. O akciji je nekaj krvodajalcev povedalo: Marjan Žagar: “Če dobro pomislim, sem krvodajalec že celo življenje. Imam 60 let in doslej sem daroval kri 98-krat. Če bom zdrav, se bom tudi v bodoče udeleževal akcij, kar priporočam “Doma sem s Polzele, sicer pa sem zaposlena v Dijaškem domu v Celju. Sem med mlajšimi krvodajalci in bom z veseljem ostala v tej druščini, če bom le zdrava.” Silvo Plavčak: “Udeleževanje na tudi drugim.” Darja Kotnik: krvodajalskih akcijah mi je prešlo že v navado. Kri sem daroval že šestindvaj-setič in jo 'istim, ki menijo, da je dajanje krvi škodljivo, pa lahko povem, da to ni res.” Anica Lanišnik: “Sem iz Tovarne nogavic, od koder nas vsakič pride največ. V naši tovarni še vedno podpirajo to humano dejavnost, kar je predvsem vehka moralna vzpodbuda. Nekaj je darovalcev tudi zaradi prostega dne, ki ga dobimo.” Marjan Kolenc: “Med krvodajalci sem tokrat dvain-dvajsetič. Pri tem se ne držim enega kraja, temveč grem tja, kamor me pač pot zanese. Največkrat sem dal kri v Velenju. Veseli me, da je med nami vedno nekaj novih obrazov.” T. Tavčar Bo hotel znova zaživel? Prebold ima bogato turistično preteklost, ki sega v čas pred drugo svetovno vojno, saj je že takrat imel hotel, bazen, tenis igrišče in še kaj. Turistično perspektivo je kraj imel še dve, tri desetletja po vojni. Danes je žal videti propadajoči Hotel Prebold, dotrajan bazen, pretežno uničen kamp in ostanke tistega, kar je nekoč Prebold uvrščalo med turistično zanimive kraje v Sloveniji. Kako bo v prihodnje, je težko napovedati. Vendar pa privatni kamp Dolina v Dolenji vasi, ki ima že 30-letno tradicijo in sodi med najbolj urejene male kampe v Sloveniji, urejen ribnik RD Šempeter v preboldskem kotu pod Žvajgo, lepo oskrbo- turistični ribnik Druškovič, razširjena trgovska, gostinska in storitvena dejavnost ter ne nazadnje obljublje- Preboldski hotel v teh dneh. Bo njegova podoba kmalu drugačna? Kdo ve? van Lovski dom na Golavi, obnovljen Planinski dom pod Reško planino, na oživitev preboldskega hotela znova dajejo upanje za oživitev turi- stične dejavnosti v tem koncu Savinjske doline. Dolga zgodba okrog hotela bi se naj po izjavah novih lastnikov, to je podjetja Tampo, d.o.o. Žalec in ukrajinskega partnerja, že letos razpletla. S prvimi deh, to je sanacijo strehe, so pričeli konec lanskega leta, temu bodo sledila še druga potrebna obnovitvena dela. Hotel naj bi znova zaživel s 50 posteljami in ponudbo, ki jo nudi preboldsko in širše okolje s športno-rekreativnimi objekti. Če bo vse to držalo, bo končno odpravljena ena najbolj v oči bodečih točk nove občine Prebold, hkrati pa bodo dani pomembni pogoji za ponoven turistični razcvet kraja pod Žvajgo, v katerem je nekoč vsako leto preživljalo dopust lepo število tujih in domačih gostov. D. N. TRGOVINE MEŠIČ LEVEC 56, tel.: 547 10 1 S EUROPHONE MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20 VELENJE, STARI TRG 36, tel.; 897 18 00 • NAROČNIŠKO RAZMERJE ZA MOBITEL (družinski bonus) • IZ MOBIJA V REDNO NAROČNIŠKO RAZMERJE (telefonska številka ostane ista) • NOVI PAKET VESNA ' • NA ZALOGI NOKIA 3310 • AKCIJSKI APARATI OD MOBITELA SIEMENS CE 35 ZA SAMO 19-990 SIT Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Dve nagradi Ljubu Korberju Na 5. mednarodnem sejmu fotografske opreme Foto stik, ki je bil v okviru letošnjega 40. mednarodnega sejma Alpe -Adria, je bila tudi razstava fotografij natečaja Običaji in turizem na vasi. Med razstavljenimi deli je posebna žirija izbrala najboljše fotografske dosežke na to temo. Med dobitniki nagrad je bil tudi Savinjčan Ljubo Korber iz Žalca. Ljubo Korber se s fotografijo ukvarja že od 4. razreda osnovne šole. Fotografiranje je njegov življenjski konjiček. Njegove fotografske kamere so v teh desetletjih zabeležile veli- Ljubo Korber medprejemanjem ene od nagrad ko prizorov, portretov in drugih zanimivih dogodkov. Izostren čut za fotografijo kot umetnost pa mu je prinesel veliko najrazličnejših nagrad in priznanj. Letošnja druga nagrada za čmo-belo fotografijo in tretja nagrada za barvno fotografijo sta le potrditvi njegove fotografsko-umetniške ustvarjalnosti. Sicer pa je bil od osmih nagrajenih avtorjev edini, ki si je prislužil kar dve nagradi. Nagrado za čmo-belo fotografijo mu je prinesel prizor iz Skomarjev, na kateri je bil predstavljen božični čas (Miza s potico in vinom), za barvno fotografijo pa prizor sečoveljskih solin. Na slovesni podelitvi je prisotnim in nagrajencem spregovoril predsednik društva fotografov Slovenije Feručo Horvatin, ki je tudi podelil nagrade. Kar dvakrat je moral seči v roke Ljubu Korbarju, ki je s preostalimi štirimi razstavljenimi fotografijami, čeprav ne nagrajenimi, lepo promoviral našo dolino. Za prejeti nagradi tudi naše čestitke. D. Naraglav NeSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Žalec VABI NA PREDAVANJE Dr. Andreja Bajuka o aktualnih političnih razmerah in mesto Nove Slovenije v slovenski politiki ki bo dne 7.3.2001 v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec ob 18:00 uri Vabljeni Združitveni občni zbor SLS + SKD V dvorani Doma upokojencev v Grižah je pred nedavnim potekal zbor združene SLS + SKD Slovenske ljudske stranke Spodnje Savinjske doline, na katerem so podali analizd delovanja stranke v minulem obdobju in se še posebej posvetili volitvam in volilnemu izidu, ki je prinesel predvsem razočaranje tako vodstvu kot članom. Hkrati s tem so sprejeli smernice za delo stranke v prihodnje in izvolili novo vodstvo. Udeležence zbora, med katerimi je bil tudi bivši kmetijski minister Ciril Smrkolj, je najprej pozdravil predsednik območnega odbora stranke prof. Milan Dobnik, ki je podal poročilo o delu stranke v preteklem obdobju. Sledila je burna razprava, ki je razkrila razpoke in različnost pogledov članov stranke, ki so v veliki meri vplivali na volilni neuspeh. Na zboru so tudi zato dali med prednostne naloge konsolidacijo članstva, kar naj bi znova okrepilo stranko. Veliko besed je temu namenil delegat glavnega odbora stranke Ciril Smrkolj, ki je komentiral volitve na podlagi analize, narejene v vodstvu stranke. Zbranim je povedal nekaj spodbudnih besed in podal določene smernice za kongres stranke, ki bo 3. marca v Murski Soboti. Dotaknil se je tudi vsebinskih sklopov, ki jih mora stranka v prihodnje uresničevati tako v državnem kot občinskem merilu. Predvsem gre pri tem za vprašanje socialne varnosti kmetov, vprašanje mladih, žensk in kvaliteto življenja. Smrkolj, kot tudi ves volilni zbor, se je v Grižah zahvalil Milanu Dobniku za dosedanje predsedovanje ter izrazil obžalovanje, ker je odstopil od kandidature za predsednika stranke. Predsednik stranke je postal Slavko Leskovšek, član Upravnega odbora stranke iz KS Griže, njegov namestnik pa Ferdinand Kunst iz KS Šempeter. Na zboru so izvolili še medobčinskega koordinatorja stranke. To nalogo bo opravljal Janez Jager iz Laikove vasi. Sprejeli so sklep, da morajo biti seje vsaj enkrat mesečno, na kar se navezuje tudi naloga za pridobitev prostora, ki naj bi imel funkcijo poslanske pisarne. D. N. Zaščitili sto let stare vitraže Cerkve in drugi sakralni objekti so pomemben del naše kulturne dediščine, česar se zavedajo tudi v Žalcu. Oba duhovnika in župljani lepo skrbijo za župnijsko cerkev svetega Nikolaja, cerkev svetega Kancijana na pokopališču in župnišče. V lanskem letu so opravili kar nekaj obnovitvenih in zaščitnih del. Poleti so na zunanjo stran vitra-žnih oken župnijske cerkve vgradili dodatno zaščitno in toplotno zasteklitev. Celotna površina oken znaša okrog 150 kvadratnih metrov, dragoceni, skoraj sto let stari vitraži pa tako niso več izpostavljeni velikim toplotnim spremembam in močnim sunkom vetra. S tem bo župnija prihranila tudi pri kurjavi. Soncu, dežju in vetru je zelo izpostavljeno tudi vzhodno pročelje cerkve z glavnim vhodom, ki je bogato oblikovano. Pred trinajstimi leti je bila izvedena sanacija, vendar se je izkazalo, da ni bila dovolj učinkovita, saj je stena postala že nevarno poškodovana. Lani so bila zato ponovno sanirana kritična mesta, ko so že bili postavljeni zidarski odri, pa so celotno steno še prepleskali. V letošnjem letu načrtujejo obnovo nekaterih spodnjih prostorov in stopnišča v župnišču, urediti pa nameravajo tudi prostor skupnih duhovniških grobov na vzhodni strani cerkve sv. Kancijana. K. R. Obnovljeno vzhodno pročelje župnijske cerkve sv. Nikolaja v Žalcu. Lastniki kraševcev bodo zborovali na Vranskem Kraški ovčar je zaenkrat edina mednarodno priznana slovenska avtohtona pasma, na kar so lastniki in ljubitelji teh psov še posebej ponosni. Da bi se pasma ohranila in da bi bi bila vzreja kraševcev čim bolj kakovostna, se ljubitelji in vzreditelji združujejo v društvu, ki ima od lani sedež na Teznem v Mariboru, kjer je poleg društvenih prostorov tudi vadbišče. Tako kot lansko leto, se bodo člani društva na redni letni skupščini zbrali pri Filaču na Vranskem, in sicer to nedeljo dopoldne. 0 delu društva v preteklem letu bo med drugim poročal predsednik Alojz Cilenšek iz Laikove vasi, opravili pa bodo tudi nadomestne volitve, sprejeli spremembe društvenega statuta ter podelili pokale. Spregovorili bodo o svojem jubileju, saj društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije letos praznuje 10. obletnico obstoja. Ob tem bodo po državi pripravili več društvenih prireditev. Prva med njimi bo razstava kraških ovčarjev v Mariboru. V septembru pa bo tam tudi zaključna prireditev oziroma srečanje lastnikov kraških ovčarjev bi njihovih ljubiteljev. Več o delovanju društva, vzrejnem letu 2000, in problemih, ki že ogrožajo to pasmo, je zapisano tudi v informatorju, ki ga izdaja društvo. Med glavnimi problemi je maloštevilna populacija kraških ovčarjev, katere posledica je vedno več dednih napak. Vzreja je zato zelo zahtevna, stalnih in kakovostnih vzrediteljev pa je vedno manj. Uidi vzrejno pregledanih psov je vedno manj. Omenimo, da bodo vzrejni pregledi v letošnjem letu trije: 13- maja v Mariboru, 30. septembra v Ljubljani, 14. oktobra pa na Primorskem. K. R. MARIJA PODBREGAR - BERNARD KOTNIK DARILNI V, BUITK CVETLIČARNA Ob dvapeti oNetmd poslovanja «as aagajtfetaa. Nagsadtó kafsos vam oms^ta naàsap s 5 % popustom v «sefe evetfičasnah m daMj bmikšf MB. NAGRADNI KUPON *** izreži cskäm oste *** • izdelava proćnih. darinil as žalnih asanžmafgv. • Prodaja kssöäc. rezassesst suhega io rnmaega sssljat • Dank» program za vsako prsloéBt». • Darla aranžiramo po «afe želji. • Brezplačna dostava na ždjgeno mesno. ŽALEC Škmkm t* M POLZELA, Ffefafa Mb PETROVĆE. Levec 53 SBI 571 55 77 0(55 07 66 (IV 54? 31 1Ö februar2001 Osrednje teme Nore krave tudi v Savinjski dolini Da so imele pustne maske letos vsaj nekaj dela z odganjanjem zime, je poskrbela narava. Danes je pust umrl in marsikje žalujejo za njim in za minulimi norčavimi dnevi. Priložnosti za pustne norčije je bilo tudi v Spodnji Savinjski dolini precej, največji pustni karneval pa je bil včeraj na Vranskem. Vranšani so se na karneval dobro pripravili. Ne le, da je pustna oblast, tako kot se spodobi, pravočasno prevzela oblast v občini, vrli možje so v svojem tanku hrabro prodirali celo v sosednje in še bolj oddaljene občine, pripeljali so se tudi pred žalsko občinsko stavbo. Oblasti sicer niso prevzeli, so pa uspešno vabili na svoj karneval, ki je že postal tradicionalno množično obiskan. Predstavile so se tudi skupine od drugot, npr. kurenti iz Ptuja in rokovnjači. gga ly « m> pasa pua . ,ypij; “""iti Pustna rajanja so se sicer pričela že v soboto, ko so v Matkah pripravili tra-diconalno otroško maškarado, tako kot vsako leto pa je bilo pustovanje tudi v Domu Svobode v Grižah. Pustna nedelja v Preboldu se je pričela z zborom maškar na šolskem igrišču in nadaljevala s sprevodom po kraju, velika otroška maškaiida pa je bila ta dan mdi v športni dvorani na Polzeli. Včeraj se je pustna povorka odpravila tudi od Latkove vasi do Prebolda, prav tako zelo veselo-resno pa je bilo letos v Gotovljah pod stoletnimi lipami. Gotovljani so namreč uspeli rešiti vse probleme v naši državi, od norih krav do državnega proračuna. T. T. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Vlada republike Slovenije je na eni izmed svojih sej sprejela kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki opredeljuje načela opravljanja javnih nalog, po katerem se morajo ravnati javni uslužbenci, je pa tudi pripomoček za uresničevanje teh standardov. Kodeks služi za seznanitev javnosti z ravnanjem, ki ga ima državljan pravico pričakovati od javnih uslužbencev, ki morajo delovati politično nevtralno in nepristransko. “Ta kodeks je v veliki meri zajet že v obstoječi zakonodaji, povzet pa je tudi v normativni del zakona o javnih uslužbencih, ki bo kmalu pripravljen za obravnavo v vladni proceduri,” je povedal načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. “Kodeks je pripravljen na podlagi kodeksa Sveta Evrope o ravnanju javnih uslužbencev, vlada pa je priporočila stanovskim organizacijam državne uprave in sindikatom v državni upravi, da ga začnejo uresničevati, obenem je tudi naložila ministrstvom oziroma ministrom, da ga vgradijo v interne akte ministerstev ter ga začnejo izvajati tudi v praksi. Slovenija sprejema omenjeni kodeks kot ena prvih držav Sveta Evrope. Uidi v naši Upravni enoti bo ta kodeks temeljni dokument za ravnanje naših uslužbencev v odnosih z javnostjo. D. N. Anketa • • Anketa • • Anketa • • Anketa • • Anketa * • Anketa • • Anketa • • Anketa • • Anketa * • Anketa •• Anketa • • Anketa • • Anketa Knjižnice kot posvečeni kraji kulture V Spodnji Savinjski dolini ima knjižničarstvo bogato zgodovino in neprecenljiv zgodovinski pomen za osveščanje in bogatitev nacionalne zavesti naših dedov in pradedov. Tudi dandanes so knjige nepogrešljive spremljevalke našega življenja bodisi za razvedrilo bodisi za izpopolnjevanje znanja. Posebno mesto in najbogatejši knjižni fond v naši doli-ni ima Občinska matična knjižnica Žalec, ki naj bi postala samostojni javni zavod, v katerega bodo vključene vse knjižnice Spodnje Savinjske doline. Prav v tem času poteka na občinskih svetih po dolini obravnava odloka o ustanovitvi zavoda Medobčinska mati-čna knjižnica Žalec. Ta trenutno razpolaga s preko 76.500 knjigami in ima okrog 6000 izposojevalcev, največ iz občine Žalec, redno ali občasno pa si knjige izposojajo tudi prebivalci ostalih občin naše doline. Koliko ljudi hodi v knjižnico in kakšne knjige si izposojajo, smo spraševali v pričujoči anketi. Damjan Ožir: “Odkrito poveda- no, v knjižnico ne hodim, odkar sem končal osnovno šolo na Polzeli. Nekako si ne vzamem časa, čeprav vem, da to ni prav. Kar berem, si v glavnem izposodim od prijateljev ih znancev. Čtivo si med sabo izmenjujemo, sicer pa si za branje vzamem premalo časa.” hodim. Niti se ne spomnim, kdaj sem Janez Stiplovšek: “Za branje knjig skorajda nimam časa. Pred leti sem več bral, danes pa se poredkoma zgodi, da zavijem v knjižnico. Doma sem v občini Tabor in vse knjige, ki sem si jih kdaj sposodil, so bile izposojene v domači knjižnici v Taboru. Sicer pa največ prebiram časopise.” Anton Artnik: “Pri naši hiši smo redni obiskovalci knjižnic. To mi je ostalo še iz šolskih časov. Hodim v šempetrsko krajevno knjižnico, žena pa poleg šempetrske obiskuje še Občinsko matično knjižnico v Žalcu. V glavnem prebiram romane, še posebno tiste z zgodovinsko tematiko.” Rudi Zupanc: “V knjižnico ne si nazadnje izposodil kakšno knjigo. Lahko rečem, da je bilo to še v času, ko sem zaključeval osnovno šolo v Šempetru. Za daljše branje nimam pravega potrpljenja, redno pa berem časopise.” Miran Breznik: “Osebno si knjig v knjižnici ne izposojam, so pa za branje bolj pridni otroci, ki knjižnico redno obiskujejo. Kakšno knjigo včasih tudi sam na hitro preletim, drugače pa se zadovoljim z dnevnim branjem časopisov, tako da sem na tekočem z dogajanji doma in po svetu.” Milan Žohar: “Sem reden obi- skovalec knjižnice v Preboldu. S hčerko sva tam vsak drugi teden. Poleg knjig iz knjižnjice prebiram knjige iz lastne knjižnice, ki je vsako leto bogatejša za lepo število knjig iz zbirke, na katero sem naročen. Preboldska knjižnica ima bogat knjižni fond in lahko povsem zadovoljim svoje potrebe po branju.” Meta Valant: “Sem ljubiteljica branja in zato tudi redna obiskovalka knjižnice. V mladih letih sem kot Pre-boldčanka hodila v preboldsko krajevno knjižnico, pozneje in sedaj pa sem redna obiskovalka Občinske matične knjižnice Žalec. Izposojam si predvsem leposlovne knjige, za vnuka otroške, mož pa rad prebira strokovne, tehnične in znanstvene knjige.” Marija Rojnik: “Odkrito pove- dano, knjig ne berem, zato tudi nimam kaj iskati v knjižnici. Tudi ko sem bila mlajša, nisem veliko brala. Sem pa naročena na časopis in ga rada preberem, če le imam čas. Z veseljem preberem tudi Utrip.” Rok Sajovic: “Hodim v Občinsko matično knjižnico Žalec, ker na šoli, ki jo obiskujem, ni knjižnice. Sem dijak šole za frizereje v Celju. V osnovni šoli sem bil reden obiskovalec in izposojevalec knjig v šolski knjižnici na Gomilskem. Najraje berem pustolovske romane.” Anita Stojnic: “V knjižnico hodim, odkar pomnim oziroma od vstopa v prvi razred osnovne šole v Šempetru. Redno obiskujem Občinsko matično knjižnico v Žalcu. Ko sem bila še študentka, sem si izposojala predvsem čtivo za študij, sedaj pa berem romane in drugo leposlovno literaturo.” Janez Mastnak: “Včasih sem veliko bral, sedaj pa zaradi oči, ki se mi začnejo solziti, ne berem skoraj nič. Včasih je bilo tako, da je knjigo najprej prebrala žena, potem pa še jaz, če je bila vsebina zanimiva. V knjižnico nisva hodila, ker je bilo doma vedno dovolj knjig. Bila sva naročnika Prešernove družbe.” Lilijana Kranjc: “Veliko berem in sem redna obiskovalka knjižnice. Knjige si izposojam v Občinski matični knjižnici Žalec. Zadnje čase rada prebiram knjige za osebno rast in drugo strokovno literaturo, ki je povezana z mojim delom. Žalska knjižnica je res dobro založena in nadvse potrebna.” Marija Vidmajer: “V knjižnico hodim po literaturo, ki jo hčerka potrebuje za študij, za sprostitev in je vmes tudi kakšen roman. Včasih sem še sama kaj prebrala, sedaj se zadovoljim le s kakšno revijo ah časopisom.” Tomaž Mahkovic: “Sem dokaj reden obiskovalec knjižnic. Knjige si izposojam v knjižnici na Vranskem, v matični knjižnici v Žalcu pa sem danes drugič in kot vse kaže bom še prišel, saj je izbira zelo pestra. Resnično lahko zadostim vsem svojim potrebam, predvsem s področja poezije in filozofije. Lahko bi rekel, da najdem skoraj vse, kar človek išče.” Blaženka Marn: “V knjižnico kar redno zahajam, venddr si knjig ne izposojam, saj ne berem rada. Največkrat pridem v knjižnico zato, da pregledam razne revije. Tudi danes sem si to privoščila.” D. N. Osrednje teme februar2001 Ulični sistem v občini Braslovče buri duhove Kako obdržati zdravo govedino in omogočiti rentabilno kmetijstvo in gozdarstvo? Človek je zaradi želje po visokih dobičkih in hitrem bogatenju začel neodgovorno posegati v naravo, kršiti prirodne zakone in rušiti naravno ravnotežje. Narava pa vedno udari nazaj s kratkoročnimi posledicami, ki so manj boleče, in dolgoročnimi, katastrofalnimi posledicami za okolje, zdravje ljudi in gospodarstvo. Danes govorimo o bolezni norih krav ah BSE, ki se verjetno z uživanjem njenih produktov prenaša na človeka in povzroča Creutzjakobovo bolezen, ki je zaenkrat še neozdravljiva. Koliko okuženih ljudi bo prizadetih s to boleznijo, je težko oceniti, ker je predvidena inkubacija pet do petnajst let. V Veliki Britaniji, kjer se je bolezen BSE najprej pojavila, naj bi bilo okuženih 100 do 150.000 ljudi in je umrlo že preko 80 okuženih, koliko pa jih je drugje v Evropi, kjer se bolezen vedno znova pojavlja, je težko predvideti, verjetno pa veliko in dosti preveč. To gorje so povzročili ljudje, ki so zaradi mastnih dobičkov ravnali proti zakonom narave in hoteli rastlinojede živali spremeniti v mesojede s tem, da so jih krmili z mesno - kostno moko, kar je v bistvu kanibalizem. Niso hoteli upoštevati dobro misleča opozorila strokovnjakov, da je to absurd, še več, te ljudi so imenovali “paničarje”, “bleferje” in še kaj hujšega, narava pa se je kruto maščevala. O bolezni norih krav BSE se danes še premalo ve, znano pa je, da je ne povzroča virus, temveč patološko spremenjena beljakovina, ki jo najverjetneje povzroči sorodna v telo vnesena tuja beljakovina, ki izzove prionsko bolezen, ki jo skrajšano imenujemo BSE (po Darwinu so si sorodne vrste najbolj sovražne). Zaradi narave bolezni, kjer je dosti več neznank kot znank, bo nujno interdisciplinirano raziskovanje, bolj intenzivno, morali bodo sodelovati veterinarji, zdravniki, biologi, agronomi, pravniki in še kdo. Sedaj se poskuša bolezen BSE ustaviti tako, da se pokončajo črede govedi v okolju, kjer se je bolezen pojavila, to pa povzroča veliko gospodarsko škodo, pomanjkanje zdravega mesa na trgu in strah ljudi, ki ne jedo več mesa živali, za katere predvidevajo, da so bile hranjene z mesno - kostno moko. Ena od novih institucij, Id jih je ustanovil državni zbor v prejšnjem sklicu, je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, v katero so včlanjeni kmetje kot fizične osebe, kmetijske zadruge in kmetijska podjetja. Člani sveta zbornice, nadzornega sveta in upravnega odbora ter strokovnih odborov in komisij so bili izvoljeni spomladi preteklega leta (predsednik zbornice je Peter Vrisk), decembra lani pa so bile volitve svetov območnih enot in izpostav območnih enot. Prvič so se člani svetov območnih enot in izpostav na konstitutivnih Kakšno pa je trenutno stanje pri nas? Lahko rečemo pomirjajoče, za kar gre zahvala našemu kmetu, ki je v večini primerov krmil Živah z doma pridelano krmo. Krmljenje z domačo krmo je dalo manjši prirast mesa in mlečnosti kot “v industrijsko kmetijskih obratih Evrope”, zato tudi nekoliko navidezno dražje, vendar pa zdrave produkte, kar edino šteje. Navidezno dražje sem poudaril zato, ker sem v primerjavi recimo s ceno 1 kg mesa v Veliki Britaniji bremenil tam še sorazmerne stroške, ki so nastali z likvidacijo štirih milijonov govedi, uničenjem zalog mesno -kosme moke in bistveno manjšo prodajo mesa zaradi strahu pred boleznijo pri potrošnikih. Če to upoštevamo, potem je cena 1 kg mesa pri nas bistveno cenejša. Podoben primer je tudi na Irskem, kjer načrtujejo iz varnostnih razlogov pokol 600.000 govedi, nič drugače ne bo in ni v drugih evropskih državah, kjer se je pojavila ta bolezen. Kakor je to žalostno in boleče, pa je naše kmetijstvo dobilo priložnost, da pokrije pomanjkanje zdravega mesa na teh trgih seveda pod pogojem, da ima zajamčeno zdravo meso in mesne proizvode. Jamstvo za to bi morala dati država preko za to odgovornih in ustrezno opremljenih služb in laboratorijev. Če hočemo slovensko živinorejo ohraniti zdravo, bomo morah v celoti krmiti z doma pridelano krmo in uvožen del rastlinske beljakovinske komponente nadomestiti z doma pridelanimi. V ta namen bi bila še najbolj primerna soja, briketirana detelja, lucerna in še kaj. Soja je primerna zato, ker je bogata z beljakovinami, nenasičenimi mastnimi kislinami, zato iskana in želena tudi v ljudski prehrani, ima pa tudi farmakološke vrednosti in učinke. Proizvodnja je relativno enostavna in kultura dokaj nezahtevna na kvaliteto tal in klime, visoko rentabilna, trenutno celo bolj kot hmelj, in danes iskana predvsem na evropskem tržišču. Imamo priznane strokovnjake za sojo, ki bi lahko nudili pomoč našemu kmetovalcu pri uvajanju te kulture. Morda bi jo kazalo marsikje zasejati namesto hmelja in pšenice, katero bi lahko ceneje uvažah. Da bi ugotovili, kakšno je trenutno stanje v naši živinoreji, moramo izvršiti temeljito “inventuro”, neprodušno zapre- sejah sestali v začetku letošnjega leta. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ima 13 območnih enot, med njimi je območna enota Celje, v kateri je šest izpostav: Celje, Žalec, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Svet celjske območne enote ima 15 članov, iz Spodnje Savinjske doline sta bila v svet izvoljena Eva Mogel iz Letuša in Marjan Golavšek iz Matk. Decembrske volitve so potekale v dveh delih. Svoje predstavnike so najprej izvolile tako imenovane fizične osebe, to so tisti člani zbornice, ki izpolnjujejo enega od pogojev za članstvo (v lem 1998 so imeli najmanj ti vsak uvoz mesa in mesnih proizvodov Živah, ki bi bile lahko krmljene s kostno - mesno moko, tako dolgo, dokler ne bo izkoreninjeno to zlo na svetu. Le tako bi lahko uresničili predlagane cilje in zagotovili našemu kmetijstvu rentabilno proizvodnjo v naši posestniški strukturi 5 do 10 ha na kmetijo. Mnenje na temo bolezni BSE nekaterih pri naš je, kaj pa to nas briga, naj to rešuje kmetijski lobi, saj je povsod prisoten, tam, kjer je in kjer ni treba. Žal nimajo prav, to je stvar nas vseh, ne samo zato, ker bi radi jedli zdravo, po možnosti čim cenejšo hrano, in ostali zdravi, ampak tudi zato, ker se nam ob ustreznem pristopu odpirajo nove gospodarske perspektive. Neodgovorni posegi v naravo so ogrozili nonyalno življenje na Zemlji. Z emisijo škodljivih plinov v zraku, zlasti C02, smo sprožili efekt tople grede in ozonsko luknjo. Klima se menja, nekje poplave in plazovi (zemeljski, snežni), viharji orkanskih moči, pa ekstremne vročine, zopet drugje ekstremni mraz, okužena je voda, marsikje je zdrava pitna voda na voljo le še ustekleničena v trgovinah. Širijo se puščave, suša in pomanjkanje vode, poplave onemogočajo proizvodnjo hrane. Zaradi pomanjkanja prostora ne bi našteval še škodljivih posledic zaradi kemikalij (pesticidi, nitratim herbicidi), ne bi govoril o novih, ne do kraja dorečenih tehnologijah v gospodarstvu, ki povzročajo ogromno ekološko škodo in še kaj. Kako pa pri nas? Zahvaljujoč gozdovom, ki vežejo C02 in bogatijo zrak z 02 (kisikom), imamo zdravo mikro klimo. Vode, ki tečejo iz gora in planin, so zdrave in če bomo pazili, bodo takšne tudi ostale. Pridelamo zdravo hrano in pijačo, dana nam je čudovita narava, ki jo zaradi odnosa do nje ne zaslužimo. Če vse to povežemo in primerjamo s stanjem v svetu in pogledamo skozi ekonomsko prizmo, se nam z ustreznim unovčenjem teh dobrin obetajo bogati dohodki in gospodarska rast, kot je v Švici, Monaku, Lichtensteinu, Andori, ki to izkoriščajo in imajo visok standard. Kaže se primerjati z njimi in jih posnemati, ne pa posnemati tako imenovane razvite industrijske dežele, kar tako radi delamo, ki so povzročile opisano gorje na svetu. dr. Franc Pajenk 20.000,00 SIT katastrskega dohodka, kmetijsko, gozdarsko ah ribiško dejavnost opravljajo kot samostojni podjetniki, so zavezanci za davek od dohodka od omenjenih dejavnosti ah pa so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje). Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe (razen oseb javnega prava), ki imajo v lasti kmetijska zemljišča oziroma gozdove ah se ukvarjajo večinoma s kmetijsko, gozdarsko ah ribiško dejavnostjo. Člani zbornice tako prihajajo iz vrst kmetijskih podjetij in kmetijskih oziroma gozdarskih zadrug. V tej skupini so volitve potekale v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze V prejšnji številki Utripa Savinjske doline smo pisali, da je občinski svet občine Braslovče oktobra leta 1999 sprejel sklep, da se prične s postopkom uvedbe uličnega sistema v naseljih Braslovče, Rakovlje in Parižlje. Pripombe na izdelan osnutek za uvedbo uličnega sistema je bilo potrebno posredovati do 30. januarja letošnjega leta. Ker je po mnenju vodje občinske uprave občine Braslovče Milana Šoštariča prišlo do precejšnjih popačenj informacij med krajani ter do precejšnje nejevolje in razburjenja med njimi, smo Milana Šoštariča prosili za pojasnilo v zvezi z uvedbo uličnega sistema. Kot je povedal vodja braslovške občinske uprave, je osnova za uvedbo uličnega sistema Uradni hst RS, št. ll./TV. 1980, v katerem je objavljen pravilnik o določanju imen nasehj in ulic ter o označevanju nasehj, ulic in stavb. 8. člen Splošnih določb med drugim pravi: Ulični sistem se v naseljih lahko uvede, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: • če ima naselje vsaj 100 stanovanjskih hiš v strnjeni pozidavi in lahko tam oblikujejo vsaj tri ulice; • če je nestmjeno naselje sestavljeno iz več strnjenih skupin stavb; • če pripada naselju skupina najmanj 20 stavb, namenjenih za sekundarno bivanje (vikendov). Ulični sistem se v naseljih mora uvesti, če sta izpolnjena naslednja pogoja: • če se lahko formira več kot 10 uhc in • če ima naselje več kot 500 stanovanjskih hiš. Po sprejetju sklepa na občinskem svetu občine Braslovče, se priprava in informiranje o uvedbi uličnega sistema nadaljuje pri krajevnih odborih. Krajevni odbor posreduje geodetskemu organu kot strokovni instituciji predlog, ki ga ta dopolni s svojim mnenjem (12. čl. Ur. L). Zatem se predlog posreduje > enomesečno javno razpravo, po njej pa predlog skupaj s pripombami iz javne razprave obravnava občinski svet (13. čl. istega Ur. L), ki ga sprejme ah ne, seveda odvisno od pripomb. Kot je povedal Milan Šoštarič, so bih nekateri mnenja, da bi razpisali poizvedovalni referendum, vendar je prevladalo stališče, da je referendum Slovenije. V odbor žalske izpostave območne enote je prva skupina volivcev izvolila: Marjana Golavška iz Matk, Andreja Zagožna iz Marija Reke, Martina Vasleta iz Založ (vsi kandidati liste Društva socialdemokratske zveze - gibanja za razvoj podeželja), Mojco Lorger iz Pariželj in Albina Vasleta s Ponikve (oba Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja). Kot predstavnica Zadružne zveze je bila iz druge volilne skupine v žalsko izpostavo zbornice izvoljena Elica Bizjak iz Braslovč, kot predstavnica kmetijskih podjetij pa Marjana Mohorko iz TK Žalec. Prejšnji četrtek je imel odbor prvo konstitutivno sejo, na kateri so med drugim za predsednika izbrali Marjana Golavška, za podpredsednico pa Elico Bizjak K. R. predrag (stroški in postopek bi presegli vrednost več milijonov tolarjev), zato je bilo upoštevajoč stroške vmesno, da se uvedba uhčnega sistema skuša razložiti krajanom na bolj preprost, _ domač in seveda cenejši način. Th pa se je Šoštaričevem prepričanju očitno nekaj zalomilo, saj večina krajanov ni dobila točnih podatkov, na osnovi katerih bi lahko podala svoja mnenja. Zakaj torej uvesti ulični sistem v -zgoraj omenjenih naseljih? “Razlogov za to je več in naj jih omenim samo nekaj: • Večja razpoznavnost kraja: V zadnjem času smo bih priča precejšnji pozidavi in s tem tudi številčenju hiš, ki je sedaj že privedlo do popolne zmešnjave, saj krajani sami vemo, kako težko je poiskati koga po naslovu, če števi)ke hiš ne sledijo nekemu zaporedju (na primer: poleg hiš številka 1 in 2 imamo številko 51, poleg številke 9 je številka 90 B in podobno). Ob tem moram navesti tudi želje in zahteve po ureditvi s strani Reševalne službe, pohcije, gasilcev in ostalih uporabnikov. • Urejenost naselja - kraja: Verjetno se ni težko postaviti v vlogo obiskovalca, ki ne pozna dobro naselja (takšnih je verjetno dosti tudi med samimi stanovalci) in v zmedi številk obupno išče naslovnika. • Širitev naselja: Glede na to, da se pripravljajo spremembe zazidave in s tem tudi dodatne širitve naselja, menim, da je dovolj vehk razlog za to, da že sedaj uredimo naselje, da ne bi prišlo do še večje zmede. • Komunalna ureditev: večja preglednost in lažje delo pri sanacijah in gradnji kanalizacije, javne razsvetljave, obnovi cest, plinifikaciji in pri pripravi projektov. Veliko bolje in lažje je pripraviti projekt za določeno stanovanjsko območje. • Manjši stroški menjave dokumentov: Glede na to, da je država predpisala (mimogrede, nihče nas ni vprašal, če se z obvezno menjavo strinjamo ...) menjavo osebne izkaznice in v roku dveh let tudi potnega lista, se s spremembo naslovov in uvedbo uhčnega sistema v tem trenutku stroški zmanjšajo na minimum. Tako bi stroški za menjavo dokumentov na račun uvedbe uhčnega sistema zajemali samo menjavo vozniškega dovoljenja, ki ga bomo menjali po potrebi. Ravno tako tudi ostale dokumente, kot jih nekateri navajajo, menjamo po potrebi, na primer ob poroki zaradi prevzema novega priimka in spremembe naslova bivališča. Res pa bi imeli nekaj več stroškov lastniki zasebnih podjetij, delujočih na tem območju. Stroške nabave tablic z novimi hišnimi številkami pokrije občina Braslovče in le-ti ne bremenijo krajanov. Na žalost se je med prebivalci naselja Parižlje pojavila zmotna informacija o ukinitvi naselja Parižlje. Nikoh se ni govorilo o kakršni koh ukinitvi naselja Parižlje, ampak samo o ureditvi naselja znotraj njegovih, mej. Pridobljen je uradni zaznamek pod št.: 90210-2/2001 s strani Geodetske uprave RS, izpostave Žalec (uradna institucija za podeljevanje naslovov), ki pravi: “V primeru združitve nasehj in uvedbe uhčnega sistema dobi vsaka stavba, ki izpol- njuje pogoj za določitev ah preošte- -vilčbo hišne številke, uradno veljaven naslov, ki vsebuje: naselje, ulico, hišno številko in pošto.” Zmotna asli slabo interpretirana je tudi informacija, ki jo posamezniki napačno podajajo o “novem naslovu” s strani pošte. Poudarjam, da Pošta Slovenije in naslovi na poštnih številkah nimajo nobene zveze z uvedbo uhčnega sistema! V ta namen smo od Pošte Slovenije, PE Celje pridobili uradno mnenje (št. dop.:l/l-245/01) glede naslavljanja poštnih številk, v katerem piše: “Iz zakona o poštnih storitvah izhaja, da se za naslov uporablja naselje ah ulica in hišna številka. Pisanje obeh podatkov je nepotrebno, vendar, če pošiljatelj žeh, lahko uporabi tudi oba podatka, po naslednjem vzorcu: g. Janez Bogataj Parižlje Sončna ulica 10 3314 Braslovče”. V tem dokumentu, ki si ga nekateri očitno predstavljajo popolnoma po svoje, je navedeno tudi: “Če je naslov napisan tako kot v vzorcu na dopisu, se poštnina zaračunava enako kot za standardizirana pisma.” Torej nihče iz Pariželj ne bo plačeval višje poštnine, kot to trdijo posamezniki. Kot je videti z uradnih dokumentov pristojnih institucij, nihče ni ukinil naselja Parižlje, tudi s pisemskih pošiljk ne. Vse oznake v zvezi z naseljem Parižlje ostajajo takšne kot dosedaj in tudi Parižlje bodo še vedno ostale Parižljanom,” poudarja vodja občinske uprave občine Braslovče Milan Šoštarič. Naselje Parižlje torej ne bo ukinjeno, kaj pa naselje Rakovlje? “Ne smemo mimo dejstva, da je ureditev naselja in uvedbo uhčnega sistema v celoti podpiralo in zagovarjalo tudi društvo lastnikov hiš iz Pariželj in si je to nalogo tudi zadalo v letni plan dela. Društvo združuje približno 80 odstotkov stanovalcev tega naselja. Res pa je bil podan predlog za ukinitev naselja Rakovlje. Razlog za to je v prepletenosti in zraščenosti tega naselja z naseljem Braslovče. Ob dozidavah posameznih stanovanjskih hiš in širitvi naselja po zazidalnem načrtu se ta zraščenost še povečuje. Da bi se ohranilo ime Rakovlje, se je predvidevalo imenovanje glavne ulice skozi to naselje z imenom Rakovlje, ki bi zajemala večino hiš v naselju. Ledinsko ime pa ostane zabeleženo tudi v katastru, kakor seveda v pogovoru med krajani. Z združitvijo nasehj bi na nek način pripomogli k ureditvi občinskega središča, saj vemo, da nas v prihodnje čaka kup projektov: gradnja kanalizacije, čistilne naprave, pločnika, šole,... Upam, da bo ta prispevek vsaj malo pomagal razložiti morebitne nejasnosti v zvezi s projektom, ki je v večjih krajih že vpeljan, če omenim samo najbhžje: v Preboldu, Šempetru, Žalcu, Mozirju... Tisti, ki žehjo napredek, razvoj in ureditev naselja, bodo našh tisoč razlogov za, drugi pa zopet tisoč razlogov proti. Vendar bo enkrat potrebno storiti takšen korak, ki pa bo kasneje bistveno dražji," je o uvedbi uhčnega sistema v občini Braslovče povedal vodja uprave Milan Šoštarič. T.T. Kmetijstvo ima svojo zbornico februar2001 Podjetništvo Mlekarjem podelili priznanja Kmetija Jožeta in Damjana Cetine lani oddala 463.971 litrov mleka Mlekarna Celeia iz Arje vasi se ponaša s 60-letno tradicijo. Kot vsako leto je vodstvo mlekarne tudi letos povabilo najboljše pridelovalce mleka na srečanje in jim podelilo priznanja - golide. Srečanje je bilo v hotelu Žonta v Šentjurju, udeležili pa so se ga številni pridelovalci iz Spodnje Savinjske doline. Mlekarna odkupuje mleko od 23 kmetijskih zadrug (1800 kmetov) in ene lastne kmetijske proizvodnje. V letu 2000 so odkupili in predelali 66.873 000 litrov mleka, kar je 11 odstotkov več kot leto poprej. Izdelki Mlekarne Celeia se tržijo pod blagovno znamko Zelena dolina, ki jo od samega začetka skrbno negujejo, skrbijo za visoko raven kakovosti izdelkov ter pri tem v središče postavljajo potrošnike. V letu 2000 so slabe tri četrtine odkupljenega mleka predelali v sire, ostalo pa v široko paleto fermentiranih izdelkov. V okviru probiotične linije LCA so lani slovenskim potrošnikom ponudili tekoči multivitaminski jogurt LCA, jubilejni velikonočni in božični jogurt ter športni jogurt. Tildi za letošnje leto pripravljajo nekaj novosti, prva med njimi bo dopolnitev probiotične linije s 4 žitnimi LCA jogurti. O združevanju v mlekarski industriji se bo v letu 2001 veliko govorilo in marsikaj zgodilo. Vse jasnejši so obrisi teženj, da se v slovenskem prostoru oblikujeta dve mlekarski podjetji. Intenzivno združevanje slovenske trgovine daje ultimat tudi povezovanju živilskopredelovalne industrije. V Mlekarni Celeia budno spremljajo integracijske procese v mlekarstvu in ocenjujejo, da so' odprte vse opcije. Z aktivnim delovanjem v teh procesih bo Celeia glede na velikost trženega deleža, dinamičnost in lokacijo pomemben člen v verigi združevanja slovenskih mlekarjev. Med kmetijskimi zadrugami je največ mleka odkupila KZ Šaleška dolina, in sicer 9-932.554 litrov, med KZ v Spodnji Savinjski dolini pa je bil odkup naslednji: KZ Šempeter 2.118.282 litrov, Hmezad KZ Gotovlje 1.920.593, Mlekarska zadruga Arja vas 1.735.115, Hmezad KZ Vransko 1.635.712, KZ Polzela 1.606.712, Hmezad KZ Braslovče 1.368.555, KZ Trnava - Gomilsko 1.223-260, Hmezad KZ Petrovče 1.184.490, Hmezad KZ Tabor 917.526 in Hmezad KZ Prebold 403.856 litrov mleka. Med proizvajalci je največ mleka oddala kmetija Franca in Marije Rotnik iz Raven nad Šoštanjem (463-971 litrov), na drugem mestu pa je kmetija Jožeta in Damjana Četine iz Spodnjih Grušovelj (438.799 litrov mleka). T. Tavčar Celinovi oddali Mlekarni Celeia največ mleka v spodnji Savinjski dolini Sindikat kmetov Spodnje Savinjske doline V dvorani doma KZ Šempeter so v nedeljo ustanovili Sindikat kmetov Spodnje Savinjske doline. Po novem statutu namreč Sindikat kmetov Slovenije ni več organiziran po panožnem, ampak po teritorialnem principu, zato so se kmetje v Spodnji Savinjski dolini odločili, da ustanovijo svojo podružnico, ki bo združevala poleg hmeljarjev še mlekarje, živinorejce, sadjarje, zelenjadarje, gozdne posestnike. Sindikat kmetov Slovenije je neodvisen in nestrankarski ter v svojih vrstah združuje preko 2500 članov. Ustanovljen je bil že leta 1992, in sicer kot sindikat Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki. Prvi predsednik sindikata je bil poznejši kmetijski minister Ciril Smrkolj. V času njegovega predsedovanja je sindikat sprejel prvi statut in se organiziral na panožni osnovi pod pokroviteljstvom SLS. Tako je deloval do občnega zbora, ki je bil aprila lanskega leta na Trojanah, na katerem je bil sprejet novi statut, ki je prinesel korenite spremembe. Predvsem je sindikat postal strankarsko neodvisen, v svoje vrste pa sedaj sprejema tudi kmete, ki jim kmetijstvo ni edini vir preživljanja, upokojence in ostale ne glede na politično pripadnost. V Savinjski dolini deluje sindikat od svoje ustanovitve. Kmetje so bili organizirani v hmeljarskem odboru, ki je združeval predvsem hmeljarje. Skupaj s člani iz Koroške je ta odbor tvorilo 192 kmetov in je opravljal predvsem naloge s področja hmeljarstva. Bili so redni člani pogajalske skupine pri GIZ-u, ki je sodelovala v pogajanjih s kmetijskim ministrstvom in vlado, sodelovali so pri pripravljanju kmetijskega dela proračuna, bili aktivni pri ustanavlja- nju konzorcija za nakup Hmezad Kmetijstva v stečaju in drugih nalogah. Vedno pa so si prizadevali za čimboljšo socialno varnost kmetov, kar je sicer ena od najpomembnejših nalog tudi novega sindikata, ki pa bo, kot smo zapisah že v uvodu, vključeval vso populacijo kmečkega prebivalstva in druge, če bodo to želeli. Ustanovni občni zbor je začrtal novo poglavje v združevanju kmetov v naši dolini in sprejel naloge, ki naj bi savinjskemu kmetijstvu zagotavljale boljše pogajalske pozicije z vlado ter hkrati s tem tudi boljše možnosti za ohranitev podeželja in kmečke krajine, ob tem pa tudi ustrezno socialno varnost kmečkega prebivalstva, zlasti tistega, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. Na zboru v Šempetru so za predsednika podružničnega sindikata kmetov za Spodnjo Savinjsko dolino izvolili Andreja Podpečana. D. Naraglav ZEMELJSKA DELA GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV rfntoK öcjnevje*t&e& mi., a. p. - IZVAJAMO VSA ZEMELJSKA DELA (nizke gradnje in rušenje objektov) - PRIPRAVA CEST IN DVORIŠČ - IZVAJANJE RAZNIH ŠKARP - POSTAVLJANJE VSEH VRST ROBNIKOV TLAKOVANJE DVORIŠČ IN MANJŠIH POTI VELIKA PIRESICA 12/A 3310 ŽALEC TEL.: 03/572 81 29, 041/ 649 61 1 Mtüp Ali želite svoje podjetje in ponudbo predstaviti več kot 13.500 gospodinjstvom v Spodnji Savinjski dolini? Objavite svoj oglas v Utripu Savinjske doline! Za ponudbo pokličite: 03 / 713 08 88 ah 041 404 582. 13. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 2001 v Petrovčah PROGRAM: • od 5. do 7. ure ' ob 8. uri ' ob 9. uri • ob 11. uri ' ob 19. uri PRIJAVE dovoz blaga in priprava stojnic sv. maša v petrovški baziliki otvoritev sejma in razstave v dvorani: • razstava MLEKO IN MESO IZ NAŠE D0UNE • prikaz reje govedi, pridobivanje in predelava mleka tekom časa, prikaz sledenja izvora mesa • razstava jedi kmečkih žena iz mleka, teletine in govedine • prikaz in degustacije mlečnih izdelkov mlekarne Celeia in mesnih izdelkov Celjskih mesnin • degustacija vin Savinjskih vinogradnikov pozdrav in nagovor pokrovitelja prikazi raznih kmečkih del in običajev zabavali vas bodo veseli kmečki godci zaprtje sejma PO TELEFONU: 03/570-81-73, FAKS: 03/570-82-48. Vljudno vabljeni k sodelovanju In obisku! Zimska rez sadnega drevja Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Petrovče 1, 3301 PETROVČE organizirata ZŽV Celje, Enota za kmetijstvo Žalec Selekcijska služba Ce|je Govedorejsko društvo Savinjska dolina in Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline Lepo in sončno vreme v minulih dneh je bilo kot nalašč za razna dela v sadovnjakih, vinogradih, na vrtovih, v gozdu in na polju. Zaradi blage zime narava kar prehiteva, z njo pa tudi mi, saj želimo lepe dni čimbolj izkoristiti. Tudi Anton Toman iz Kaplje vasi v občini Prebold se ni mogel upreti lepemu vremenu, ki je bilo dobrodošlo za pripravo dreves za letošnjo rodnost. Anton Toman se s sadjarstvom ukvarja že kar nekaj let. Še posebno pa zadnje desetletje, ko si je zasadil lasten plantažni sadovnjak na zemljišču v Kaplji vasi blizu bencinske črpalke v Šentrupertu. Najprej je zasadil 500 drevesc jablan, ki so sedaj stara 9 let. Lansko leto pa je poleg obstoječega sadovnjaka zasadil še 700 jablan. V sadovnjaku, ki se razprostira na 60 arih zemlje, je sedaj 1200 drevesc in dreves. Povedal nam je, da bo trajalo kar nekaj dni, da bo opravil zimsko rez. Sicer pa je upokojenec in ima dovolj časa. Dobro opravljeno delo in ugodne vremenske razmere v času rasti in zorenja bodo Tomanovim prinesle jabolk sort Jonagold, Aidaret, Gloster bogat pridelek in okusne sadeže in še nekaterih drugih. D. N. Anton Toman med opravljanjem zimske rezi v svojem sadovnjaku Sejem Flora v družbi z ERO Velenje Erina deklica tulipan in Erik sta na sejmu FLORA simpatično napovedala zečetek pomladanske sezone in z njo vse lepo, saj sta nas popeljala celo na Fiorino poročno revijo, hkrati pa nas opomnila, da nas podjetje ERA iz Velenja že 50 let prijazno oskrbuje v svojih prodajalnah. V tej sezoni bomo na policah pod Erino blagovno znamko Aglina zasledili semenske vrečke v novi embalaži, substrat Agrina in še nekaj novosti... B. R. c Podjetništvo februar2001 Tovarna krmil pripojena JATI Delničarji družb Tovarne krmil, d.d. Žalec in JATE d.d. so na lanskoletnih oktobrskih skupščinah potrdili pripojitev Tovarne krmil Žalec k delniški družbi JATA, d.d. Do formalnopravne združitve je prišlo 3. januarja letos. Zakaj je do te pripojitve prišlo in kaj pomeni združitev z Jato za zaposlene, nam je povedala nekdanja in sedanja direktorica Tovarne krmil oziroma direktorica Jatinega sektorja Krmil Žalec Alenka Novak. Pogovor smo zaključili z vprašanjem glede prepovedane uporabe kostno-mesne moke v proizvodnji krmil. “Delničarji in zaposleni smo se odločili za združitev oziroma pripojitev z Jato iz več razlogov. Med najpomembnejše prištevam dejstvo, da je bila Jata med največjimi kupci naših proizvodov za krmo piščancev in puranov oziroma smo mi bili njihov največji dobavitelj. Po drugi strani pa so sedaj časi, ko prihaja do integracij sorodnih podjetij oziroma družb. Slednje pomeni večjo konkurenčnost na trgu, večjo investicijsko sposobnost in večje ugodnosti pri najemanju kreditov in drugih zadevah,” pravi Alenka Novak. Glede statusa zaposlenih in tistega, kar je zapisano v pogodbi o pripojitvi pa je povedala: “Iz pripojitvene pogodbe, ki sta jo podpisali obe družbi, je zaposlenim zagotovljeno, da še najmanj eno leto po pripojitvi zadržijo ista delovna mesta, kot so jih imeli v Tovarni krmil. Enako velja tudi za plače. V tem obdobju ne sme biti tehnoloških viškov zaposlenih in podobnih zadev, ki bi delavce postavile v neprijeten položaj ter ogrozile njihovo socialno varnost. Pogodba o pripojitvi zagotavlja vsaj še eno leto nespremenjene pogoje poslovanja z možnostjo izboljšanja. Pravzaprav ne bi smelo biti nobene bojazni za zaposlene, saj se naj bi del proizvodnje, ki se proizvaja v Emoni krmila, prenesel celo v Žalec.” V nadaljevanju je pogovor stekel o razmerah in problemih, ki jih je povzročila bolezen “norih krav”. “Tovarna krmil za govejo živino ne uporablja kostno-mesne moke od leta 1996, ko je bila s posebno zakonodajo prepovedana uporaba kostno-mesne moke. To pomeni, da krmila, ki jih proizvajamo za goveda, že več kot štiri leta ne vsebujejo teh substanc. Z začetkom letošnjega leta je začela veljati tudi uredba, ki povsem prepoveduje uporabo kostno-mesne moke in ostalih predelanih živalskih odpadkov, kot so krmna moka, pinta moka, svinjska mast, v vseh krmilih za živali. Zlasti za perutnino in prašiče. Sestava krmil se je precej spremenila. Pri krmilih za goveda in prašiče v krmi ni več animalnih proteinov. Za goveda, ki so prežvekovalci, je to dobro, za prašiče, ki so Uidi mesojede živali, pa ima spremenjen način prehranjevanja lahko povsem drugačne posledice. Pri perutninski krmi je uporaba animalnih proteinov (ribja moka) dovoljena, saj je to bistvenega pomena za njihovo prehrano in rast ter pravilno konsistenco mesa. Kostno-mesno moko v obrokih krme nado- Stara in nova direktorica Alenka Novak ima v teh dneh obilo dela. meščajo sojine tropine in ostale tropine, ki vsebujejo precej proteinov. K temu seveda sodijo tudi vse žitarice.” je povedala Alenka Novak. Na vprašanje od kod dobivajo surovine pa je dejala: “V lanskem letu, ko so bili zaradi suše nenormalni pogoji, je prišlo pri oskrbi s surovinami do precejšnjih težav. Za nameček pa so naši tradicionalni dobavitelji - Madžari, od katerih smo zadnja leta največ uvažali zlasti žitarice, zaprli državno mejo za izvoz tovrstnih surovin. Težave smo nekako prebrodili z uvozom koruze iz Brazilije, deloma pa tudi iz Hrvaške in Avstrije.” “Prav v teh dneh v Jati sprejemajo plan, ki temelji na dolgoročnejši strategiji razvoja. Kako bomo v ta razvoj zajeti v žalskem sektorju krmil, za enkrat še ni mogoče ničesar reči. Bi pa dejala, da smo imeli dobre plane, ki so predvidevali izgradnjo ah vsaj posodobitev proizvodnje. Upam, da jih bom uspela spraviti v programe Jate in da bodo pogovori, ki tečejo v zvezi s tem, rodili željene sadove. Vsekakor pa ne bo lahko!” je ob zaključku o perspektivah in načrtih njihove dejavnosti v okviru Jate še povedala Alenka Novak. D. \ ar agl a v Iptm- EMG d. d. Aškerčeva 4/a, ŽALEC Tel.: 03/712-15-00, faks: 03/712-15-66 RAČUNALNIK IBM PC 00 9939 9 SIT LASERSKI TISKALNIK OD 39399 SIT CD-RW 4-4-32 00 2939 9 SIT INJET BARVNI TISKALNIK 00 19399 SIT APC ZAŠČITE 9. 435 O SIT SKm www.mikropis.si Cene so brez davka in veljajo za takojšnje plačilo. Žalski Feniks belgijski Stoodstotna lastnica žalskega Feniksa, ki je leta 1997 nastal po stečaju takratnega Ferralita, je pred dnevi postala belgijska skupina Omco. Skupina ima v Evropi 19 podjetij in velja za vodilno proizvajalko steklenih kalupov. Kupnina za žalsko livarno je znašala I68 milijonov tolarjev. V naslednjih treh letih naj bi skupina Omco, ki je imela lani več kot 35 milijard tolarjev prihodkov, v Feniks vložila približno 236 milijonov tolarjev. Nakup Feniksa, ki je leto 2000 sklenil z 1,2 milijarde tolarjev prometa in okoli 20 milijoni dobička, je za skupino Omco strateškega pomena, saj je njen obrat v Humu na Sotli od Žalca oddaljen le 45 km, avstrijski obrat v Koflachu pa 140 km. Novi lastnik naj bi ohranil vseh 130 delovnih mest v Feniksu. T. Tavčar Hitreje do novega podjetja Na državni ravni je v pripravi tako imenovani Antibiro-kratski program, ki bo omogočil zmanjšanje stroškov odpiranja novega podjetja ter skrajšal čas za odpiranje novega podjetja na 14 dni. Do konca leta 2001 se bodo preučile in odpravile vse ovire v vseh trenutno veljavnih predpisih, ki preprečujejo bolj dinamičen razvoj podjetij. “Za področje delovanja upravnih enot je najpomembnejše področje, ki zajema noveliranje vseh predpisov, ki predstavljajo ovire. V zvezi s tem smo nidi v upravnih enotah aktivno sodelovali pri razkrivanju predpisov, ki zavirajo hitrejše reševanje zahtevkov. Predlagali pa smo tudi nekatere rešitve (na primer institut začasne odločbe za vse dejavnosti, ne le za nekatere), saj smo prav tako zainteresirani, da se postopki poenostavijo in skrajšajo,” pravi v poročilu za leto 2000 vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze Upravne enote Žalec Melanija Žvikart. V porilukz je tudi zapisano, da je bil v lanskem lem sprejet nov pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, ki je pričel veljati 14. oktobra lani. Pravilnik prinaša večjo preglednost na posameznih področjih in jasneje določa, kdo lahko opravlja gostinsko dejavnost. To so gostinski obrati, sobodajalci ter turistične kmetije. Za določene objekte so tehnični pogoji znižani (na primer število sob, parkirnih mest pri kmetiji z nastanitvijo, objektih, ki so razglašeni za kulturno dediščino...), poudarjena je domačnost in lastna pridelava pri gostilnah in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, večja pa je zahtevnost v smislu nudenja kakovostnejše storitve. Posebej so opredeljeni tudi pogoji za sobodajalce ter premične objekte in prostore za zaposlene. D. N. Podjetju Zagožen certifikat ISO 9001 Podjetje Zagožen, d.o.o. Žalec sodi med zelo uspešna podjetja v Savinjski dolini. Značilno zanj je, da je imelo v zadnjih petih letih izredno uspešen razvoj. Z novimi poslovnimi in proizvodnimi prostori, ki so jih slovesno predali namenu pred dvema letoma, pa so si ustvarili boljše pogoje za svoje delovanje in kakovost. Rezultat slednjega je tako certi- fikat ISO 9001, ki jim ga bodo predstavniki presojevalske hiše podelili 16. marca 2001 v Hotelu Štorman v Celju. To priložnost bodo Zagožnovi izkoristili tudi za zaključek lanskega poslovnega leta. Podelitev certifikata je bila predvidena že 2. februarja, a so jo zaradi zdravstvenih težav direktorja preložili na 16. marec. D. N. avtor JANEZ KORENT DEL KNJIGE KRAJ PRI UBOJAH IGRALKA KRAVANJA KOBALT BIBLIJSKI PREROK IZ JUDEJE NARODNO- 0SV0B0D. BOJ V STANE DEMŠA OBREZAN DEL KNJIGE ČAS, KI JE PISATEU. RIBNIKAR MIT. PRVI LETALEC RAZMERJE carski sa (MIHAIL) RIMSKA PROVINCA ARGENTIN. NOGOMETNI VRATAR (CARLOS) POET (IVO) ANTIMARKS. V CARSKI TEŽAK V AZIJI ŠPORTN DISCIPLINA OSMINA KROGA ADAM BOHORIČ PRE- BIVALKA DIVAČE SKRBNIK SENIOR RADON GORA NAD SOLČ IVAN JEZERNIK LUD0LF0V0 ŠTEVILO PIHALNO GLASBILO ELEMENT (ZNAK As) NOGOMET. (MATJAŽ) PENTUA PRI AKROBAT. LETENJU TRDO IT. SKLAD. (ANTONIO) SL. PESNIK IZ PETROVČ (FRANCE) , •!. > VZVIŠENA LIRSKA PESEM KOMPAKTNA OBLOGA TAL ODTOČNI KANAL ZEVSOVA MATI V SL NOVINAR PESNIK AŠKER CONRAD POTTER ? ZBRANEPESMI ZEMEU. OZINANA MALAJI EVA LONGYKA HITER TEK V HRUP, NEMIR OSNUTEK RISBE SLIKARJA MARAŽ ZABAVNA PRIREDITEV ŠVI SLIKAR (PAUL) SOD. SL. SKLAD. IN DIRIGENT SPOD. DEL POSODE SUROGAT OLIVER TWIST IT. SMUČ. PLAST NASUTEGA MATERIALA PRIPADNIK RUSOV PEVEC DARIAN VELIKA SLADKOV. RIBA NADLEŽNA ŽUŽELKA PREHAJANJE TEKOČINE SKOZI STENO RUSKI PISATEU (MAKSIM, MATI) JUG. FILMSKA IGRALKA PAUL ANKA JUŽNO- AMERIŠKA DOMAČ ŽIVAL GORA V JULIJCIH CERKVENI PEV. ZBOR OTOČJE OBNOVI GVINEJI PAVEL LESENA STENSKA OBLOGA VOHALNI ORGAN PREDLOG SARIN IN ABRAHAMOV SIN m TOVARNA V MARIBORU HENRIK IBSEN RICHARD TELO > Da OBRAZA UTRIP NA- SPROTNIK MARTINA KRPANA MESTO V SEVERNI ITALLII LOVEC RAKOV NAJTRŠI DRAG KAMEN TUNEL NAŠ PESNICA (META) MODa KOPITO POLDRAG KAMEN NEMŠK SUKAR (ULRICH) TV ZASLON ANTIČNA GR. PESEM ZANEMAR- JENOST TANKE PODOLGOVATE TESTENINE OSEBNI ZAIMEK V KOŠARKAR TRENER (ZMAGO) POKLON, DARILO ZASTOPNICA PODJETJA M. IME JURU 1 NEKD. CITROENOV AVTO V IT. GRADIT GODAL TRAVNIŠKA CVETLICA PO- BIRALEC OBRESTI SEME V KLASU METRIČNI POUDAREK ARTHUR ? POMLAD 71 (DRAMA) HOMERJEV EP V PISATEU LUTKAR MAJARON KRAJ PRI RAKEKU RADIOAKT. ELEMENT OČ ŠARENIC ALFI NIPIČ JUNAK ENEIDE STANJE OZRAČJA MOTOVILO NOVICA SEUCKAR ČRTICE MESTO V S.ITALUI HRV. POPEVKAR VJEKOSLAV) F1NO- MEHANIK SLIKA RAZKROJ JAPONSKI AVTO CHARLES TRENE! ANDRAŽ ŠALAMU KISELKASTO JUŽNO SADJE UUBKA GOZDNA ŽIVAL LETNI POSEK IGRALKA SOMMER VOJAŠKI TABOR SKAND. DROBIŽ PASTIR OVC DUH, BISTRO VNETJE NOSNE SLUZNICE DaOVODJA UTRIP RITEM MLADIH PREBIV. ŠKOTSK VRSTA METUUA FEVD. POSESTVO EGIPČ. SVETI BIK GOZDARSKO ORODJE VERA ALBREHT LAZ, KRČEVINA TUJA GLAS. SKUPINA RAZKQŠN VEZA NEKD. KIT. DRŽAVNIK FR KIPAR (HANS) LATINSKI POZDRAV VAŽNA ZAČIMBA Da UUBUANE HUMO- RISTKA PUTRIH DRUGI RIMSKI PAPEŽ ORGANI VIDA DESNI PRITOK VOLGE NRAVNOST MORSKA UONa HAMPTON MOLIBDEN VODNO VOZILO GRŠK OPERNA PEVKA (MARIA) MERILO, KRITERIJ SL POLITIK (CIRIL) zao GLASEN SMEH OBČUTEK ZOPRNOSTI SELEN PRE- BIVALCI AZUSKE DRŽAVE Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v januarski številki Utripa: ČIŠČE!\JE-IN-VZDRŽEVANJE-KANALIZACU-ČIŠČENJE-GREZMC-EVFEKALIJ. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Minam Šemrov, Gosposvetska 28, Maribor, 2. Dušan Dobrilovič, Šešče 81, Prebold, 3. Vera Vindiš, Kasaze 87, Petrovče, 4. Nina Rogelj, Šmartno ob Paki 123 in 5. nagrajenka Polona Krajnc, Gotovlje 107, Žalec. Nagrajenci se zglasite v uredništvu Utripa, kjer boste prejeli nagrade, ki jih podarja LEDNIK & LEDNIK, d. o.o., Arja vas 51/b, Petrovče. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 ter 2 nagradi po 1.000 SIT. Pokrivitelj križanke objavljene v tej številki Utripa je TURISTIČNA AGENCIJA POTEPUH IN GALERIJA OSKAR KOGOJ ŽALEC, Šlandrov trg 25. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva Utripa do 16. marca 2001. februar2001 Živimo z zemljo 1Ö FEBRUAR - SVEČAN SETVENI KOLEDAR 1 marec: sadje in zelenjava s plodovi 2 sadje in podzemni plodovi 3 podzemni plod, cvet 4 cvet 5 cvet 6 cvet, listnate rastline 7 listnate rastline 8 počitek zaradi mrka 9 sadje in zelenjava s plodovi 10 sadje in zelenjava s plodovi in podzemni plodovi 11 podzemni plodovi 12 podzemni plodovi, cvet 13 cvet 14 cvet 15 listnate rastline 16 listnate rastline, sadje 17 sadje in zelenjava s plodovi 18 sadje in zelenjava s plodovi 19 podzemni plodovi, sadje 20 podzemni plodovi 21 podzemni plodovi 22 počitek zaradi mrka 23 cvet 24 cvet, listnate rastline 25 listnate rastline 26 listnate rastline 27 sadje in zelenjava s plodovi 28 sadje in zelenjava s plodovi 29 sadje in podzemni plodovi 30 podzemni plodovi 31 sadje in zelenjava s plodovi OKRASNI VRT Velikokrat se z marcem zares začenja pomlad, in sicer delavna, ne samo koledarska. Sedaj poberemo zaščitne plasti, ki so varovale rastline ab površine pred mrazom. Kar smo uporabib v te namene, sežgemo. Posebno bodimo previdni pri hortenzijah, ki so na mraz spomladi zelo občutljive in je bolje, da še kar malo počakamo. Najprej se spravimo na obrezovanje sadnega drevja in jagodičevja. Slednjemu odstranimo le suhe poganjke, ker je pa že precej odgnalo, drugo ni priporočljivo. Iddi okrasnemu drevju in grmovnicam odstranimo le polomljene veje in navznoter rastoče poganjke, ki bi jih zasenčile, saj tudi okrasne drevnine za cvetenje potrebujejo več prostora in sonca, da so v notranjosti krošnje dobro osvetljene. Večje rane obvezno zamažemo s smolo. Spomladi cvetočih grmov in dreves ne obrezujemo sedaj, ampak šele po cvetenju. Najbolje je obrezati grme, ki cvetijo poleti in jeseni. Proti koncu meseca obrežemo še vrtnice. Tudi te po potrebi razredčimo in prikrajšamo. Vedeti moramo, da nizko obrezani grmi potrebujejo vebko hrane in časa, da se obrastejo in cvetijo. Preden se zunaj dovolj ogreje, poskrbimo za sobne j in prezimujoče okenske rastbne. Svetlobe je spet več, j rastbne so oživele, zato jih zahvamo bolj pogosto. Še j vedno pa se s prstom prepričamo prej o vlažnosti zem-; lje. V tem mesecu opravimo spomladansko presajanje. Rasthnam zamenjamo del prsti in jih presadimo v ! lonček, ki je ponavadi večji za eno številko ab pa uspe-: mo rožo pomanjšati in jo posadimo v isti lonček nazaj. Na hladnem prezimujoče posodovke dobivajo vse j več svetlobe in toplote. Zato jih po potrebi obrežemo, j razredčimo in presadimo. Običajno pri velikih I posodovkah zamenjamo le zgornjo plast zemlje. Mlade, j doma vzgojene sadike presadimo- v večje lončke ab kar I cvetkčna korita. Prostor ob toplem vremenu čim bolj zračimo, da se poganjki ne pretegnejo in niso bledikavi. Pazimo na škodljivce, posebno uši. Končno pograbimo še trato, odstranimo z nje mah, jo z vilami prezračimo in ji, če imamo, dodamo kompost, sicer pa vsaj nitrofoskal za trato. Na tople dele vrta pa že lahko posadimo gomolje gladiol. V pokrito gredo posejmo semena tagetesov, petunij, aster, zajčkov, vrtnega slaka in vodenk. ZELENJAVNI VRT V prvi polovici meseca je zadnji čas za setev v toplo gredo. Že posejane grde pod tuneh redno zračimo in po potrebi zahvamo z mlačno vodo. Če je zemlja dovolj topla, posejemo na zavetne lege prvo solato berivko in rezivko, krešo, rdečo redkvico in korenček, peteršilj, por, grah in dišavnice. Solata je v vrtu nepogrešljiva in jo želimo pobirati vse leto. Sedaj pobiramo motovilec, ker bi v topbh spomladanskih dneh hitro pognal v cvet. Gredico z zelenim ah rumenim radičem Grumulo verde prekrijte s fobjo, tako bo radič razvil več nežnejšega listja, kot če bi ga pustih odkritega, posebno zeleni. Takoj za radičem bomo ob pravilni setvi lahko jedli solate berivke ah rezivke. Zelo dobro se obnese kot berivka na zavetnih legah ameriška rjavka. Le tej obiramo bstje od zunaj navznoter oziroma navzgor. Dobro jo je posejati v vrste, ki so 20 cm narazen. Vmes posejemo rdečo redkvico saxs, dolgo pa je uporabna sorta promptus, ker ne oleseni. Za zgoden pridelek korenčka posejte sorte s kratkimi koreni (pariški zgodnji in duviški), za kasnejšo rabo pa sorto nansen in baker. Peteršilj počasi kak, zato ga posejemo takoj, ko je zemlja primemo topla. Poleg korenastega pateršilja sorte berknski srednje dolgi posejemo še sorto tist-natega mooskrause ab domači kstnik za rezanje bstja. Slednji je tudi najhitrejši za uporabo. Če česna nismo posadik jeseni, ga posadimo čim prej. Zdrave stroke posadimo pktvo v vrste, ki so oddaljene 20 cm, v vrsti pa 10-15 cm. S spomladansko saditvijo dobimo manj pridelka kot z jesensko, pa tudi poznejša spomladanska saditev zmanjšuje pridelek. Čebulo lahko vzgojimo iz čebulčka ah semena. Največ pridelka dobimo s saditvijo drobnega čebulčka. Prvi pridelek nam dajo grede, ki smo jih zasaditi že jeseni in pa šalotka, ki jo posadimo zelo pktvo, komaj do polovice čebulčka. Pri neposredni setvi semena je pridelek srednje debetih čebul manjši, so pa le te v shrambi bolj odporne. Uidi setve graha ne odlašajmo, saj mu mraz ne škoduje. Zelo dobra za ta namen je sorta mati provansalec. Trajna zebšča, pehtran, luštrek in podobno razmnožujemo z raztrgavanjem starih grmičev in sadike posadimo v s kompostom napolnjene jamice. Posebno med jagodami so se nam zasejale in ohranile sadike kamihc, ki jih sedaj presadimo na gredico za lep m bogat pridelek. Zimsko solato, rabarbaro in beluše pognojimo z dušikom in okopljemo. Zaradi mile zime je marsikje prezimil tudi mangold ab bhtva, ki nam daje prve tiste za špinačo ati okusno zelenjavno prilogo. Za zelo zgoden pridelek krompirja gredo najprej pokrijemo za nekaj dni s staro prozorno fobjo, da se zemlja hitreje ogreje. Nato posadimo krompir in gredo pokrijemo s kovertan fobjo. V začetku marca je še čas, da posejete paradižnik v toplo gredo ati zabojčke in si sami vzgojite sadike. Ko razvijejo rastbne gomolje zelene in paprike po dva prava tista, jih takoj prepikirajte. Paradižnik pa piki-ramo, ko se ktični tisti postavijo v vodoravno lego. Posadimo jih lahko globlje, kot so rasti na setvenici, ker iz stebelc poženejo nadomestne korenine in se tako bolje vrasejo in utrdijo. Obilo uspeha Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 OO Fax:03/710 22 01, E-mail: matjaz.dosedla@siol.net Mob.: 050/640 635, 031/608 349 marginalija Rastni substrati za gojenje rastlin Kadar govorimo o rastnih substratih za gojenje rastlin, imamo v mislih predvsem industrijsko pripravljene substance na osnovi šote in raznih dodatkov. Brez teh si sodobnega, hitrega in učinkovitega ter kvalitetnega gojenja rastlin v vrtnarstvu ne moremo več predstavljati. Povzročili so pravo revolucijo. Od prvotnih dveh kompostnih mešanic, ki so bile sestavljene iz ilovnate zemlje, manjšega dela šote in mivke, ena za setev, druga pa za vlončenje oz. sajenje rastlin, so se odprle neizmerne možnosti prilagajanja proizvodnim in gojitvenim razmeram in potrebam posameznih vrst rastlin in raznoraznim posebnostim. K nam so prišli substrati za gojenje rastlin sorazmerno pozno, zato pa naenkrat v toliko večjem številu, kar povzroča ljubiteljem gojenja rastlin, pa tudi poklicnim vrtnarjem kar precej težav pri izbiri. Od prvih začetkov priprave rastlin substratov brez kompostiranja, na industrijski način, je preteklo komaj dobrega pol stoletja. Ti segajo v leto 1948, ko je prof. dr. A. Fruhstorfer predstavil nemškim vrtnarjem svojo idejo o industrijskem pripravljanju rastnih substratov na osnovi šote, z dodatki hranil (mineralnih gnojil) in vulkanske gbne, brez kompostiranja, kot je bilo tedaj v navadi. Novi principi so naleteti na velik odpor, saj si brez klasičnega komposta in številnih mikroorganizmov v njem gnojenja rastlin niso mogli predstavljati. Starokopitnosti tedaj ni manjkalo in žal tudi danes v kmetijstvu nismo brez nje. Prazna skladišča in pomanjkanje hrane ter delovne sile po drugi svetovni vojni so omehčale tudi nasprotnike nove ideje, tako da so naslednje leto že začeti s poskusno proizvodnjo in prve količine substrato^ podarjati vrtnarjem. Substrate Fruhstorfer proizvajajo danes v velikih količinah. Pri nas so se uveljaviti na osnovi primerjalnih preizkusov, v katerih so pokazati najboljše proizvodne rezultate. Pretežno jih uporabljajo poklicni vrtnarji. Pred par leti sem imel priložnost ogleda proizvodnje substratov Fruhstorfer v Lauterbachu v Nemčiji in med drugim opazil veliko skrb za kakovost proizvodov in ponudbe. Proizvodnja je vodena računalniško, kar omogoča realizacijo na stotine receptur, tudi vašega, če naročite količino vsaj nekaj palet. V laboratoriju je delalo več ljudi kot v proizvodnji. Trudili so se, da bi njihovi proizvodi in usluge ohranjati status med substrati, kot ga ima Mercedes med avtomobili. Na našem trgu se pojavlja veliko proizvajalcev in različnih substratov, tako kakovostno kot cenovno. Glavne surovine za sestavo rastnih substratov so predvsem šota (bela in črna), vulkanska glina in humus, pridobljen s kompostiranjem drevesnega lubja iglavcev. Poleg glavnih je še cela vrsta dodatnih surovin organskega in anorganskega izvora. Pri proizvodnji substratov za gojenje rastlin v vrtnarstvu so primernejše šote iz visokih šotišč, s katerih pridobivajo belo in črno šoto. Bela šota se nahaja v zgornji plasti šotišča, črna pa v spodnjih plasteh, v katerih je organska masa že bolj razgrajena. Za kontrolirane razmere pridelave so primernejši obstojnejši materiali (bela šota), ki jih je s potrebnimi dodatki lažje in natančneje uravnavati in za dalj časa ohranijo ugodne fizikalno kemijske lastnosti. Tako substrati, ki imajo več črne šote, v nadaljnjem procesu razgradnje sproščajo hranila, zmanjšujejo poroznost in drenažnost, kar lahko privede do propadanja korenin ter pojava bolezni in težkih posledic za proizvodnjo. Nasprotno pa, ko se prekomerno osušijo, se neradi ponovno navlažijo in rastline kljub navidezni vlažnosti trpijo sušo. V proizvodnih razmerah na prostem so lahko substrati z več črne šote celo primernejši. Substrati z večjim deležem črne šote so običajno cenejši. Vulkanska glina v substratih je nadomestila zemljo. Ima nekajkrat večjo izravnalno sposobnost in kapaciteto za zadrževanje vlage in hranil, kar je za oskrbo rastlin s hranili zelo ugodno. V nekaterih primerih uporabljajo celo za zastrupljanja oz. vezavo strupenih ati neželenih snovi nase. V substrate jo dodajajo različno, a največ do 40 %. Pogosto jo je manj, kot je navedeno v sestavi. Substrati se namreč prodajajo na litre rahlega nasutja, dodatek gline pa zmanjšuje volumen zaradi sesedanja, povečuje težo, kar draži prevoz. Če zmešajo 350 litrov gline in 1000 litrov šote, dobijo le 1000 litrov substrata. Dodatek gline substratom naredi te bolj stabilne in zmanjša posedanje v tolikšni meri, da dodajanje v času rasti ni potrebno. To znaša pri čistih šotnih substratih običajno ca. 10 % vsebine in dodatno delo. Substrati z dodatkom gline so kvalitetnejši, pa tudi dražji, stroškovno na enoto proizvoda pa ugodnejši. Kdaj se odločimo za substrate z glino, je odvisno od namena uporabe. Ta je običajno bolj ali manj natančno označena že na embalaži. Če nadomestijo del gline s kompostiranim lubjem, ki ima večjo sorbtivno sposobnost kot šota, govorimo o živem substratu, saj se je z lubjem vneslo mikroorganizme, koristne glivice in bakterije. Gline ne dodajajo v prašnati obliki, ampak v manjših grudicah, v zadnjem času pa v obliki strojno pripravljenih kosmičev, da preprečijo škodljivo izpiranje glinastih delcev in zmanjševanje odced-nosti. Drugi dodatki, ki se dodajajo v manjših količinah in za dosego posebnih ali povečanih učinkov, npr. periti, higromul, stiropor, opečni zdrob, riževe pleve, lesni ostružki, kokosova vlakna itd., običajno nimajo večjega vpliva na kakovost, so pa koristni in za določene namene potrebni dodatki. Pri izbiri rastnih substratov naj velja posebna pozornost vsebnosti oz. količini hranil. Le-ta so običajno izražena v miligramih na liter substrata. V grobem se delijo na substrate za setev, ki vsebuje malo hranil. Za setev uporabljajte strogo samo te, če nočete doživeti razočaranj! Če se opredelimo samo na podatek za dušik, je to v območju 80 - 120 mg/titer. Substrati za piki- ranje vsebujejo več hranil, in sicer 100 do 200 mg/titer. Substrati za vlončenje in presajanje oz. sajenje rastlin vsebujejo celo do 350 mg dušika na liter substrata, temu ustrezno pa tudi več ostalih hranil. Količina hranil pa se ravna tudi po zahtevnosti rastlin. Za večje porabnike je treba izbirati med substrati, ki vsebujejo več hranil. Del hranil je lahko tudi v obliki počasnega sproščanja oz. z dolgotrajnim sodelovanjem, kar se izkaže npr. pri gojenju rastlin v posodah. Hranila iz rastnih substratov se v času rastlin hitro porabijo. Če del teh ni v obliki dolgotrajnega delovanja, je potrebno po poteku nekaj tednov do enega meseca že računati z dognojevanjem, pri tem pa upoštevati, da večje rastline odnesejo več v krajšem času. Poklicni vrtnarji imajo za ugotavljanje količine hranil v substratih v času rasti priročne merilnike, s katerimi lahko ugotovijo količino še razpoložljivih hranil v substratu. Za meritev zadošča ca. 1 del substrata. Pogosto se zgodi, da se pojavijo na rastlinah nenormalne spremembe, katerih izkustveno ne moremo opredeliti dovolj zanesljivo. Če sumimo na pomanjkljivosti v prehrani rastlin, se je najbolje poslužiti testiranja substrata, kajti znaki preobilice ali pomanjkanja so si pogosto zelo podobni. Pri uporabi industrijsko pripravljenih substratov so ugotoviti, da je najbolje, če se poslužujemo pripravljenih namensko za določene kulture oz. vrste'rastlin v zoženem izboru. V domači rabi, kadar ne gre za pomembno proizvodnjo, jih lahko poskušamo tudi prilagoditi in jim izboljšati nekatere lastnosti s primešanjem kakšnih dodatkov, npr. dodajanje dobre vrtne zemlje v količini največ do 20 %, 2 do 3 lopati zemlje na 80 litrov substrata je sprejemljiva količina. Ko se nabere dovolj izkušenj, lahko s tem nekaj prihranimo in dosežemo večje pridelovalne uspehe. Če bi vam rastline prelepo uspevale, jih nikar ne poskušajte zaustaviti z odtegovanjem vode, kot to pogosto videvamo v “vrtovih hmelja“. V praksi se dogaja, predvsem pri proizvodnji v kontroliranih proizvodnih razmerah -rastlinjakih in podobno, da z vodo za zalivanje spremenimo lastnosti rastnih substratov (največkrat na slabše), bodisi, da se spremeni pH rastišče ati pa tudi preobilica dušika, če zalivamo z vodo iz podtalnice. S približnimi meritvami za ugotavljanje primernosti vode za zalivanje iz lastnega vodnjaka, sem pogosto ugotovil, da ne bi bila primerna za zalivanje na soli občutljivih rastlin. Vsebovala je tudi bistveno več dušika, kot je dovoljeno v pimi vodi. Potem si vzameš trenutek za premislek in nekaj časa imaš več prostega časa, ko se po siti razmer odpoveš zalivanju vrta. Ko to kje omeniš, dobiš dober nasvet: “Bodi tiho, da si ne nakoplješ dodatnih stroškov.“ Takšna so bila prizadevanja za zdravo okolje še v bližnji preteklosti. Če izrazi takšno mnenje strokovno odgovorna oseba, potem najbrž še ni tako nevarno, poraja pa se takoj novo in bistveno drugačno vprašanje, o katerem morda kdo drug in kdaj drugič. Očitno ta ni iz “Doline zelenega zlata“. To pač lahko samo ugibamo. Milan Veronek ftL1AWBH TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 570 18 88, faks: 570 20 88 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA - POSEBNA PONUDBA PRALNI STROJ WA 1142 S, 1100 OBRATOV 78.900,00 SIT PONUDBA VELJA DO 10. s MARCA 2001 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG. REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE MALI GOSPODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR RTV SERVIS (POPRAVILA TV, AUDIO, VIDEO) SERVIS VORWERK IN PRODAJA POTROŠNIH MATERIALOV PRALNI STROJ SIMPLE & LOGICAL WA 22 S, 1200 OBRATOV 109.990,00 SIT AVTO RADIO KENWOD s CD-ejem »39.900,00 SIT BREZPLAČNA DOSTAVA j Slika je simbolična. TELEVIZOR GORENJE, 55 cm, TELETEKST 3 LETA GARANCIJE 41.900,00 SIT. VIDEO REKORDER PHILIPS (4 glave) 34.900,00 SIT VIDEO REKORDER GRÜN (2 glavi) 28.900,00 SIT HALO PAKETI GSM HALO PAKETI od 15.900,00 SIT dalje SE VEDNO MOŽEN NAKUP S ČEKI daa PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 03/570 22 50, faks: 570 22 51 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM UGODNE CENE VSEH VRST GRADBENIH MATERIALOV V MESECU MARCU ŠE POSEBNO UGODNO: - prane plošče, robniki, tlakovci - vinogradniški stebri, pocinkana žica, ograjno pletivno - strešniki Bramac, Tondach, Creaton, Salonit - vse vrste izolacij OBIŠČITE NAS VSAK DAN med 7. in 19. uro, ob sobotah od 7. do. 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več ...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NOVO: SALON KERAMIKE VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME - keramične ploščice MARTEX, 30.6 X 30.6, art. Itaka 2, 1.195 SIT/rrf - keramične ploščice, 20 x 25, uvoz, B in C klasa 982 SIT/m2 - WC školjka STRUMICA 5.712 SIT Za gotovinska plačila 5 % popust! Tel.: 57 02 250 CENTRALA 57 02 252 TRGOVINA 57 02 253 KERAMIKA 70 00 030 KOMERCIALA Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlogi, 3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 / 626-116 Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 MARN Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041/508-655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * !*delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * - možnost nakupa katalizatorjev - I Supersprint HÉP* WALKER .M.. ■p 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 571 67 33,03 / 571 60 16; mobitel dežurni: 041 616 786 PONEDELJEK • SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA M PRAZNIKI od 7. do 8. URE. PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 572 50 07 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 572 23 33 KURILNO OLJE NAROČILA PO telefonu: 710 07 10 ali 570 74 20 FRECE d.o.o., Liboje 70/a AOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOV HVALA ZA ZAUPANJE G4R*Nr A, POLZELA „Ji ^/vozava^0 GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA POLZELI V MESECU MARCU 2001 - 5 % SEJEMSKI POPUST NA VES PROIZVODNI PROGRAM GARANT d. d. BOGAT IZBOR SPALNIC, DNEVNIH IN OTROŠKIH SOB, PREDSOBNIH OMAR V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, VZMETNICE NOVE PREDSOBE Ugodni plačilni pogoji: krediti, čeki. Informacije po tel.: 03/70 37 130, 03/70 37 131. Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. dò 12. ure. Spalnica SABINA - na voljo v treh barvah: češnja, oreh in bukev - možnost nakupa po elementih februar2001 Kronika Cenjeni bralci Utripa, pomagajte mi! 2. februarja je odšla od doma neznano kam moja mama DRAGICA VNUČEC iz Žalca. Stara je 67 let. Na glavi je imela modro ruto, oblečena je bila v temno siv plašč in temno zelene hlače, obuta je bila v črne škornje - gležnarje. Kdor bi o njej karkoli vedel, naj me pokliče na tel.: 03/5716-307 ali obvesti najbližjo Policijsko postajo. Hvala vam. V slovo Milanu Lesjaku “Slavček med trnjem se je zganil in zapel, bel cvet divje rože je zakrvavel.“ Zdi se, kot da je bilo še včeraj: gospod Milan Lesjak, pevovodja Mešanega pevskega zbora Žalec, na vaji s svojimi pevci. Z ljubeznivim pogledom objame vse prisotne, v očeh mu igrajo iskrice radosti. Stopi h klavirju, intonira vstope in z lahkotnim gibom roke izvabi iz grl glasove, ki se po začetni negotovosti zlijejo v harmonijo. Ve, da so pevci zbrani iz raznih koncev, da je med njimi veliko razlik, zaveda pa se, da jih druži tisto, kar ima tudi sam najraje: glasbo. In tako iz ponedeljka v ponedeljek z blagim nasmehom pričaka Uidi zadnjega zamudnika v pevski sobi kulturnega doma. Zdaj ni več pevskega zbora in tudi njegovega dirigenta ne. Spomin pa je vodnik, ki nas v duhu zapelje nazaj in nam govori o človeku, ki je živel z glasbo. Visokorasel, vselej urejen in umirjen, povezan z naravo in slovensko zemljo. Ko sem pred leti svoji prijateljici omenila, da sem začela peti v zboru, ki ga vodi veterinar Lesjak, ji je zažarelo oko.“Moj gimnazijski sošolec! Dušica, kar ga je!“ je dejala. Z leti sem spoznavala resničnost njenih besed. Naš pevovodja ni nikoli nergal, iz njegovih ust ni bilo slišati žal besede. Res je, ni bil hitro zadovoljen z našim petjem, a znal nam je povedati, zakaj ne. “Pa ta jutranja zarja je zgodaj prišla, mi je fanta vzela iz naročja mojega!“ Kolikokrat smo ponovili te in druge stihe! Tako dolgo, dokler petje ni vsaj približno usrezalo njegovemu estetskemu čutu. To doseči pa je pomenilo slediti mu v prepričanju, da naj melodija in glas izražata vso milino ljubezenskega doživetja in svežino rojevajočega se jutra. Naš pevovodja je imel posebej rad naro- dno pesem. V gibih njegovih rok so zaživele radosti in bolečine, ki jih vsebuje melos domače zemlje.Z njim smo v duhu potovali po Rožu, Podjuni in Žili, po dolenjskih gričih, za kraškimi vzpetinami smo zaslutili morje, v naročju zelene Štajerske smo našli svoj dom. S kakšnim zanosom nas je vodil, ko smo peli Zdravljico! Hotel je, da doživimo besede,ki so privrele iz srca našega prvega poeta, da jih občutimo, se zavemo njihove veličine. Spominjam se, s kako odgovornostjo in spoštovanjem je sprejel, moje povabilo, naj Savinjski oktet zapoje v Celju ob 70-letnici pesnika Janeza Menarta. Ganjen je pesnik Menart sledil nastopu. Lanskega septembra je številno občinstvo v žalski knjižnici spontano pritegnilo oktetu in njegovemu dirigentu, ko smo s pesmijo Savinjska dolina zaključili srečanje s tremi jubilanti: Mikelnom, Fritzem in Predanom. Vsi smo sledili zanesljivi pevovodjev! roki. Nazadnje sem gospoda dirigenta videla na proslavi kulturnega praznika. Je mogoče, da poslednjikrat? Ko človek, tako kot jaz, od drugod pride v Savinjsko dolino, jo spoznava preko ljudi. Kako velika sreča je, če v njej odkriješ take prijatelje, kot je bil naš pevovodja. Milan Lesjak je bil gospod po videzu in obnašanju, v svoji duši pa je nosil blagost in mehkobo, ki ju je najbolje izpovedoval s pesmijo. “Trnje zori sredi belih planjav, kot kaplje krvi dozoreva mu plod. Na belih grobljah kraških plan-jav- tam bo tvoj kot.“ Kaj vse skriva v sebi ta drobna Kosovelova miniatura! Do dna jo je lahko dojel samo tako občutljiv človek, kot je bil naš pevovodja, ki jo je imel posebej rad. Zdaj je odšel. Piščal za intoniranje je utihnila, roka je obstala v zamahu. Odslej bo oboje živelo v naših srcih. Marija Končina Smrt je sopotnica življenja. Smrt je tista nepreklicna zadnja resnica, ki je ni mogel premagati še nihče. Tildi ti ne, naš dragi prijatelj Milan. Lahko bi jo le odmaknil tam nekam v prihodnost. A kaj, ko si pozabljal, predvsem pa nikoh doumel, da je tisto daleč najpomembnejše, kar poleg duševnega miru velja na koncu, zdravje in nič drugega kot zdravje. Kakorkoli, smrt kot kruta in boleča sopotnica ostaja živa. V cvetu srednjih let te je smrt vzela Marjeti, Maji, Milančku, Borisu, Nori, Heleni in mnogim drugim. Toda potolaženi smo, ko vidimo tvojo družino, tvoje najdražje trdneje in srečneje povezane kot kdajkoli prej. Vidiš, tudi to je tvoje delo - in morda tisto največ, kar lahko človek naredi v življenju - ljubezen in spoštovanje med najbljižjimi. Ln obljubili so prav vsi, da te ne bodo razočarali in da bodo skušali nadaljevati tisto, kar bi si ti najbolj želel, če bi bil še med njimi. Milan, odveč je poudarjati, da te je smrt vzela tudi nam, prijateljem in znancem. Hudo nam je, ne razumemo in težko doumemo, da te ne bo več. Ampak, to se često Milanu v slovo m sprašujemo in dovolimo si vprašati tudi ob tvoji smrti: koliko lahko ima danes, v časih preveč divjega sveta, človek sploh prijateljev? Kaj se nismo kar preveč zanemarjali zadnje čase? Milan, ne zmorem napisati vsega, kar bi rad. Poskušaj razumeti, da zastajajo zbegane misli. A rad bi ti povedal, da smo te imeti radi. Da nam je bilo ob tebi lepo in da smo se radi družiti s tabo. Ker si bil topel, duhovit, tako neverjetno čustven, vedno pripravljen pomagati. Meni in mnogim drugim. Tako enkraten si bil v vsej svoji pojavi. Ali kot bi nekdo preprosto rekel, bil si dober človek. Kdaj bomo spet jedli takšne ribe, kot si jih znal pripraviti? Kdaj se bomo namočiti v bazen pred hišo, ki ga nisi dokončal, a smo se že ob misli nanj tako lepo zabavali? Morda nikoli! Kje bodo obvisele tvoje smuči? Saj ni pomembno, da si le ti velikokrat užival na njih. Smrt je sopotnica življenja. Slej ko prej bomo to doumeti vsi, ki smo si ob tvoji prerani smrti rekli, kako zelo te bomo pogrešati. Zbogom, prijatelj! Vojko Zupanc _______________________________I Ni umrl, komur spomin živi! ZAHVALA V 82. letu starosti je odšla od nas najina mama, babica in prababica ANIKA NARBERGER iz Bevkove ulice 9, Žalec. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali kot sosedo, znanko, krajanko in vsem, ki ste polepšali njeno zadnjo pot s cvetjem, darovanjem sveč, pesmijo, godbo, obredom, ... ter nam izrazili sožalje. Njeni Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 17. marca. Uredništvo je v Bergmannovi vili (pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel.: 713-68-88, faks: 713-68-90 • MALI OGLASI • MALI OGLASI • INŠTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO IN KEMIJO za osnovne in srednje šole. Tel.: 705 90 53 V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil FILIP TAJNSEK iz Preserij (19. 3. 1926 - 29. 2. 2000). Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke v njegov spomin. Vsi njegovi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzela si slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN JULČKI ŽILNIK z Vranskega (27. 2. 1935 - 15. 2. 1999) 15. februarja je minilo dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, ljuba mamica, omica in tašča. Hvala vsem, ki se jo spominjate in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: mož Ivan in hčerka Romana z družino Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Ostane nam ta misel nate živa in nenehni ta zakaj. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat STANKO SKRABAR iz Šempetra. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja. Hvala vsem prijateljem lovcem, članom LD Polzela za opravljen obred in odigrane žalostinke, hvala gasilcem za častni sprevod in govor, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Izpred oltarja sva zaplula življenjsko barko v mirne, tihe vode. A zajele naju so divje vode, ko sva naletela na več čeri. Tako je najina barka se razpolovila, ko je tebe vzela v tihi dom za vedno in tako pridem tudi jaz za teboj. V SPOMIN FRANCU OGRAJENŠKU iz Ponikve 48/a. 21. februarja sta minila dva meseca, odkar sem za vedno izgubila dragega moža. Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate, iskrena hvala. Žena Slavka Pomlad se bliža, sonce že sije, ptički pojo, vse že cveti. Le tebe, dragi naš oče, med nami več ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA TKAVCA iz Kal se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekali tolažilne besede slovesa. Hvala prijateljem lovcem, gasilcem, Zvezi borcev, domačim pevcem, pogrebcem, g. župniku za opravljen obred, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in ‘prijateljem, posebno pa Stančevi družini za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi pogrebnemu kolektivu Ropotar. Vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Štefanija in otroci z družinami Kronika februar2001 POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL 063 572 00 03,572 06 60 700-0640 Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA DROBEŽA z Dobriča 7 (15. 4. 1926 - 1. 2. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Cremožniku in g. Pižomu za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Morana. Hvala tudi dr. Cukjatiju in patronažnima sestrama Anici in Cvetki ter nefro-loškemu oddelku Bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Antonija, sinova Franc in Tone ter hčerka Milika z družinami Delo tvojih pridnih rok se vidi vsepovsod. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata FRANCA MASNECA iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom za vso pomoč, sosedom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnjih poti, nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pohištveni industriji GARANT d. d. Polzela, g. Pungartniku za poslovilni govor in pevcem. Zahvala velja tudi pogrebni službi Ropotar za lepo opravljene storitve in ga. Ropotaijevi za ganljive besede slovesa. Hvala g. župniku Serecu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala Vsi njegovi Wadno takratno pepelnico, izgubljeno med enakimi si dnevi ljubeče v spanju si zapustila, D ni nadaljnjih nič več veselila, A v srcih naših vedno boš živela. V SPOMIN na 12. februar pred štirimi leti, ko nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena žena in mami HILDA DORNIK Nič ne more pregnati žalostnih misli, ki so ostale za tabo. Vsem, ki se je radi spominjate, postojite ob njenem prezgodnjem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, prisrčna hvala. Vsi njeni V SPOMIN dragemu možu, očetu in staremu atu MARJANU LESKOVARJU iz Zabukovice. Letos mineva tretje leto, odkar si nas zapustil v globoki žalosti. Radi in vedno se te spominjamo in zate gori tudi lučka v naših srcih. Zahvaljujemo vse vsem, ki našega dragega moža, očeta in starega ata niste pozabili in mu kdaj pa kdaj prižgete svečko na grobu. Žalujoči: žena Mirjana in otroci z družinami V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, tudi ko spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 5. marca bo minilo dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, ata in tast JOŽE KUGLER z Gomilskega. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi pjegovi ZAHVALA V 99. letu starosti je umrla draga mamica LJUDMILA ŠKOBERNE, roj. PIKL iz Griž. Od nje smo se tiho poslovili 30. decembra 2000 na pokopališču v Grižah. Vsem, ki ste ji v njenem življenju storili kaj dobrega in ji pomagali, prisrčna hvala. Iskrena hvala vodstvu in vsem članom kolektiva Doma upokojencev Polzela, ki ste ji pomagali do prijazne in lepe starosti, ki jo je prejela v vašem domu. Vsem zdravnikom, ki ste opravljali občasne obiske v Domu in ji večkrat pomagali, prav lepa hvala, kot tudi vam, zdravniki in sestre hematološkega in internega oddelka Bolnice Celje in internega oddelka Bolnice Topolšica, ki ste jo večkrat zdravili in ji tako pomagali. Zahvaljujemo se gospodu Marjanu Rojniku in njegovi ženi gospe Malčki za organiziranje pogreba in vso pomoč, ki sta jo nudila in ji tako pripomogla k lepši starosti; enaka zahvala velja tudi gospodu Dragu Gričniku. Hvala članom Gasilskega društva Griže, ki ste jo ves čas pokopa spremljali in položili žaro z njenim pepelom v rodbinski grob k večnemu počitku. Zahvala tudi vam, gospod župnik, Jože Planinc za lep nagovor in pogrebcem v cerkvi. Iskrena hvala vodstvu KS Griže in njenim odborom: RK, ZB, za vaše spremstvo in cvetje, ki ste ga poklonili njenemu spominu, pa tudi za vsa ustna in pisna sožalja. Vsem, ki ste darovali svete maše, sveče in cvetje ter vsem, ki ste se kakorkoli poslovili od nje, prisrčna hvala. Vsi njeni Poglej, mami, koliko rožnatih cvetov ljubezni imam zate. Če pride huda slana, zledenela zima, pa če vse zamre v rokah pozabe, ti ostane še en droben cvet ostane ljubeče srce in lep spomin nate. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše žene, mamice in orne CVETKE - ALOJZIJE FARČNIK, roj. BITENC iz Petrovč 65 (21. 6. 1938 - 21. 1. 2001) se iskreno zahvaljujemo dr. Paulin-Košir, Snežni Mariji, zdravnikom ZD Žalec, posebej dr. Brigiti Artiček-Mesarec in dr. Petru Strouhalu, sestri Darinki Štorman za nesebično pomoč, patronažni službi ZD Žalec, posebej sestri Idi, za zdravljenje in lajšanje bolečin ob njeni dolgi in hudi bolezni. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče in besede sožalja. Hvala patru Ivanu Arzenšku za opravljen pogrebni obred in vsem pevcem za zapete žalostinke. Radi pa bi se zahvalili tudi pogrebni službi Ropotar, predvsem gospe Ivanki za lep govor. Žalujoči: mož Miran, hči Darja z družino, hči Maja ter vnučki Gregor, Peter in Žiga ter ostalo sorodstvo Ljubi očka, če vedel bi, kako pogrešamo te mi, ko te več med nami ni in kako srce boli, k nam nazaj se vrnil bi. (Karolina) ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega očka SILVESTRA ZUPANCA iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Jasmini Panjan iz bolnice Topolšica in dr. Kovaču iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Hvala tudi vsem sodelavcem SKS GARANT Polzela ter CETIS Celje. Zahvaljujemo se tudi rudarjem, godbi na pihala Zabukovica, gospodu Mastnaku in gospodu Mlinariču za poslovilne besede. Enako hvala gospodu župniku ter pogrebni službi MORANA. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. V globoki žalosti: hčerka Karolina z družino, sinova Silvo in Slavko z družinama, njegova Anka, brat Albin z družino ter sestri Jožica in Marjana februar2001 Zanimivosti Bliža se čas začetka akcij čiščenja okolja po vsej naši dolini. V občinah vsako leto iz proračuna namenijo kar nekaj denarja za odvoz kosovnih odpadkov. V posebej nameščene kontejnerje jih polnijo občani, ki jim ni vseeno, kam odložijo navlako, ki se preko leta nabere pri hiši. Žal pa je še precej brezvestnežev, ki namesto, da bi kosovne odpadke in drugo navlako dali tja, kamor sodi, le-to puščajo ob cestah, bregovih rek, ob gozdnih poteh in drugod. Vsakoletne očiščevalne akcije deloma izboljušujejo stanje, kljub temu pa se najdejo onesnaževalci, ki ustvarjajo vedno nova odlagališča odpadkov. Med te sodijo tudi tisti, ki svoje vozilo enostavno pustijo kje za cesto, na kakšnem parkirnem prostoru, kjer ga še dodatno oskubijo. Iddi avtomobil na fotografiji, ki je že več mesecev “parkiran“ za bencinsko črpalko v Šentrupertu, je doživela podobno usodo. Jo bodo ob spomladanski akciji čiščenja okolja le odstranil? Bo spodaj zapisana “prošnja katrce“ zalegla? D. N. Korenje se seje v snegu Letošnje prve skromne snežne padavine, ki so komajda pobelile polja, so prišle prav tistim, ki so želeli posejati korenje. Korenje sejejo v pšenico, sneg pa je dobrodošel zato, ker se lepo vidijo vrste, pa tudi seme se oprime snega in ob taljenju najde svoje mesto v zemlji. Na posnetku so Lenkovi iz Založ, ki so takšno sajenje opravili v soboto. T. Tavčar Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Iliča Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa 250 SIT. Gališki planinci poskrbite, da bo sicer lep kažipot na goro Šentjungert tudi tako lepo stal! Otroci vsako leto željno pričakujejo sneg pa naj ga zapade še tako malo, se z veseljem zapodijo na bele poljane. Uidi polzelska mladež je v soboto izkoristila sneg in postavila snežaka. Kljub skromni debelini snega ima možak kar zavidljivo višino. T. T. Utrinek z žalskega pokopališča Kaj je to? Pomanjkanje kulture ah objestnost posameznikov, ki ne spoštujejo niti prostora niti bližine grobov in odmetavajo odpadke pač tam, kjer smatrajo, da je to primerno kljub pisnemu opozorilu. Ah je kulturni nivo posameznikov res tako nizek? Spoštujmo tudi grobove drugih in odpadkov s svojih grobov ne prestavljajmo h grobovom drugih. Oj lastnik ti moj, takrat, ko vozil si me, obema lepo je bilo, potem pa si me pustil kar tako, da iz dneva v dan manj me je bilo. Ko vse so pobrali, ostalo je le še to, kar vpijoče sili v nebo. Se me kdo vendarle usmilil bo in me prestavil tja, kjer moteče za okolje ne bo? Prošnja ”katre“ Vsaj nekaj snega Mestna skupnost Žalec - Predsednik Janez Meglič