slovenska stran
PIŠETA IN UREJUJETA:
lojze košorok in pavla gruden
ZOFKA KVEDER PRVA SLOVENSKA PISATELJICA
oTtZoo/ hjfr
24. april 1978. - Naše Novine 9
kar po domače
ze v začetku marca se je ustanovil pripravni odbor za proslavo stoletnice rojstva Zofke Kvedrove. Pred njenim jubilejem, ki go bo slovenska kulturna javnost počastila s številnimi prireditvami in kulturnimi akcijami v aprilu mesecu, je bila sklicana tiskovna konferenca pod vodstvom Mitje Ribičiča, kjer so sprejeli načrt letošnjih proslav.
22. aprila praznujemo stoletnico njenega rojstva, kot "prve zaresne slovenske pisateljice", kot je Zofko Kv-edrovo imenoval njen prijatelj Ivan Cankar. Ustvarjalno delo slovenske pisateljice in napredne novinarke Zofke Kvedrove je v slovenski literaturni in kultur-no-politiČni zgodovini prikazano še vse premalo. Pre malo pa je raziskana tudi njena vloga v razvoju ju-goslovenskega delavskega gibanja in njenega boja za enakopravnost žensk v začetku našega stoletja. Njeno delo in pomen kot publi-cistke, urednice, pisateljice, kulturne posrednice, prevajalke pri nas še niso doživeli
KONEC USPEŠNE GALLUSOVE TURNEJE PO AMERIKI ZAGREB - Z letalom se je iz ZDA prek Pariza vrnil v domovino oktet Gallus, ki je deset tednov v organizaciji Columbia Artist gostoval v ZDA in Kanadi. V tej najzajetnejši turneji slovenskega ustvarjalnega ansambla so gallusovci priredili 47 celovečernih koncertov in 7 koncertnih nastopov za izseljenice. Nastopali so od vzhodne in zahodne obale in od severa do juga. O uspehu okteta Gallus zgovorno pričajo tudi kritike ameriških časopisov, ki izrebno hvalijo nastop slovenskih pevcev. Z okretom se je vrnil v domovino tudi dubrovniški festivalski orkestar, ki je odpotoval v ZDA skupoj z oktetom in je v tej daljni gostoval že drugič.
prorok
prave pozornosti. Kakor tudi ne ocene in priznanja, bodisi na področju literarne zgodovine ali politične. Zato je tudi program praznovanj njenega jubileja dvojen, povezan na sam praznik in drugi del, daljši s predlogi založniških in znans-tvo kritičnih akcij. Jedro praznovanj pisateljice je os-redovečno na dan njenega rojstva. V narodni univerzitetni knjižnici so odprli razstavo pisateljičnih del. Razstavo pa bodo zatem pokazali tudi v drugih slovenskih krajih. Kot del proslave smemo uvrstiti tudi znanstveno posvetovanje o Zofki Kvedrovi z ubeležbo strokovnjakov iz Jugoslavije, Trsta in Prage.
V pripravljalni odbor so bili imenovani nam znani pisatelji, predvsem žene, javne delavke kot. Vida Tomšič, Barbara Goričar, Ma-ca Jogan, Nada Matičič, Mira Mihelič, Erna Muser, Breda Pogorele in druge, kot podpredsednica Vladka Jan in predsednik Ivan Potrč, ki je tudi trenutno predsednik Društva slovenskih pisateljev.
ST. MARYS - Dne 10 mar ca je stopil v zasluže pokoj naš rojak Lojze Glogoščev. Je eden povojnih izseljencev med Slovenci v Avstraliji. Bil je med prvimi organizatorji Slovenske Zveze, nato dolgoletni član Slovenskega društva, ustanovni član TRIGLAVA in še danes direktor triglavske delniške družbe. Rojen na Malem Kamnu pri Brestanici. Svojo "knapovsko" karijero je začel v rudniku na Senovem Vojni val ga je zanesel v rudnike v šlizijo in na Češko, po vojni pa v Francijo, Belgijo in še kam. Že leta 1948. ga je zaneslo v Avstralijo, kjer je svojo kariero kot rudar nadaljeval v avstralijskih premogovnikih Ob lej priliki je povabil svoje prijatelje na svečano praznovanje. Praznovali smo seveda pristno po knapovsko, z obilo jedače in pijače pozno v noč. Svetila nam je le rudarska svetiljka tako naš upokoljenec ni
SKRIVNOST LOŠKIH KRUHKOV
V Škofiji Loki izdeluje znamenite kruhke Valentina Kobal.
"Izdelovanje loških kruhkov je že takorekoč družinska tradicija, saj se je s tem ukvarjal že oče moje stare mame.
Tako se je to delo nadaljevalo iz roda v rod, "pravi Kobalova".
"V Škofiji Loki sem edina ki izdelujem loške kruhke. Pečem jih za slaščičarno in za muzeja v Škofiji Loki in Radovljici".
Dela po naročilu. Največja možna peka je okoli 200 kruhkov. Vstane zjutraj ob enih, konča ob osmih zvečer. Koliko truda in napora je potrebno: zakuriti je treba v posebni peči in jo segreti do visoke temperature. Pomembno je povedati, da je peč izdelana nalašč za peko kruhkov in da jo je izdelal njen oče. Pokazala je tudi modele, narejane zelo umetniško, z veliko posluha za lepoto.
Verjetno bo z njo to delo izumrlo. Že sedaj je preutrujena, da oi lahko cel dan stala na nogah. Ne verjame, da bi se s tem želel še kdo ukvarjati. Žal ji je za radi tega. Toliko časa so se s tem delom ukvarjali materini starši, potem njeni starši in sedaj ona. Veliko dela so vložili, preveč, da bi lahko verjeli, da se bo vse končalo...
Kdo bi hotel prevzeti to? Ona ne ve. Tistemu, ki bi mu bila pripravljena izdati recept kruhkov, bi morala zaupati, verjeti v njegovo delo. Naučila bi ga peči.
Najbrž so bili zadnji loški kruhki že spečeni, kajti močno so ji opešale noge in sklenila je, da ne bo več pekla. S tem je torej opravila svojo veliko nalogo, ostane pa vprašanje, če bo še kdo nadaljeval s to loško znamenitostjo, ki je slovenski ponos.
OBRAVNANA ODNOSOV DRUŽBA CERKEV
Predsednik komisije slovenske vlade za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman je sprejel ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Jožeta Pogačnika in pomožnega škofa dr. Stanislava Leniča. V daljšem razgovoru so obravnali nekatera aktualna vprašanja, ki zadevajo odnose med samoupravno socijalistično drižbo in rimokatoliško cerkvijo v Sloveniji. Še zlasti je bil govor o delovanju katoliške cerkve med slovenskimi izseljenci in zdomci, dotaknili pa so se tudi perečih razmer v župniji RAZKRIŽJE v obični Ljutomer, kjer je bil zapostavljen slovenski jezik pri cerkvenih obredih in verskem pouku.
Z ozirom na to, da je to leto na pobudo organizacije Zedinjenih narodov posvečeno otrokom celega sveta, mi misli uhajajo več kot navadno v mojo otroško dobo. Takrat smo bili otroci brez pravic. Urili so nas doma, v šoli in cerkvi. Celo z vajenci in vojaškimi novinci so postopali kot z otroci, bili smo kakor psički v cirkusu. Otrok, ki se je po pravici upal zlostaviti odraslim, si je v naši ulici kaj hitro pridobil glas "prekletega pamža". Če je kot tak izdržal brez hinavščine, je postal pokvarjen smrkavec ali smrklja. To je bila moja prva kvalifikacija. Ze v tistih časih sem se zatekala bolj h knjigam kot k ljudem. Odpirale so mi pogled v svet in v notranjost človeka. Tako se je v meni rodila ljubezen do knjig. Ker dosti časa prebijem v knjižnicah, ni čudno, da mi je te dni padla v oči knjiga pod naslovom "Stoletja otroštva"; posebno pa zato, ker v mislih na tisočletja človeštva, otrok ne ločujem od ljudi.
Kaj ima avtor te knjige, Philippe Aries, po rodu Francoz, povedati? Kot demografski /ki se bavi z opisom ljudi/ zgodovinar prihaja na osnovi svojega raziskovanja do zaključka, da v zapadni civilizaciji vse do 13. stoletja otroci niso zavzemali takorekoč nikakršno mesto v družbi. Otroštvo se je smatralo za kratko, bezpomembno življensko dobo. Šele v 13. stol, ko so otroci začeli zavzemati svoja mesta v življenju Cerkve, se je začela porajati zamisel o vrednosti otrok... Že v trinajstem stoletju je duhovščina dobila povelje, da mora točno vpisati vsako rojstvo, na kar ni bilo pomembnega odziva vse do 16 stol., ko so začeli le starši z visoko izobrazbo registrirati rojstva svojih otrok. Kako počasi je človeštvo napredovalo v pojmovanju vrednosti rojstnega datuma, naj navedem nekaj iz lastne izkušnje. Tri mesce pred obhodom v Avstralijo sem v mojem zadnjem nemškem taborišču, 1.1948, začela s poukom tistih, ki se niso znali dopisati in ki niso vedeli niti svojega niti svojih otrok rojstnega datuma. Rezultat? Razbili so mi "šolska okna", ožigosali so me, da sem komunist in morala sem se preseliti iz taborišča v zavetje hotelske sobe, ki jo je plačala angleška taboriščna uprava. /Slovenski sodobni pisatelj Alojz Rebula, je v knjigi "Divlji golob", ki je izšla v Mohorjevi družbi v Celju ustvaril sledeč pogovor med dvema duhovnikoma;
Monsignor kaplanu; "N aprednost je ena tistih be-
sed, ki jih je izumil hudič." Kaplan mons ignoru; "Besedo nazadnjaštvo pa je izumil Bog."/. Kot ženska naprednega duha sem z istim poukom nadaljevala na ladji med potovanjem v Avstralijo. Iz protesta se mi je nekdo podelal na moje ležišče v skupnem spavališču in - dobila sem zasebno kabino.
Kako v nebo vpijače malo važnosti je človeštvo pripisovalo otrokom potrjuje dejstvo, da slikarji v 10. stoletju niso znali upodobiti otroka ampak so ga slikali kot odraslega človeka, ki mu je zastala rast v otroških letih. Kolikokrat mi je srce obstalo pb pogledu na take spačke, ne vedoč da so to le otroci, kadar sem naletala na pobede, ki prikazujejo stare čase. Tudi izumitelji mode so bili popolnoma neobčutljivi napram otrokom. Šele v začetku 17. stoletja se na portretih začenja opažati razlika v obleki med starši in otroci. Izginjajo težki široki klobuki, dolge suknje in obleke z vlečkami in dečki se že pojavljajo v hlačah in s sabljo ob boku.
Le otroku Jezusu so slikarji vendarle nekoliko prizanesli. V 12. stoletju ga slikajo v naročju Matere še vedno kot obraslega človeka - Boga v miniaturi, ki pa je oblečen v skoraj prozorno srajčko, šele v 15. stoletju so se slikarji upali Jezusa prilagoditi človeškim razm-
eram in ga upodobili zavitega v povoje. /Kako počasi napreduje človeški razum! Še v 20. stoletju so bili slovenski dojenčki v povojih.../
V	začetku 14. stoletja se že pojavljajo družinski portreti kjer so novorojenčki upodobljeni nagi, ne več kot spački, ampak že takšni kot jih je narava dala. Štiristo let je bilo po ugotovitvah Philippa Ariesa potrebno umetnikom-slikarjem v Evropi, da bi se jim talent usposobil za slikanje otrok. Zdaj nastaja vprašanje kdaj so se otroci pojavili v literaturi.
V	17. stoletju, ko se je človeštvu zazdelo, da je otrok vreden celo toliko, da so jih starši celo dali portretirati kar same, se-v literaturi pojavljajo prvi otročji žargoni. Šele zdaj, v 20. stoletju, se je človeštvo začelo zanimati za duševno-st otrok.
Vprašam se le; kdaj bo človeštvo doraslo svoji nalogi? Kdaj bomo spoznali, da smo tu zato, da gradimo boljšo bodočnost bodočim rodovom. Mlatimo prazno slamo ko govorimo o starih zlatih časih. Morda so zlati časi res le kje po smrti?! V 20. stoletju, ko bi človek končno moral znati pogledati v svojo dušo, starši mečejo otroke skozi okno. Po svoji volji smo ljudje po tisočletjih še vedno le ničeva bitja.
Pavla Gruden
Proričem vasu sudbinu
Mogu vam reci vasu pros-lost i vasu buducnost. Sto ce vam se desit u vasem životu. Posjetite me svakim danom od 12.30. pm. do 7. uvecer. Uvjek sam na istoj adresi. Pitajte za Gos. Anu na adresi.
761 Park Streti, Branswick 3056.
Melbourne, VIC.
mogel dobro videti, koliko kozarcev sem spraznil. Zato sem šele priščl do sape, da napišem te vrstice. Pravi, da je v svoji delovni dobi premenjal 16 rudnikov, več kot je imel zimskih sukenj v svojem življenju.
Želima ti prav vse dobro in lepo v zasluženom pokoju, pa gdej da še obiščeš svoj rodni Mali Kamnik in rudnik Senovo, kajti rudnik bodo vsak čas zaprli in bo nehal z obratovanjem.
KAJ MAR...
Mar je slovenska nova doba
v zamejstvu Otonu tam onkraj groba,
njegova dela verna so podoba.
Kaj de če vsak pisun na slepo udarja, kaj mar če kdo ga ali ne tu razovarja, vladar Župančič v zemljo se pretvarja.
Ni mar mu, da ga krikat nam obrazložuje, ni mar mu, da ga Kristusov apostol obrekuje. Hudo je, da pastirju vest več ne deluje!
Pavla Gruden
JVcacia ^lorai
Cusak Centre Kingston A.C.T. Tel: 950-721 /G.da. Sales/
SVADBENE NARUDBINE VENCE ZA SAHRANE RODENDANSKA CVEČA DNEVNA URUČIVANJA /Narudbine/
Restoran
"BLACK SWAN"
Susak Shoping Centre u Arkadi Kingston Canberra A.C.T.
Ovo je restoran koji vam nudi nekoliko vrsta
raznih jela uz.izvrstan ukus. Specijalna cena
za redovne goste obratite se na svom jeziku
vlasnici Violeti.
Bičete s pažnjom usluženi.
Dobro došli!
Ovo je vaša obučarska radnja. S ve vrste opravki kao i prodaja novih cipela možete kupiti kod vašeg zemljaka:
VIKTOR OVČAR Cusak Shoping Centar u Arkadi Kingston
Canberra A.C.T.
Bičete usluženi na svom jeziku.
10- Naše Novine - 24. april 1978
CARINSKE POVLASTICE
- NASTAVAK IZ PROSLOG BROJA
U ovom slučaju, pošto poreska osnovica prelazi iznos preko 52,000,00 dinara, te čemo prvo obračunati iznos poreza na vrednost do 52.000,00 dinara, a ona iznosi 3.210,00 dinara kojoj vrednosti dodajemo 100% preko vrednosti od 52.000,00 dinara, a to je 13.700,00 dinara. Vrednost od 3.120,00 dinara + 13.700,00 daju iznos 16.820,00 dinara, što predstavlja iznos saveznog poreza na promet koji se plača u ovom slučaju. Sabiranjem iznosa carine i posebnih dažbina od 20.700,00 dinara sa iznosom saveznog poreza na promet od 16.820,00 dinara dobijamo ukupan iznos od 37.520,00 dinara carinskih dažbina za avtomobil naznačene vrednosti.
Prema odredbi člana 4. Pravilnika o izmenama i dopunama Pravilnika o primeni poreskih stopa i
0	načinu vodenja eviden-cije, obračunavanja i placanja poreza na promet proizvoda i usluga, pri uvozu motornih vozila koji vrše gradani carinarnica ne obračunava i ne naplačuje osnovni porez na promet proizvoda, i dužna je da o tome stavi klauzulu na ispravu o uvozu /carinsku deklara-ciju/: Carinarnica je dužna da u roku od5 dana od dana carinjenja mot-ornog vozila o tome pismeno obavesti opštinski organ nadležan za prihode prema prebivalištu, odnosno sedištu gradana, uz naznačenje vrednosti uvezenog motornog vozila i iznosa carine i drugih dažbina koje.su pl-ačene pri uvozu. Osnovni
1	posebni porez na promet proizvoda na uvezeno motorno vozilo pla-
ča gradanin pre registracije vozila, a najkasnije u roku od 15 dana od dana carinjenja, a prema svom prebivalištu odnosno sedištu.
6. Carinska osnovica za uvezena upotrebljavana vozila
Prema odluci o utvr-divanju carinske osnovice za upotrebljavana motorna vozila /"SI. list SFRJ" br. 35/76/ carinska osnovica za upotrebljavana motorna vozila iz T. br. 87.02 ^Carinske tarife utvrduje se prema procentu istrošenosti, s tim što umanjuje carinske osnovice ne može preči 50% od vrednosti novog vozila iste vrste.
Kako na amortizaciju vozila utiče niz meduso-bno zavisnih faktora, kao što su na primer: godina proizvodnje, opš-te stanje vozila, broj predenih kilometara, zamena pojedinih delova, opravke, uslovi eksploatac-ije, održavanje vozila i dr., to je za razne vrste i tipove vozila unapred te-ško odrediti godišnje fiksne stope po kojima bi se vršilo umanjenje, radi čega carinarnica na osnovu utvrdenog stanja ustanovljava procenat istrošenosti.
PRIVREMENI UVOZ MOTORNIH VOZILA
Carinski zakon /Član 95-99/ u načelu reguliše uslove za privremeni uvoz motornih vozila od strane gradana. S tim u vezi, jugoslovenski državljani ili strani državljani koji dolaze na privremeni boravak u Jugoslaviju putničkim automobilom sa prikolicom ili bez nje, odnosno ako dolaze sa motorciklom sa prikolicom ili bez nje a ne po-
Novogradnja-Dogradnja
POD (patos)
- Ako ste se odlueili da gradite novu kucu ili mozda dogradjujete koje odeljenje vise, pa cak i na neko renoviranje stare kuce, ne budite u dilemi koga biste da Vam uradi dobro a jeftino kad Vam
FORMIRA BUILDING CO.
stoji na raspolaganju.
«* Najjeftiniji' pod od prvoklasnog drveta u svim standardnim dimenzijama [75mm, lOOmm, 112mmJ postavljamo samo mi. Nase musterije su nasa reklama ali ako nemate prilike da sretnete "ni jednog od njih a da biste se uverili da najbolje ntfe uvek i najskuplje, nazovite me lično.
Milosavljevic Miloš Tel: 601-3727, Liverpool -
seduju karnet, triptik, ili ružičasti triptik - oslo-bodjeni su od obaveza polaganja obezbedenja za to vozilo.
Ova lica dužna su ta vozila izvesti prilikom iz-laska iz Jugoslavije, a najdocnije u roku od je-dne godine od dana ula-ska u Jugoslaviju.
Jugoslovenski i strani državljani koji dolaze u Jugoslaviju motornim vozilom na izneti način, mogu ovim vozilom prevoziti samo svoj lični prtljag, kao i predmete koji su im potrebni za licnu upotrebu za vreme trajanja putovanja, sto praktično znači da ne mogu ta vozila koristiti za prevoz komercijalne i druge robe i slično.
Kada lica koja privre-meno borave u inostranstvu /rad, školovanje, specializacija/ privreme-no dolaze u Jugoslaviju putničkim automobilom, odnosno motorciklom sa redovnom stranom regis-tracijom, dužna su ulaz-noj carinarnici usmeno prijaviti putničko motorno vozilo. Ovaj ulazak ulazna carinarnica ne evidentira.
Zadržavanje ovog vozila u Jugoslaviji, u okviru predvidenih rokova, ko-ntrolišu kako carinski organi, tako i organi nadležne saobračajne mili-licije. Jer, prekoračenje propisanog roka i upot-reba motornog vozila po isteku roka predstavlja carinski prekršaj sankci-onisan odgovarajučim odredbama - Carinskog zakona. Samo izuzetno, i u saglasnosti sa odredbama citiranog zakona. Samo izuzetno, i u saglasnosti sa odredbama citiranog Pravilnika, ova lica mogu motorno vozilo zadržati u zemlji i po proteku predvidenog roka uz postupak stavlja-nja vozila pod odgovara-juci carinski nadzor.
1. Ostavljanje motornog vozila na čuvanje kod carinarnice.
Jugoslovenski i strani gradani sa prebivalištem u Jugoslaviji, a koji pr-ivremeno borave u inostranstvu, po isteku roka za privremeni uvoz, mogu putničko motorno vozilo ostavljati pod carinski nadzor ako zato po-stoje opravdani razlozi.
Kraj u sledečem broju

Iv	v
Sarie into Skola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
J
PIŠE: ŽIVORAD LUKIČ
IEDNA PRIČA
Biti Jugosloven u Jugoslaviji to je normalna pojava za nas dok smo bili tamo a tako isto i sada za one što su tamo. Ali, ostati čovek dosledan sebe i svoje zemlje van njenih granica ko zna gde u svetu e, to je druga priča. Priča koja nemože nastati ako se sedne za pi-sači stroj, napiše šta bilo i kasnije stavi u novinske st-ubce. To laganje kako sa-mog sebe tako isto i onome kome je namenjena. Priča je životno iskustvo, a Što je najgore svako je tumači on-ako kako to njemu ili sredini odgovara ne obaziruči se šta je bilo juče i šta če biti sutra. A da postoji sijaset takvih priča medu nama jugoslovenima o tome ne treba niti govoriti. Neke su žalosne, druge poučne, treče protesne zbog nečega, ali, u svakom slučaju nekoga. A ako nista drugo bar kroz njih setimo se nekih osoba što su do juče bili ili naši prijatelji ili poznanici ili u krajnjem slučaju naši ljubimci nečega ili idoli, a takoreči neznajuči da su ta-koreči u našoj sredini mož-da koliko puta prodemo pored njih i da ih takoreči i ne poznamo. Svako je priča za sebe. Potrebno je spustiti se samo na isti nivo osobe sa kojom kontaktiraš i bez ikakvog uveličavanja zabeležiti njegovu ispovest, ne sa namerom da se napravi neko veliko književno delo več samo da kroz razgovor sa nekim bolje počnemo ceniti kako sebe tako isto i druge, da u ovoj zemlji, za mnoge tudoj, počnemo graditi nešto naše na što čemo sutra biti ponosni.
Ali, počeču prvo sa jed-nom osobom koja živi u našoj sredini a malo ko zna za nju. A juče... e, to je bila druga priča!
Pre nekih desetak godina sa stranica sportskih časopisa u Jugoslaviji nije silazilo ime mladog bacača kladiva Milosava Dokoviča. Svojim uspehom Dokovič nije ule-pšao vitrine samo beograd-skog Partizana, več je i sa svojim učinkom podigao at-letiku Srbije bar za jednu lestvicu na visokoj skali ju-goslovenskog športa.
Danas, posle toliko vremena susreo sam tog čov-eka daleko od zelenog polja a još dalje od njegovog Partizana, daleko od domovine. Susreo sam ga na sasvim drugačijem poslu i u ovoj, da kažem našoj zemlji. Juče cenjeni sportista u Jugoslaviji, danas isto tako cenjen poslovoda u Commonwealth Hostelu u Wacolu kod Brisbana, ujedno veliki društveni radnik unutar ju-goslovenskog kluba "Centar - Jedinstvo", na moju mo-lbu počeo je svoju priču, skromno, bez ikakvog uveličavanja, kako to samo ume jedan istrenirani sportista koji više nije željan slave:
Počeo sam trenirati atleti-ku još kao dete. To je bio, mogao- bih reči, moj san. Radio sam to iz ljubavi. To mi je gotovo ušlo u krv da sam koliko puta kada bi moji vršnjaci otišli na sabor ili kod devojaka ja sam kod ovaca ili krava na livadi trenirao, učio. Ipak, največi uspeh sam postigao u beo-gradskom Partizanu.
ILI CRTICA O
MILOSAVU DOKOVIČU
-	Koliko se sečam bili ste u svoje vreme olimpiski prvak Srbije. Šta vas je sp-rečilo da i dalje napredujete u sportskoj karijeri? "
-	Iz provincije doči u veliki grad, to je želja svakog mladog čoveka, ali isto tako i velika zamka i ujedno poziv za nečim novim, još uvek ne otkrivenim. Prvo sam hteo biti neko, a hteo sam i videti svet, tako da je posle nekoliko godina mog aktivnog delovanja u Partizanu prevladala želja, pre bih rekao iz avanturističkih pobuda da idem dalje od Beograda isto onako kako sam napustio i moje Užice kada sam se otisnuo u svet. Tako da sam se sa kračim zadržavanjem u Italiji i Fr-aneuskoj takoreči ne očeki-vano obreo u Australiji, i kao što vidiš več se pet godina nalazim na ovom poslu. Ujedno mi se i ova okolina svida.
-	Koliko sam upoznat, vi ste aktivni u jugoslovensk-om klubu "Centar - Jedinstvo", ovde u Brisbanu. Kakva je vaša uloga u. sve-mu tome?
-	Još kada se počelo sa osnivanjem ove organizacije želeo sam da svojim radom koliko mogu pomognem da bi napravili nešto naše u ovoj sredini. Početak je bio težak, ali zajedničkim radom svih uspeh nije izostao iako idemo stopu po stopu napred. Ujedno sa razvojem samog kluba radaju se i nove sekcije pri organizaciji. Tako smo pre izvesnog vremena organizovali fudb-alsku sekciju i jedan mali šahovski turnir prvenstveno
da vidimo koliko je narod zagrejan za to, i odmah na početku narod je to poz-dravio.
-	Koliko nam je poznato vi ste postavljenji za vodu sportske sekcije u klubu. Da li ste uspeli da oprav-date poverenje?
-	Mogu reči i da jesam i da nišam, ali kako rekoh mi smo tek počeli, pa se neki veliki deo posla ne može postiči preko noči. U svakom slučaju dajem sve od sebe koliko na mom zaduženju tako isto odma-
žem ostale delatnosti kluba. * # *
Kao što rekoh na početku, svako je od nas priča za sebe. Nekada zanimljiva a više puta poučna, a ako ništa drugo bar kroz tudu ispovest upoznačemo neku osobu što možda nismo ni mislili da se nalazi u našoj sredini, a svi skupa zajedno smo jači nego jedan sam.
Milosav Dokovič se uklo-pio u novu sredinu i svojim radom u jednoj tek stvo-renoj jugoslovenskoj organizaciji pokazao koliko može jedno ime da zablista i da se ponosi što je ono što jeste.
Uz stisak ruke rastali smo se. Ja u potragu za nečijom novom životnom pričom, a on na posao u svojoj sredini u kojoj je izgleda pronašao sam sebe, a ako ništa drugo u meni je ostalo ne iskazano: "U svakom slučaju zemljače, drago mi je što sam vas sreo, jer ste, ako ništa drugo, ostali ono što ste uvek želeli da budete - JUGOSLOVEN!
MUZICKA SENZACIJA! ORKESTAR "BEOGRAD" SA POPULARNOM ESMOM ILIČ
nastupa
u poznatom restoranu - kabareti "VOJVODINA".
Rezervacije za svako veče izuzev utor-ka. Javite se na telefon 398-1338, Adresa: 150 Alison Rd., Randwick.
Rezervacije za svadbe i ve.
druge prosla-