108 Glasnik SED 61|1 2021 * T isa K učan Lah, študentk a 3. le tnik a dod ip lom sk eg a štud i ja, U niv er za v Ljub ljani, F ilozof sk a f ak ult e t a, Od delek za e tnologi jo in k ultur no antr op olog i jo; tisa.k ucan@ gmail.com. Knjižne ocene in por očila Lili jana S t epančič Knjižne ocene in por očila T isa K učan Lah* muzeja adaptirali v svetovno kulturo. Po avtorjevem mnenju nova muzejska paradigma kljub temu ne onemogoča restitucije. The Brutish Museums lahko označimo kot prelomno strokovno in akcijsko knjigo o današnji vlogi muzejev, ki se zavedajo svoje kolonialne zgodovine in želijo odpraviti njene krivične po- sledice. Pred muzealci in muzealkami je zahteven izziv. Hicks, ki muzeje ra- zume kot orožje, jim daje v roke ve- liko moči in odgovornosti. Od njih je odvisno, kako ju bodo uporabili. Ali bodo razgradili staro muzejsko lupino, ki ohranja kolonializem in nudi zave- tje sumljivim politikam dominantnih nosilcev družbene moči, ali pa se bodo obrnili proti njim? Treba je vedeti, da dekolonizacija muzejev ne zadeva le tistih muzejev, ki hranijo beninsko ali katerokoli nepošteno pridobljeno kul- turno dediščino, temveč pomeni zavr- nitev katerihkoli nasilnih, krivičnih in nepoštenih politik, za katere muzeji ne smejo biti pralnica vesti. Muzeji so na- mreč zidaki družbe. D AN POD JED, MET A GOR UP , P A VEL B OREC KÝ, C ARL A GUERR ÓN MONTER O (ur .): Wh y t he W or ld Needs Ant hr opologis ts. Založba R outledg e, London in Ne w Y or k 202 1 , 1 82 s tr . Zbornik Why the World Needs Anthro- pologists (Zakaj svet potrebuje an- tropologe) je nastal po istoimenskem simpoziju o aplikativni antropologiji. Simpozij, ki je bil prvič organiziran leta 2013 in od takrat poteka vsako le- to, je do sedaj gostilo že sedem različ- nih držav. Dan Podjed in Meta Gorup v uvodnem delu knjige navajata, da je simpozij nastal, ker »smo želeli ustvari- ti vsakoletni dogodek, ki bi združil an- tropologe – različnih starosti in ozadij – in neantropologe, predstavnike raznih disciplin in organizacij« (str. 7). Uredni- ki Dan Podjed, Meta Gorup, Pavel Bo- recký in Carla Guerrón Montero so kot »očitni naslednji korak« pri prestižni knjižni založbi Routledge izdali knjigo Why the World Needs Athropologists. V svojih poglavjih v zborniku Thomas Hylland Eriksen, Lenora Bohren, Jo- ana Breidenbach, Sarah Pink, Steffen Jöhncke, Tanja Winther, Sophie Bouly de Lesdain, Rikke Ulk, Jitske Kramer, Anna Kirah in Riall W. Nolan naslavlja- jo teme po izboru urednikov. Uvodoma odgovarjajo na naslovno vprašanje: »Zakaj svet potrebuje antropologe?«, nato pa sledijo bolj osebne zgodbe o tem, zakaj so se odločili za poklic an- tropologa ter kako svoje antropološke veščine in znanja implicirajo v praksi. Vsak avtor svoje poglavje sklene s peti- mi nasveti kolegom antropologom. Čeprav avtorji v svojih prispevkih od- govarjajo na ista vprašanja, se njihova razmišljanja in izkušnje precej razliku- jejo. V uvodnem poglavju Dan Podjed in Meta Gorup prispevke avtorjev raz- delita v pet tematskih sklopov: obrav- navanje perečih vprašanj našega pla- neta (Thomas Hylland Eriksen, Lenora Bohren), uvajanje antropološke teorije v prakso (Joana Breidenbach, Sarah Pink, Steffen Jöhncke), napajanje pla - neta (Tanja Winther, Sophie Bouly de Lesdain), razumevanje kompleksnosti od znotraj (Rikke Ulk, Jitske Kramer, Anna Kirah), in sprejemanje antropolo- škega mišljenja (Riall W. Nolan). Že iz tematske ureditve je razvidno, da lahko antropologi govorimo o zelo različnih stvareh. Podobno v svojem poglavju razmišlja Thomas Hylland Eriksen, ki antropološko 'obrt' (craft) primerja s škatlo z orodjem, ki si jo delijo vsi izur- jeni v disciplini. Ta škatla z orodjem pa »[…] sama po sebi ne rešuje težav člo- veške vrste, temveč izvajalcem ponuja znanje in veščine, ki jim omogočajo kompetentno in relevantno spopadanje s kompleksnimi vprašanji« (str. 17). Thomas Hylland Eriksen in Lenora Bohren v prvem tematskem sklopu o perečih vprašanjih našega planeta o ra- zlogih, zakaj je antropologija v dana- šnjem času tako pomembna, razmišlja- ta precej podobno. Avtor antropološko znanje označi kot pomembno za razu- mevanje današnjega sveta iz več razlo- gov. Kot prvi razlog navaja povečan 109 Glasnik SED 61|1 2021 Knjižne ocene i n por očila T isa K učan Lah stik med kulturno različnimi skupina- mi, kot drugi »krčenje sveta« (televi- zija, internet, mobilna komunikacija, hiter dostop do informacij …), kot tre- tji razlog omeni vedno hitrejše in opa- znejše kulturne spremembe, kot zadnji pa povečano zanimanje za kulturno identiteto. Avtorica med razlogi navaja migracije, povečano kulturno diverzi- teto znotraj držav, okoljsko problema- tiko, onesnaževanje in splošno dejstvo, da »svet postaja vedno manjši«. Kljub podobnosti njunih razmišljanj sta kari- eri obeh antropologov precej različni. Thomas Hylland Eriksen v akademski sferi primarno deluje kot profesor soci- alne antropologije na Univerzi v Oslu, svoje antropološko znanje pa vključuje tudi v pisanje leposlovja. V nasprotju z njim Lenora Bohren pravi, da nikoli ni želela postati akademičarka, želela se je osredotočati na »reševanje težav pravega sveta« (str. 33). Svojo poslan- stvo je našla v reševanju ekoloških vprašanj, raziskuje pa predvsem one- snaževanje zraka zaradi prometa. V naslednjem sklopu o uvajanju antro- pološke teorije v prakso se predstavijo avtorji Joana Breidenbach, Sarah Pink in Steffen Jöhncke. Joana Breidenbach opiše, kako je v vse svoje dosedanje karierne poti vedno vključevala antro- pološko znanje. Med drugim je sousta- noviteljica platforme betterplace.org, organizacije Das Dach in podpornica več iniciativ. Sarah Pink, trenutna di- rektorica Laboratorija za nastajajoče tehnologije na Univerzi Monash v Avstraliji, predstavi pomembnost in- terdisciplinarnosti v antropologiji in pri tem veliko pozornosti nameni prav tehnologiji. Kot zadnji v tem sklopu svoje delo opiše Steffen Jöhncke, ki po - glavje začne z mislijo, da se mu včasih zdi težje antropologe opomniti, da oni potrebujejo svet in ne obratno (str. 71). V nadaljevanju opisuje, kako svoje an- tropološko znanje aplicira v medicino in socialno delo, pa tudi v aktivistične namene. Trenutno predava socialno an- tropologijo na Šoli za globalne študije Univerze v Gothenburgu na Švedskem. V sklopu o napajanju planeta se avto- rici Tanja Winther in Sophie Bouly de Lesdain posvetita točno temu – ener- giji in njenim študijam. Tanja Winther predstavi prepletanje znanja magistre električnega inženirstva z znanjem kulturne antropologije v svoji karieri. Trenutno svoje znanje aplicira v cen- tru Include – raziskovalnem centru za družbeno vključujoče energetske prehode, ki ga financira Norveški raz - iskovalni svet. Tudi Sophie Bouly de Lesdain svoje poglavje posveti energi- ji. Osredotoča se predvsem na sončno energijo oziroma na to, kako jo pri- bližati ljudem. Že 15 let je zaposlena pri Electricité de France, največjem proizvajalcu in dobavitelju električne energije v Franciji in Evropi, kjer raz- iskuje proizvodnjo in porabo električ- ne energije v gospodinjstvu. Sklop o razumevanju kompleksnosti od znotraj vključuje prispevke treh an- tropologinj, ki so se usmerile v podjet- ništvo. Rikke Ulk je direktorica pod- jetja Antropologerne, ki je leta 2003 nastalo kot prva žensko vodena antro- pološka svetovalnica na Danskem in v Evropi. Podjetje je ustanovila z željo po sodelovanju s svetom in spremembah v njem s pomočjo svojih strank. Med vodili svojega poslovanja poudarja »ljubiti lokalno, segati globalno« (str. 120). Jitske Kramer sama sebe najraje imenuje »korporativna antropologinja« (str. 124). Je ustanoviteljica svetovalne- ga podjetja HumanDimensions in pro- movira inkluzivne korporativne kultu- re. Antropologinja dizajna Anna Kirah razmišlja, da pri oblikovanju ne smemo delati le za ljudi, ampak tudi z ljudmi. Na Norveškem vodi svojo lastno sveto- valnico, poučuje na Oslo Metropolitan University in je članica uprave organi- zacije Design without Borders. V sklopu o sprejemanju antropološke- ga mišljenja se predstavi avtor Riall W. Nolan, trenutno predavatelj na Purdue University. Ker celotni zbornik temelji na osebni izkušnji in je poln prisrčnih anekdot, eno z bralci deli tudi Riall W. Nolan. S skupino ameriških inženirjev, strokovnjakov za namakalne sisteme, je sodeloval ob postavljanju namakal- nega sistema v severnem Senegalu. In- ženirji so ob zapletenem sistemu cevi sestavili urnik, kdaj naj bi sistem vo- do vklapljal in izklapljal. Ko so urnik predstavili domačinom, so bili ti z njim vidno nezadovoljni. Riall W. Nolan je vodilnemu inženirju razložil, da se do- mačini urnika ne bodo držali, glede na razporeditev bi morali na polja oditi ob somraku. Čeprav je inženir trdil, da je to idealni čas, mu je Riall W. Nolan pojasnil, da takrat pridejo na plano zli duhovi. Ker inženirji še vedno niso dojeli, kaj jim Riall W. Nolan želi po- vedati, jih je peljal na bližnji hribček z razgledom na celotno vas. Ob somraku so videli, da se ljudje umikajo v svoje hiše in se do popolne teme iz njih ne prikažejo. Takrat so se inženirji od- ločili spremeniti urnik vklapljanja in izklapljanja namakalnega sistema. Ta anekdota lepo strne bistvo poglavja o sprejemanju antropološkega mišljenja. Zbornik Why the World Needs Anthro- pologists je napisan preprosto in pogo- sto humorno. Primeren je za vse, ki bi se želeli naučiti nekaj več o aplikativ- nosti antropologije, in ne le za antropo- loge. Zanimiv je tako za študente an- tropologije kot tiste antropologe, ki v vedi še iščejo svoje mesto. Predstavlje- ne različne karierne poti antropologov so lahko v navdih številnim bralcem. Posebni in v razmislek usmerjeni so tudi nasveti, ki so jih ob koncu svojih poglavij priložili avtorji. Tudi ti na- sveti so zelo različni, od nekoliko bolj hudomušnih – kot je nasvet Thomasa Hyllanda Eriksena »ne pozabi jemati kinina in držati prstov proč od lokalnih žensk (in moških)« (str. 29 – nasvet, ki ga je E. E. Evans-Pritchard dobil pred odhodom v Sudan) – do nekoliko bolj resnih, kot so tisti, ki pozivajo k zdru- ževanju različnih disciplin. Povezova- nje med disciplinami in pridobivanje znanja iz najrazličnejših virov sta na- sveta, ki se v knjigi pojavita večkrat. Temeljno sporočilo zbornika in nje- govo esenco v petem nasvetu bralcem lepo povzame Steffen Jöhncke: »Upaj si z antropologijo delati to, kar se tebi zdi pomembno – univerza te tega, kaj je to, ne bo naučila« (str. 82).