št 23. V Ljubljani, dn6 21. novembra 1901. Leto XIV. Izhaja tveCer vsak prvi in trenji ietrtelc meseci. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. lnaeratl ae sprejemajo in platujep po dogovoru. Slovenskemu ljudstvo v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ^Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice it. i. Naročnina in inserati pa: Upravničtvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. ]. Dom slovenske mladine. Če se. prijatelj, pelješ iz Ljubljane z gorenjsko železnico, zagledaš malo prej. preden pridrdra vlak do prve postaje Vižmarje, na desno roko tik male vasi Poljane, vzdigati sc novo prostrano zidovje. Na drugi strani železnice se razprostira pod goro lepa obširna vas Šent Vid, — na sredi z mogočno, pred par leti znatno povečano cerkvijo. Pol ure odtod na drugi strani Save se jame vzdigovati prijazna Šmarna gora z božjepotno cerkvijo Marijino. Marsikak potnik po železnici, ko se približa na dotično mesto, se dvigne v železničnem vozu, stopi k oknu pogledat in z veseljem opazuje, kolikor dopušča mimo hiteč vlak, koliko je že dozidanega. Tistim pa, ki se letos ali še nikoli niso vozili tod mimo, kažejo drugi sopotniki s prstom na novo veliko stavbo ter jim razlagajo: Vidite nove škofove zavode! Kajti da hočemo o teh danes nekoliko spregovoriti, ste, dragi bravci, najbrž že uganili. Pa ne samo govoriti o njih, ampak tudi pokazati Vam jih hočemo v podobi. Zato prinaša današnja številka „Domoljuba" po fotografiji posneto sliko novih zavodov, v kolikor so bili dovršeni do začetka tega meseca. Saj imate tudi pravico, da zveste in vidite, kako se porablja denar, katerega dobri katoliški Slovenci zlagate v ta namen. Glejte, toliko se je doslej naredilo! Delavci še delajo in hitč, da bi poslopje pred zimo pod streho spravili. Preden dobite naš list v roke, bo že precej več dodelanega. Toda vedite, da to, kar tukaj vidite, ni vse poslopje, kolikor ga nameravajo postaviti, ampak komaj tretjino vsega; toliko namreč, kolikor se bo za prvo silo potrebovalo. Zidati so jeli — po cerkvenem blagoslovu — 21. dan Marijinega meseca maja. Tekom maja in junija je delo kljub raznim težavam toliko napredovalo, da je presvetli knezoškof mogel 16. julija, na praznik karmelske Matere Božje, blagosloviti vogelni kamen. K blagoslovu se je zbralo precej duhovnikov in ljudstva iz Ljubljane, Šentvida in okolice. Stavbeni prostor je bil okrašen, delavci so čakali v špalirju škofa z duhovniki, ki so se med mogočnim zvonenjem šentvidskih zvonov podali na stavbišče, kjer je bil v ta namen prirejen mal šotor. Vogelni in temeljni kamen je vzidan na onem voglu hiše, ki gleda proti šentvidski cerkvi in viž-marskemu kolodvoru. V kamen se je položila poznejšim rodovom v spomin listina z latinskim besedilom, ki bi se slovensko nekako tako-le glasilo: 9 „V slavo Bogu Vsemogočnemu in v čast blaženi Devici Mariji! Potem, ko smo poklicali na pomoč mlade-niškega mučenca sv. Vida, je bil ta kamen blagoslovljen in vložen v temelj poslopju, ki ima namen slovensko mladino vzgajati v vednosti in čednosti. Blagoslovljen 16. julija v svetem letu 1901, ko je čoln sv. Petra 24. leto preslavno že tri leta po svoji demantni maši papež Leon XIII., težavno vlado Avstrije že nad petdeset let vodil Franc Jožef I., knezoškof Anton Bona ve ntura Jeglič, ki je to delo započel in danes ta sveti obred izvršil, na Boga zaupajoč četrto leto vladal škofijo ljubljansko, se trudil in molil, da bi si vzgojil čisto in krepostno mladino, učeno in brezmadežno duhovščino ter tako vsakemu in vsem svojim vernikom pomagal k zveličanju. Župniji sv. Vida je tedaj načeloval G r e -gorij Malovrh, župansko službo pa opravljal Anton Belec, prepostrežljivi podpornik stavbe, katere načrt je vrlo spretno naredil arhitekt Jožef plemeniti V a n c a š. Spremljaj Bog Vsemogočni to delo z nebeško milostjo, da se srečno dviga z nizkega temelja v višave, ter učiteljem in učencem kaže varno pot proti vzvišenim večnim bivališčem!" Kamen je postavljen tako, da gleda ven iz zi-dovja, in na vnanji plati njegovi se bere latinsko: rVogelni kamen, blagoslovil 16. julija 1901 knezoškof A. B. Jeglič." Ko je g. prelat dr. Kulavic, ki je navedeno besedilo sam sestavil v jako lepi, učeni latinščini, isto prebral latinsko in slovensko, stopil je na vzvišen prostor premilostni gospod knezoškof in pričujočim goreče govoril o započetih zavodih. Povedal je, kaj ga je privedlo k temu, da se je lotil tega ogromnega, težavnega podjetja, kako ga je v sreč zabolela meseca avgusta 1. 1898. izjava slovenskih študentov, ki na visokih šolah študirajo, da nečejo imeti krščanstva za vodilo svojemu javnemu življenju; kako ga je zaskrbelo, kaj bo z ljudstvom, ako bo imelo take zglede, take nauke pri izobražencih. Povedal je, kako ga je Bog podpiral pri tem podjetju, kako sta papež it cesar odobrila njegovo namero, kako so ga duhovščina in verniki podpirali, in izrekel upanje, da ga tudi nadalje ne bodo zapustili. Končal je z besedami: Skupno delo nas vseh so ti zavodi! Duh liberalizma je vcepil ljudem sebičnost v srca, češ, vsak naj skrbi sam zase, kaj so mu drugi mar! Duh krščanski pa je: žrtvovati se za bližnjega. Proč s sebičnostjo! Tu imamo skupno delo. Karkoli kdo pri zavodih stori, koristil bofsemu ljudstvu, vsej škofji, pa tudi vsem Slovencem. Le hitimo! Oh, potujoč po deželi opazujem, kako ljudstvo peša in bolj siromašno postaja; bojim se, da pride čas, ko skoraj nikdo več ne bo mogel otrok šolati; pohitimo torej in ustanovimo zavode dobro založene tudi za take prežalostne čase, ki so že pred vratmi ali ki so deloma že nastopili! Nato so kamen blagoslovili in v temelj vložili. Škof in drugi odličnejši gospodje so potem — kakor je ob takih prilikah navada — trikrat udar- jajoč na kamen z raznimi izbranimi besedami izražali željo, da bi delo s pomočjo božjo srečno vspevalo. Od tistega dne pa do konca oktobra se je poslopje za toliko dvignilo, kolikor kaže slika v današnjem listu. Vsakdo, ki je že kaj daroval v ta namen, mora biti vesel, videč to poslopje, če pomisli, da je tudi s svojimi krajcarji pripomogel do tako lepe stavbe po pregovoru: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Da dragim bravcem prav živo predočimo veliko potrebo teh zavodov, povemo k sklepu še to, da so se preteklo leto na neki gimnaziji v kranjski deželi do malega vsi osmošolci med seboj zavezali s častno besedo (!) da ne gredd v semenišče. In res se jih je letos za semenišče oglasilo tako malo, kakor že veliko let ne. V poznejših letih se pa utegne to še poslabšati. In za take slabe čase se moramo zavarovati! Zato ne odjenjajmoin se nena-veličajmo! Polagajmo kamen na kamen, dokler ne bo — dovršen stal pred nami dom slovenske mladine! Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal I 3 Pravila male hranilnice (čebelice) v Novi vasi I. Ime in namen. 1. Družba se imenuje: „Mala hranilnica Marijine družbe v Novi vasi." 2. Namen družbe je zboljšati razmere svojih udov v nravnem in gmotnem oziru s tem a) da jih vadi varčevanja in b) varuje zapravljivosti ter jih tako odvaja pijančevanju, slabim druščinam, nepotrebnemu lišpu v obleki itd. 3. Hoče torej iz njih napraviti dobre kristjane ter koristne ude človeške družbe. II. Članstvo. 1. Vlagati morejo v malo hranilnico le udje Marijne družbe v Novi vasi. 2 Kdor se iz družbe izbriše, se mu njegova vloga z obrestmi vred izplača. 3. Kdor prestopi v drugi stan ali drugo družbo, lahko pusti svojo vlogo v mali hranilnici. III. Poslovanj e. 1. Malo hranilnico vodita brezplačno dva uda Marijne družbe v Novi vasi, imenovana od njenega vodstva. 2. Posluje se vsako nedeljo popoldne ob določeni uri v družbeni sobi. 3. Vsak vplačani in izplačani znesek se vpiše v bla-gajnični dnevnik, glavno knjigo vlog ter malo vložno knjižico, katero prejme vlagatelj. 4. Izplačila in vplačila morajo biti potrjena od obeh poslovodij. 5 Vsako nedeljo se seštejejo prejemki in izdatki ter pregleda blagajna, če se vjema z dnevnikom. 6. Svote od 20 K naprej, ki ostanejo v blagajni po poslovnem dnevu, se naložijo na posebno vložno knjižico domače hranilnice. (Če ni domače hranilnice, pa po položnici pri »Ljudski posojilnici" v Ljubljani.) 7. Če se več vzdigne kot vloži in ni v blagajni denarja, se ravno tako denar vzdigne pri domači hranilnici (oziroma »Ljudski posojilnici"). 8. Vloge se obrestujejo po 4 °j0 vselej od 1. dneva vlaganja sledečega meseca, in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga. 9. Koncem poslovnega leta, ki se sklene z 31. decembrom vsakega leta, se izračunijo obresti vsake vloge in pripišejo glavnici. IV. Nadzorstvo. 1. Nadzorstvo izvršuje vodstvo Marijne družbe (prednik — prednica, pomočniki — pomočnice in tajnik — tajnica) ali celotno ali po določenem odseku. 2. Blagajna in knjige se pregledajo vsaj enkrat na mesec. 3. Glavno nadzorstvo in razsodišče ima v vsem vodnik (dotični duhovnik) Marijine družbe. Pojasnila: Ure poslovanja se bodo morale ravnati po razmerah kraja. Kjer so tovarniški delavci ali delavke, bo treba sprejemati vsaki znesek dalje od 20 h, na kmetih bo morda zadostovalo od krone naprej. — V nekem kraju so nedavno poslovanje pri »Čebelici" tako uravnali, da pomočniki (oziroma pomočnice) pobirajo od udov po posameznih vaseh, v nedeljo izročč nabrane svote vodniku (ici), ki jih vpiše v dnevnik, a duhovni voditelj naposled vse vknjiži v glavno knjigo. Marijine družbe, ganite se! Jugoslovanski poslanci za vseučilišče v Ljubljani. Poslanci dr. Šusteršič, dr. Ferjančič "i dr. I včevic ter tovariši so stavili sledeči nujni Predlog: Ze nad 50 let Slovenci ponavljajo zahtevo, naj bl se jim dalo slovensko vseučilišče L. 1848 je tedanja vlada to zahtevo priznala kot utemeljeno ter tako vseučilišče kot koristno in potrebno. Tudi je tedaj vlada naglašala, da načelo narodne ravnoprav-nosti in pravična obramba skupnih koristij zahtevata izvršitev te zahteve, ter je vsled tega tudi obljubila ustanovitev slovenskega vseučilišča. To vprašanje pa se tedaj vsled političnih zmešnjav, državnopravnih in finančnih skrbij ni rešilo. Od tedaj pa ta zahteva ni zaspala, temveč je v zadnjih letih dobivala vedno več tal in odmeva. Slovence pa v tem vprašanju odkrito in odločno podpirajo tudi Hrvatje in Srbi v Avstriji. Ta zahteva je danes skupna vsemu jugoslovanskemu prebivalstvu. V seji dne 20. oktobra 1898 je poslanec dr. Ferjančič vložil prošnjo, ki vsestransko utemeljuje vprašanje glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter zahteva ustanovitev takega zavoda. Ta zahteva pa je postala nujnejša in važnejša ravno sedaj, ko je sedanja vlada na interpelacijo barona Malfattija, dr. Hortisa in tovarišev povodom znanih dogodkov na vseučilišču v Inomostu izjavila, da hoče za pravnike italijanske narodnosti na ino-moškem vseučilišču ustanoviti samostojno fakulteto ali pa skrbeti za to, da morejo italijanski dijaki na drug način v svojem materinskem jeziku poslušati predavanja na vseučilišču. Ako torej vlada obljubi vseučilišče Italijanom, ki štejejo v Avstriji okoli 670.000 duš in imajo na leto do 400 dijakov na avstrijskih vseučiliščih, je gotovo tembolj opravičeno, da vlada ustanovi vseučilišče za Jugoslovane, ki štejejo v Avstriji nad dva milijona duš in pošiljajo na leto nad 700 dijakov na nemška vseučilišča. Zahteva, da se jugoslovanska mladina poučuje in izobražuje na vseučilišču v svojem materinskem jeziku, je utemeljena v didaktičnih razlogih, kakor tudi v načelu ravnopravnosti. Ti razlogi zahtevajo, da vlada nemudoma stori vse potrebne korake za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča, oziroma da čimpreje v poslanski zbornici predloži dotično predlogo. Vsako obotavljanje in odlašanje bi Jugoslovane naravnost žalilo. Finančni pomisleki tukaj niso merodajni, ker ta opravičena zahteva je kulturnega pomena, za katero se ne zanimajo le Jugoslovani, ampak se mora zanimati tudi vlada. Sicer pa je samo ob sebi umevno, da mora vsaka nepristranska vlada podpirati in pospeševati kulturni razvoj vsake narodnosti. Kar se tiče finančnega vprašanja, naglašamo, da je deželni zbor kranjski leta 1898 sklenil, da dovoli za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani podporo v znesku enega milijona kron, in daje mestna občina ljubljanska obljubila 100.000 K. Z ozirom na to podpisani nujno predlagajo: „C. kr. vlada se poživlja, da čimpreje zbornici predloži načrt zakona, s katerim se Jugoslovanom zagotovi vseučilišče s pravno, modroslovno in bogoslovno fakulteto. V formalnem oziru pa predlagajo, naj se ta predlog izroči šolskemu odseku." Ta nujni predlog so podpisali vsi slovenski, hrvatski in Srbski državni poslanci. Kako si je pomagal frater Jeronim. Priletan frater kapucinski je nekega večera počasi stopal po rebri proti sanu stanu. Pobiral je po dnevu milodare in nesel na hrbtu vrečo s sočivjem, kruhom in raznimi drugimi darovi, ki bi zadostovali za brano samostanu za par dni. Poleg tega je imel v vogalu robca zavezanega neka) drobiža za samo stansko kapelo.. V roki je držal molck. prebiral jagode in molil sv. rožni venec. Pohlevni in prijazni brat Jeronim se je bil danes nekoliko zakasnil, in je slišal od daleč, da že zvoni k večerni molitvi. Da bi nekaj pnhitel, se obrne s ceste na bližnjico po stezi skozi gozd. Komaj )e bil nekaj stopinj s ceste, skoči iz goščave predenj grdogled človek, mu nastavi revolver, kričeč: »denar ali življenje!« — »Kaj neki boš dobil pri ubogem kapucinu,« — se izgovarja frater, »saj nimam druzega kot nekoliko jestvin in nekaj soldov, ki pa niso moji. temveč namenjeni za našo kapelico » L°pa bpar ustreli trikrat van); frater ogleduje prestreljene luknje, ter reče: »Tako so majhne, saj se komaj poznajo, ustrelite Se enekrati, da bo bolje videti.« Zgodi se in tolovaj pravi: »To so bile pa tudi poslednje kroglje v moiem revolveriu o »Ali nimate nič večjih?« ga vpraša frater. »Nobene več ne.« »Tako, ti potepuh ti!« zavpije frater. »Zdaj se bova pa drugače poskusila « Hitro zgrabi frater Jeronim, ki je bil, dasi prileten, vendar še čvrst in močan, tolovaja za vrat. ga vrže na tla, mu vzame vrečo in denar, ter gre mirno dalje proti domu. Družinska pratika za leto 1902 je ravnokar izšla v še lepši izvršitvi in z mikavnejšo vsebino od vlanske. Naročniki in bravci „Dom»ljubnvi!" Zahtevajte pri trgovcih edino le rDrušinsko pratiko", katera se dobiva v trgovinah v mestih in na dešeli. Krivica s krivico. (Gorska novela. — Spisal P. P.) (Dalje.) V. V Andrejčku je dozoreval sklep in naposled do zorel popolnoma: »Izpodžagam mu brv — in odkrižam Be ga — in prost bom —■ Če se je poprej dolgo branil te misli, se jo je sedaj oklenil toliko strastneje. »Izpcdžagam mu brv! Sam hoče tako... Čemu ne gre, ko sem mu rekel!« In vedno iznova je skušal opravičevati svoj korak. Z'3 sama z«vest, da hoče poravnati krivico, w je tolažila za hip. A le za hip ! Prišli so trenotki. ko tudi ta zavest ni izdala in mu je vest ven On je bil pameten človek, on bi mi vedel svetovali In zmislil si je, kako bi mu razložil stvar in kaj bi Žagar rekel na to. »Vidiš —• tako bi mu rekel Andrejček — »takole mislim storiti; zaradi Urbanurja in pa zaradi dveh kravic bom izpodžagal Nacetu brv... Kaj praviš na to?« Žagar bi se začudil, di bi mu obrvi stopile gori do las. »Kaj — ?! Radi dveh krav boš šel in boš žagal? Ne. tega ne smeš! Na — tu imaš denar: kravico kupi in Načeta izplačaj ... In potem ga zabodi I« »Pa Nace bo hud —« »Kaj hud! Kaj ti more, če je hud ? Ali ne stoji v oporoki, da naj gre? — Čemu li imaš tako malo poguma? Ali nisi gospodar pri hiši?« In Žagar bi silil dalje: »Ali ga boš spodil? Povej, ali ga boš!« Tedaj bi pa Andrejček — (tako se mu je zdelo) __ vendarle ne upal odgovoriti: »Bom!« Ne, ne — tega bi ne mogel! Nacetu bi si ne upal reči še enkrat, da naj gre ... Sicer bi pa bilo treba Žagarju denar vrniti, ako bi posodil. Urbanur pa —, kar bo Urbanurjevo, to bo tudi Andrejčkovo — če prej ne, vsaj po njegovi smrti ... In Andrejček se je zopet oklenil prvotnega sklepa. In tako ga je misel na zločin oprejala od dne do dne bolj. Pa navzlic trdnemu sklepu so bili za Andrejčka vendarle grozni tisti dnevi, ki so sledili. Zunaj je deževalo — (in morebiti slabo vreme tudi ni bilo brez vpliva na Andrejčka) — in voda je bila narastla. Na mletev niti misliti ni bilo; zato se je bavil Andrejček le sam s seboj in svojimi naklepi. Ljudje so ga videli, kako je v plohi in brez dežnika dirjal ob vodi gori in doli in metal kamenje na sredo struge, kot bi se hot«l prepričati ali je globoka dovolj, ali ne. .. No, ljudem se to ni zdelo čudno. Mlaj je bil — in ob mlajevih dneh se je Andrejček Se vselej izmislil kaj posebnega. Andrejčka je gnalo, da bi izvršil dejanje čim preje. Pa upal je, da voda naraste še bolj, in upal je ugodne prilike. Nazadnje že ni več kazalo, da bi odlašal — in Andrejček se je odločil, da izvrši. Čudna in nemirna noč je bila. Deževalo ni; le rosilo je kakor iz megle. Nebo je bilo prevlečeno s črnimi oblaki in v oblakih se je zbirala ploha, kot bi hotela udariti na zemljo zdajinzdaj; veter že ni bil več navaden veter —: to je bil vihar. Orumenelo listje je v kupih padalo raz drevje in se močilo v mlakužah, ki so se zbirale kraj potov. Andrejčku je padlo nekaj težkega, neznanega. In nič več se ni obotavljal in nič več se ni izpra Seval kaj dela, ko je izbiral žago in vrv. « Pred hišo je postal in poslušal. Iz vasi sem se je čula ura, ki je v zamolklih udarcih tolkla deset. Mimo mlina je drla voda; penila se je, se jezno zaganjala ob steno in drvila je seboj ruše, korenine in drugo navlako, ki jo je vzela kje gori v Kremeniku. Andrejček je zaprl duri in se splazil prihuljeno mimo jezov in plotov. Zraven je postal na vsakih deset korakov in pazno poslušal, je li vse varno ali ne . . . Nič sumljivega ni bilo slišati. Prišel je na mesto ... Tudi tu ni bilo nič nevarnega. Voda je bobnela tako kakor doli nižje in se divje zaganjala ob opornje, ki so podpirale brv. Včasih se je zadela ruša ali korenina — in tedaj je zaječala opornja in brv se je stresla .. . Ne dolgo in med bobnenjem valov se je začul rezek glas — — glas žage, ki se je z ostrimi zobmi zadirala globokeje . . . Kadar je veter bufial z vso silo, tedaj je tudi žaga pela glasneje; ko pa se je za hip umirila narava, tedaj je hreščala tudi žaga bolj zamolklo. Iz vasi pa se je čulo hripavo petje čezdalje glasneje — VI. Drugo jutro je solnce vzhajalo tako prijazno, kakor da se ni prejšnjo noč zgodilo ničesar posebnega. Oblaki so se bili prevlekli proti jutru in rdeč pas se je napravil na vzhodu: znamenje, da so deževni dnevi v kraju. L<)po vreme je bilo velikega vpliva na Andrejčka. Ko se je to jutro prebudil (spal itak ni vso noč, ampak se premetaval na postelji in šele proti jutru zadremal v mučne sanje) — je solnce že sijalo na okna. Zazijal je, se pogladil po obrazu in je hotel biti vesel, kakor vsako jutro, kadar je solnce posijalo na okno in ga slučajno dobilo še v postelji. Pa v tem hipu so mu pali v spomin pretekli dogodki in pretekla noč ... In tu mu je bilo, kot da so črni oblaki zagrnili nebo in se je solnce skrilo naenkrat! Vest se mu je oglasila .. . — Kaj si storil? Kako to, da se je rinilo to vprašanje to očitanje v zavest tako jasno in tako glasno kakor Se nikdar. — Kaj si storil? Ali si res —? Ali —? Morebiti pa ni bilo res? Morebiti je vse to le Banjal? Mel si jo oči in se dvignil na postelji. Glej: vrv je ležala zvita pred posteljo in žaga je visela na žeblju .. . Gorj<5! Gorjč! Planil je pokoncu. Obstal je in poslušal, če morda začuje stopinje zgoraj v hišterni, če je morda Nace vendarle — Nič! Tekel je hitro po stopnjicah v prvo nadstropje in potrkal: Ntč! To ga je navdalo z obupom, da so se mu kolena pošibila in ga je krčevito zabolelo srce. »Nace! Nace! Nace!« Nič! Predstavljal si ga je, kako bodo dobili Načeta: mrtvega, z globoko udrtimi očmi, z široko od prtimi usti ... Stresali ga bodo in postavljali na glavo, hoteč ga oživiti, a zastonj! Nace bo mrtev, mrtev ... Prinesli ga bodo domov in mrtvo oko se bo obrnilo nanj in usta bodo zazijala vanj. Ha! Kako je to stresalo po udih ! Pa ali je res bilo — ? Ali je bilo res vse to ? Drl je zopet nizdol, odprl okno in gledal vun Tam zunaj je bilo vse kakor druga ju'ra. kadar je solnce sijalo in je deževje ponehalo. Voda je drvila mimo mlina narastla s cer, a ne več kalna, in kapljice so se lesketale po površini... Vsekakor druga jutra! Le Andrejček — ta ni bil kakor druga jutra! O Bog! V teh par dneh — pa taka izprememba! Andrejček samega sebe ni več izpoznal! In ali je res vse izgubljeno ?! Tresel se je po vsem životu. ■O Bog! O B g!« Sedel je na klop in se izkušal domisliti, kako je prišlo do tega in ali je sploh prišlo do vsega tega... Kako je bilo? Krivico je hotel popraviti —, da: krivico je hotel popraviti! In veak ve, da se krivica mora popraviti! To je hotel! Ali ni prav, da je hotel ? Vest mu ni mogla reči, da bi ne bilo prav, kar je hotel. Dobro! To je hotel! — Nace pa mu je bil napoti... In ali ni poizkusil pri Nacetu, da ga spravi s pota. če mogoče izlepa? Vest mu je rekla, da! In potem — ? Potem, ko je bilo zaman vse drugo, se je odločil -- IIu! Sedaj pa ta vprašanja! Ta očitanja! In ali je bilo prav, da 8e je odločil? Ali ni imel drugih sredstev, drug h pripomočkov? Ali je Nace zaslužil to? Ali bo Urbanur 8 tem zadovoljen? To ga je morilo! To ga je hotelo zadušiti, uničiti ! To je bilo grozno! Kakor divji je planil po konci. — Morda, morda pa še ni vse izgubljno; Morda ni šel niti domov ... Kdo vč, če ni morda ostal v gostilni — ? Iskrica upanja se mu je zablestela v očesu in bos in gologlav je drl preti vodi in potem ob vedi navzgor .. . Brvi ni bilo več — gorje! Obstal je za hip in upanje mu je ugasnilo v očesu . . . Še nekaj: Murda pa je brv padla sama-, moria jo je podrla voda . .. Vsekako se je hotel prepričati o tem! — K Lahu! K Lahu! Ako dobi Načeta pri Lahu — in zakaj bi bilo to nemogoče? — ah, ako dobi Načeta pri Lahu -potem — potem bo vse dobro. . . In ni ee pomišljal. Tekel je ob vodi dalje, kjer je višje gori bila voda plitvejša. Tekel je, dasi mu je robida trgala obleko in ga je grmovje bilo po obrazu —, tekel je in dospel na mesto, kjer je držala preko vode druga brv in jo potem v diru ubral nazaj proti Lahu. »O. B g, ti mi pomagaj! Samo še sedaj mi pomagaj 'a Iz L ho ve goBtilne je prihajalo petje . . . liri. pavo je bilo to petje... Vmes pa se je čul glu: visok in z&dirčen . . . Bil je glaa Nace tov! Da, to je bil glas Nacetov! Andrejček je zavrianil veselja! Drl je kakor divji ... »Zgoraj bom jaz! Prokleto, zgoraj bom jaz!« Oh - to je bil Nace! In Andrejček je planil v izbo, v sredo tja mednje: »Nace! Moj Nace! Jeli, da si ti! Ah, ti si, ti!« In objemal ga je in ga stiskal k s .-bi. kakor bi bil videl rajnega Berlaja, da se mu je prikazal tisto uro.. . Pivska družba je zijala in čakala, kaj bo iz teg*. Gostilničar pa je namignil ženi, ki ga je vjeli na stopnicah in ga prašala, kaj je Andrejčku —: »Kaj neki — ?! Mlaj je bil sinoči in meča ae mu danes!« (Dali«.) Politični razgled. Državni »bor. Izpočetka je vse kazalo, da bo proračun vendarle rešen do novega leta. Sedaj tega ni več pričakovati. Ali zadržujejo Čehi, ali pa se kuja nemška levica. Najbrž si bo vlada zopet morala pomagati s proračunskim provizorijem. <^ehi so opravičeni, da ne podpirajo vlade, Nemci pa vsak majhno ptiiaznejši korak, ki ga stori vlada, da bi potolažila Čehe, grdo gledajo in brž godejo. Kar ne more jim v glavo, da bi v Avstriji poleg njih kak drug narod kaj veljal ali imel. Toda do tega mora priti, če Avstrija hoče obstati; Slovani so se naveličali nadvlade nemške manjšine. Vlada je istinito z eno nogo še vedno v nemški levici in gleda skozi prste vsenemško gibanje; zato je bilo prav umestno, da sta ji dr. Kramaf in dr. Začek izprašala težko vest Te nezdrave razmere — je rekel dr. Začek — niso delo zadnjih let, ampak sad napačnega postopanja avstrijskih državnikov, odkar imamo to ustavo. Država sedaj žanje, kar so ti grešili proti njej pred štiridesetimi leti. Ti so avstrijske razmere postavili na g lavo jemanj šini prebivalstva so dali neomejeno oblast, večino pa so postavili v kot. Sedaj je le ta tudi v zbornici dobila večino, a vseeno nemška manjšina še vedno terja, naj sc ji pokori. Toda to ne bo šlo. Sedanji ministri imajo morda dobre namene, toda iz zagate ne pridejo, dokler bo ravnopravnost med narodi, zagotovljena v državnih zakonih, ostala mrtva na papirju. Čas je,da vlada razobesi enkrat avstrijsko zastavo, pod katero se morajo in hočejo zbrati vsi avstrijski narodi proti vsenemškim in vseitali-janskim rovarjem. — Zbornica je zvesta podoba zamotanih razmer v naši državi. Cujmo kako sodijo o njej socijalni demokratje. Na strankarskem shodu na Dunaju jo je soc. dem. posl. Daszynski takole označil: „Mi nimamo zbornice. Ta zmes pred-pravic in krivic, neumnosti in sirovosti ni in nc more biti zbornica. Izgubili smo vero v to, da bi še bila zmožna življenja. Štiri leta smo se trudili, da ohranimo to bolno revo pri življenju . . . Kakor ladja brez krmila drvi semintja po valovih najnižih strasti... Ta zbornica je zvesta podoba, ki kaže, kakšne so razmere po celi državi." — K vsem zaprekam in težavam se je zadnji čas še pojavilo kočljivo vse-učiliško vprašanje, kateremu se vlada ne bo mogla izogniti. Zakaj je to bruhnilo na dan? V Inomostu so nemški dijaki začeli demonstracije proti dr. Me-nestrini, ki je hotel predavati v laškem jeziku. Vse-učiliško starešinstyo je nato sklenilo ustaviti začasno njegova laška predavanja. Nato so se začele demonstracije na dunajskem vseučilišču in tepež med Nemci in Italijani. Poslednji so dejali, da demon-strijajo samo proti vladi, ki jih sili, da morajo študirati na nemških vseučiliščih. Nemški dijaki pa so jih vseeno napadli in potisnili na cesto. Zaraditega so v Gradcu italijanski dijaki imeli sestanek, kjer so zahtevali: 1. ustanovi naj se italijansko vseučilišče v Trstu, 2. dokler to ni ustanovljeno, naj se priznavajo izpiti iz italijanskih vseučilišč kot veljavni za Avstrijo. Tudi mesto Trst je brž odposlalo prošnjo v tem smislu na državni zbor. Baron Malfatti, vodja laških drž. poslancev, je govoril v državni zbornici o teh dogodkih, rekši, da so sicer obžalovanja vredni, a jih je vlada sama kriva, ker nasprotuje pravicam laškega jezika na vseučiliščih. Naučni minister Hartel je obljubil, da se ustanovi laško vseučilišče v Trstu. Dejal je namreč, ko je odgovarjal na interpelacijo barona Malfattija: „Nade, ki so se gojile v laška predavanja v Inomostu, se niso izpolnile. Sedaj bo dolžnost državi, da najde drug način pomoči, da bodo laški dijaki mogli nadaljevati študije v materinem jeziku, in vlada se ne bo strašila, v tem oziru obrniti se do zbornice, da odobri njene predloge." Jugoslovani so s tem odgovorom skrajno nezadovoljni, ker je minister Italijanom obljubil vseučilišče, medtem ko vlada nje popolnoma prezira, dasi imajo do svojega vseučilišča več pravic. Italijani štejejo v Avstriji okoli 670,000 duš in imajo na leto 400 dijakov na avstrijskih vseučiliščih, Jugoslovani pa štejejo nad dva milijona duš in imajo nad 700 dijakov na nemških vseučiliščih; torej so veliko bolj opravičeni terjati od vlade svoje vseučilišče. In koliko let ga že zahtevamo Slovenci v Ljubljani! A kaj je ž njim? Zato je sedaj prilika, da opozorimo vlado, naj poprej popravi krivico, ki se godijjj nam, potem naj šele daje višje šole drugim narodnostim. Odločno in tem razmeram primerno so nastopili v lepi vzajemnosti slovanski vseučiliščniki ter zahtevali, naj se jim ustanovi vseučilišče v Ljubljani. In jugoslovanski poslanci so še stavili nujen predlog za vseučilišče v Ljubljani, katerega prinašamo na drugem mestu. Shod ogrskih katolikov se je vršil 5. nov. ob navzočnosti 14.000 katoliških mož iz vseh delov dežele. Izmed škofov sta bila zraven kardinal Schlauch in nadškof Csaszka poleg mnogo drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Slavnostni govor je imel drž. poslanec grof Ivan Zichy ml., ki je v ognjevitih besedah poudarjal potrebo tesnega združenja vseh zavednih katolikov. V cerkvi in šoli se mora podkrepiti verski čut. Ogrska mora zopet postati katoliška država. Volivna borba na Hrvaškem je bila izredno huda. Kako so ondi delali vladni mameluki, to je že brez vse primere. Shode so prepovedovali, časopise zaplenjali, ovirali vsako občevanje kandidata — seveda le opozicijonalnega — z volivci; celo pisma niso dohajala tje, kamor so bila naslovljena. Tako n. pr. kandidat Kešer niti iz hiše ni smel; čuvali so njegovo stanovanje stražniki. Istotako je imel,častno' stražo župnik v Vrbanju. Odredila je to krajevna oblast, češ, da so taki nevarni miru in javnemu blagostanju. Vladni agitatorji pa so počeli, kar se jim je zljubilo; njih agitacija ni bila nič nevarna, uudna dvojna mera vkljub toliko proslavljani svobodi! In tako židovsko-liberalno stranko podpirajo javno — Frankovci, prijatelji in somišljeniki naše Tavčarjeve garde. Zaradi tega nečuvenega pritiska od strani mažaronstva in ker so opozicijonalne volivce na mnogih krajih kar pozaprli ali niso pustili glasovati, je opozicijonalna stranka morala izgubiti še precej onih mandatov, ki jih je imela dosedaj. Angleški kralj je pri nekem obedu rekel! „Žal, da še vedno traja ta (južno afriška) vojska; toda mi molimo iskreno za vrnitev miru in blagostanja." Kralju je torej žal in moli za mir, a tem manj molijo zanj njegovi ministri. No saj pa tudi nimajo časa, ker jim Buri dajo preveč opraviti. Od Holandske je zahtevala angleška vlada, naj zapove Kriigerju, da zapusti holandska tla, sicer nastopi resno (?) proti njej. Kriiger se menda res premakne v južno Francijo. Grški kralj in sin princ Jurij sta se dalj časa mudila na Dunaju. S cesarjem, ki se je 7. nov. vrnil iz Gedeljeva, so si ta dan menjali obiske. O pogovorih v javnosti ni nič znanega, vendar se sme s precejšnjo gotovostjo trditi, da se je več ali manj reševalo tudi znano krečansko vprašanje. Trinški namestnik grof Goess pojde namesto grofa Merveldta v Tirole; na njegovo mesto pride namest. podpredsednik na Dunaju grof Giovanelli-Gerstenburg, roj. Tridentinec. Pogajanja o avtonomnem carinskem tarif u so se 12. nov. začela med avstrijsko in ogrsko vlado. V poslaniških krogih se trdi, da je nekaj upanja na končno sporazumljenje obeh vlad glede načel, na katerih podlagi naj se izvrši drugo branje avtonomnega tarifa. Francoske nune ne marajo v Avstrijo. „Salc-burška kronika" je pisala nedavno: „Da pomirimo strahopetce, katere že mraz pretrese, če slišijo o kakšnem menihu ali nuni, povemo, da se dosedaj še ni nobena francoska nuna iffselila na Salcburškem odstopiti Angležen pokrajino Withewaterrand se zla- in, kolikor je nam znano, se tudi ne bo. Rajši gredo tirni rudniki. Sicer so pa pripravljeni nadaljevati v protestantovsko Anglijo ali Holandsko in med vojno, dokler ne izvojujejo popolne neodvisnosti, protestanti jedo kruh pregnanstva kakor pa v naši Sedaj se poroča, da Kruger niti nc misli ne na kako Avstriji, kjer se zdi, da imajo že glavno besedo naj- pogajanje. Kitchener brzojavlja med drugim, da so bolj fanatični protestantje." . se Buri na severovzhodnem delu Oranje zopet zdru- \n Kitajskem je umrl Li Hung-Čang, ki je žili pod poveljništvom Deveta. Torej so bile vse v zadnjih homatijah vodil pogajanja z evropskimi one angleške vesti o Devetovi smrti le pobožna velesilami. Bil je dober državnik ter je užival na- želja. Neka privatna brzojavka iz angleškega vira klonjenost skoro vseh evropskih držav; a ravno javlja, da je sedem osmin vsega kaplandskega prti- zato na kitajskem dvoru ni bil priljubljen. Že takrat bivalstva v odkriti ustaji. Najnovejša vest se pa jc moral ,oboleti', a je smel pozneje zopet,okrevati', glasi: Vojni minister Brodrick je v govoru, ki ga Sedaj so ga pa uradno proglasili za mrtvega. Po- je imel nedavno, pripisoval krivdo na podaljšanju kojnik ima mnogo zaslug za udomačenje evropske južno-afriške vojne predobrohotnemu postopanju z Blagoslovljenje vogelnega^kamena pri .Škofovih zavodih« v Št. Vidu nad Ljublj omike in znanosti na kitajskih tleh. Bil je najbogatejši mož na svetu ter je svojima dvema sinovoma zapustil poleg lepega števila milijard zlate in pre-mogove rudnike, več tovarn in mnogo posestev. — Cesarico-vdovo je, kakor se poroča iz misijonarskih krogov, nekdo napadel. Umoril je njenega spremljevalca, cesarica je ostala nepoškodovana. Zločinca so ubili na mestu. Vojna v južni Afriki. Kruger je baje izjavil, da je pripravljen pogajati se za mir, ako se angleška vlada obrne naravnost do njega. Zahteva pa popolno neodvisnost burskih republik pod garancijo Rusije in Francije ter pomiloščenje za vse kap-landske ustaše; Buri bi bili nasprotno pripravljeni ustaši. V prepričanju, da mora zlomiti odporJBurov, odpošlje vlada novih čet v južno Afriko. Angleška vlada obljubujc 70 odstotkov od vsakega plena tistim, ki hočejo iti med vojake v Južno Afriko. Ali ni to barbarsko? t aj Pokroviteljstvo jutrovukih kristjanov jc prevzela Francija, ki se pa ne meni dosti zanje. Sedaj se za pokroviteljstvo pulijo tudi drugi državniki, katerim pa osoda kristjanov ni veliko bolj pri srcu, kot je sedaj Francozom. Dopisi. Ribniški novičar. Kaj ne, dolgo časa me ni bilo na okoli. Kaj je neki bilo? Pa saj morate sami vedeti, da gremo Ribničanje poleti zdomi Jaz sem je vdaril gori na Gorenjsko. Ne verjamete, kaj se mi je gori primerilo! Gori nad Kranjem je bilo. |'ridem v neko hišo; gospodinja me nekako od strani pogleduje in nazadnje reče: „Pa menda niste vi ribniški novičar?" Kako pa to veste? vprašam. »No saj ste bili v »Domoljubu" namalani", odgovori. Tri dni in tri noči sem bival pod to gostoljubno streho in kako dobro se mi je godilo! Pa še za menoj so mi pisali, kako se jim je dobro* zdelo, da so me imeli pod streho, ta postrežljiva Zal.... ova mati. Hvaležen sem jim in tudi »Domoljubu", ker me je prinesel v podobi. Čudno se mi je zato zdelo, da so bili nekateri možje na naši Jurjevici radi tega na »Domoljuba" nevoljni, češ, da se iz nas Ribničanov norčuje, in še nekaj žugali, da ga ob novem letu puste. Domu se vrnivši dobom pa kar štiri pisma in sicer z Gorenjskega, Dolenjskega, Notranjskega in eno prav doli od hrvaške meje. Ta Hrvatar mi piše, da naj pustim svojo torbico, ker ta je za Hrvate, in naj si izberem kako drugo posodo za svoje novice. Prav ima, vsacemu svoje, Hrvatu torbicu, Ribničanu pa krošnjo! Zato bom nadalje prihajal s krošnjo v »Domoljuba" in vam kazal svoje blago. Poveznil bom svojo krošnjo pred vas in od dna vam razkladal dogodke iz naših krajev. Najspodnje novice so še tam od kresa, ko so škof prišli obiskat deželo s suhe robe. Seveda sem bil jaz prvi na postaji, kjer so imeli izstopiti. Kaj me je neki tako gnalo do škofa? Veste, slišal sem, da škof derejo ubozega kmeta in ga lupijo do belih kosti, zato bi rad videl, ali bode pri nas tudi tako, in zato so bile moje oči vedno vprte v škofove roke, kdaj se zasveti v njih krvavi nož. Nič nisem mogel opaziti, akoravno sem oprezoval več ko štirinajst dni. Toraj pri nas niso drli in lupili, pa kje so že morali, sicer bi ne pisal o tem pošteni »Rodoljub". Vendar je pa res, da sem videl za časa škofovega bivanja med nami neko nevarno klerikalno orodje in sicer v Sodražici. Ondotni zadrugarji so postavili ob zadružni hiši za škofov sprejem čeden slavolok s prav primernimi napisi na obeh straneh. Na strani proti trgu pa so sredi napisa kot rozeto napravili svoj zadružni grb — lep velik sveder. Ta-le sveder, akoravno samo narisan, je liberalce, kakor sem slišal, silno bodel v oči. Kaj bi še le bilo, ko bi bili zadrugarji prav pravcati sveder, tako v „štavti" obesili gori na napis, gotovo bi kak liberalec oslepil vsled njega. Sicer jim je pa prav, tem liberalcem; zakaj pa pravijo zadrugarjem »svederci." V Loškem potoku v sredo dne 26. junija t. 1. doživel sem vesel trenotek. Stal sem gori na Tabru pod lipo in ogledoval lepo okrašen Loški potok. Bilo je že par ur čez poldan, kar vidim župana Rusa v spremstvu dveh mož stopati v župnišče. Poklonit se gre Presvetlemu knezoškofu. Zdaj bo mir in sloga v Loškem potoku, sem si mislil, in zato je radosti trepetalo pod lipo moje srce. Toda pride 12. september in ž njim volitve! Ko bi teh ne bilo, potem bi bil marsikateri mož, ki sicer ni! V Ribnici so se dne 28. junija godile čudne reči. Nazadnjaki so postali naprednjaki, naprednjaki pa nazadnjaki; mračnjaki prosvetljeni, prosvetljeni pa mračnjaki. Ko se Presvetli knezoškof pripeljejo v ribniško faro, opazil sem spredaj same klerikalce — nazadnjake, napredni liberalci pa so stali zadaj za kakim oknom, za kakimi durmi, plankami itd. torej pravcati nazadnjaki. Tisti večer je bila po trgu razsvetljava; hiše klerikalcev so bile razsvetljene, liberalcev temne; toraj klerikalci prosvetljeni, liberalci pa mračnjaki. Tako smo Ribničanje vsi naprednjaki in nazadnjaki, prosvetljeni in mračnjaki, samo vrstimo se, zdaj ti, zdaj drugi. S Krke. — Z žalostjo sporočamo, da smo izgubili vrlega gospoda kapelana Jakoba Kleindiensta, ki so se preselili v Polhov gradeč. Bili so vnet dušni pastir v cerkvi, v šoli in pri bolnikih, moder voditelj Marijine družbe, pa tudi v zasebnem občevanji ljubeznivi. Pograjcem čestitamo, da so dobili tako izvrstnega gospoda. Vam pa, častiti gospod, Bog plačaj obili trud in tudi v prihodnje blagoslčvi Vaše delovanje! Iz Sostrega — Sprejmi, dragi „Domoljub", enkrat tudi iz našega tihega kraja majhen dopis. Dalje časa sem se je že čulo, da nam prestavijo našega iskreno ljubljenega gospoda kaplana, Henrika Buko-vica. Skoro nismo verjeli, da bi se moglo kaj tacega zgoditi, ker gospod so delovali med nami samo dve leti. Toda 8. septembra, v dan Marijinega rojstva, so nam sami naznanili raz lečo, da nas morajo po ukazu višjega pastirja zapustiti. Vse je obšla žalost, jasen dokaz, kako priljubljeni da so bili gospod. In to priljubljenost so si zaslužili. Delali so vsestransko z besedo, bodisi na prižnici ali v spovednici, v šoli, ali izven šole. Še več pa, kot z besedo, dosegli so s svojim zgledom. Ker njih zgled, bodisi pri molitvi ali pri pomoči do revežev moral je vsakega navdušiti za dobro stvar. Posebno tovarniško ljudstvo jim ne more nikdar dosti zahvaliti za skrb, katero so imeli za njih dušne in telesne potrebe. Spominjali se Vas bodemo, gospod kaplan, in obetamo Vam, da bodemo spolnovali Vaše nauke. Vam pa želimo obilno blagoslova božjega v novem vinogradu Gospodovem! Iz Frankolovega na Štajerskem dne 11. nov. 1901. Zvedel sem od neke strani, da „Slov. Narod" in »Rodoljub" (seveda tudi ptujski »Štajerc" gotovo ni zaostal) neki mnogo o naših Frankolskih društvih poročajo. Podpisani vsled tega izjavljam, daje vodstvo društva in posojilnice tukaj popolnoma v po-štenih kmetskih rokah ter v dobrem stanju, o čemer se je g. revizor „Gospodarske Zveze" pri reviziji tukaj dne 28. nov. 1900 sam osebno prepričal. Nobeden pa izmed onih dopisnikov niti knjig niti društvenega blaga še nikoli ni pregledoval. Vsled tega so vsa poročila v onih listih jalova in do-cela zlagana. Enkrat za vselej pa s tem izjavljamo, da na take laži ne bomo odgovarjali, ker se nam zdi pre-neumno, da bi se s takimi poročili pečali, zato ker vemo, da vsak pošten čitatelj takim brezverskim liberalnim listom itak nič ne verjame.* Za kmetijsko društvo in posojilnico: Matija Volane ravnatelj. Iz Št. Jurija ob južni železnici. — Ta dopis Vam pošilja mladenič iz štajerskega Št Jurija, kjer si je vrli »Domoljub" zlasti med mladeniči pridobil precej naročnikov. Tukaj jako radi prebiramo .Domoljuba-, kar vemo ceniti dobro berilo, zlasti pa še odkar se je na Štajerskem rodil list, ki ga mi imenujemo „giftna krota", sam se pa po nevrednem imenuje .Štajerc." Rodil se je ta umazanec ob pustnem času torej takrat, ko nemškutarjem in liberalcem vsa pamet zvodeni. Temu listu je zoperno vse, kar jc katoliškega in slovenskega; poln je obrekovanja, zlasti do duhovnikov in narodnih pa gospodarskih društev. Sam se sicer izdaje za prijatelja kmetov, v resnici pa je največji sovražnik in izdajavec slovenske domovine. Zato ga je večina kmetov že zavrgla; naročniki odpadajo in videti je, da mora biti v velikanskih stiskah. Tudi pri nas v Št. Jurju že piska na zadnjo luknjo svoje gnile piščalke. Vse drugače pa se godi Vašemu »Domoljubu«, „Sloven-skemu Gospodarju" in „Našemu Domu." Ti trije časopisi pa se vedno bolj širijo. In mi mladeniči hočemo storiti vse, da ne bo hiše, kjer bi se ne čitali omenjeni časopisi, vedno zvesto stoječ pod zastavo, na kateri se blesti naše staro geslo: „vse za vero, dom, cesarja!" — V. T. Iz Stare Loke. Častiti gospod urednik ! Z velikim veseljem smo prebrali »Domoljuba«. Ta Vaš list se res posebno trudi, da bi pomagal nam revnim ljudem in zboljšal naSe revno stanje. Izvrstno misel je sprežil sedaj »Domoljub« s svojim člankom „male hranilnice", v katerem se prav po domače razlaga, kako bi se lahko po malem vadili varčevati. Ta misel je tako izvrstna, da ne Bme ostati samo na papirju, ampak se mora tudi uresničiti. Če se ta misel izpelje, koliko bi se tem potom lahko prihranilo, koliko dobrega storilo, koliko slabega odvrnilo, to bo še le prihodnost pokazala. Zatorej rodoljubi na delo! Nikar se ne plašite truda in težav. Vsak začetek je težak, tako je tudi ta, ali vedite, da vam bodo hvaležni So pozni rodovi. Koliko bi lahko naši mladeniči prihranili, ki sedaj ali zapijejo, ali pa zaigrajo, to mi le predobro vemo. Ravno tako je tudi z dekleti. Vsak hlapec, vsaka dekla dobi še kdaj k&k denar; res ni veliko; za pravo hranilnico premalo; tukaj v mali hranilnici bi ga pa lahko vložil, kar bi mu v sili le prav prišlo. Tako pa sedaj gre vse rakom žvižgat, pa krč-marjem in kramarjem v žep. Upam, da se voditelji naSih Marijinih družb zavzamejo za to prekoristno stvar. Upam tudi, da bodemo v Stari Loki med prvimi, ki jo bodemo vstanovili po nasvetu »Domoljuba« in to v najkrajšem času. — Zii torej pošteni slovenski mladeniči, poštena dekleta, sprejmimo tudi varčevanje v delokrog Marijinih družb. Ne brigajte se zato, če kdo kaj zabavlja; naj le, saj beseda ni konj, da bi koga na tla podrla. Vsaka dobra stvar ima svoje nasprotnike, tako jih bo imela tudi ta. Vprašam VaB, ali posojilnice Ra,f.ijzenovke niso imele nič nasprotnikov? Imele so jih, imele, pa šo koliko in jih imajo še dandanes; pa vsem so bile kos, tako bodo tudi »Male hranilnice«. Zatorej le na noge I Glejte, da si kmalu ustanovimo „ČčbeIico" v svoj lastni blagor, in v blagor svojega bližnjega. Le potem se bo uresničil pregovor, ki pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača! Iz Cola nad Vipavo. — Sprejmi, dragi »Domoljub« par vrstic od svojega prijatelja. Ž9 večkrat bi ti bil poročal, pa nam kmetom ne preostaja veliko časa za pisanje. Mislim pa, da bi bilo dobro, če se ohrani v spominu tista psovka, katero nam je liberalni poslancc Božič na volivnem shodu vrgel v obraz. Rekel je: da so na katoliški strani sami zabiti in nevedni kmetje. Dragi sosedje, zapomnimo si to! Tako nas liberalci grdijo, zraven pa hočejo, da naj za liberalce glasujemo! Ali se hočemo ravnati po našem županu, ki bi najrajši našega g. župnika, če bi ga le mogel, v svoji liberalni jezi kar po-hrustal. Ako bi bili v soseski vsi taki, ne pride noben duhovnik več k nam v službo! Pa hvala Bogu, naša soseska je še v veliki večini katoliška in ima še veliko večino mož poštenjakov, katerih ne omaia nobena grožnja, da bi s svojim g. župnikom ne stali v eni vrsti. Zato Vas, dragi sosedje, že zdaj opozarjamo na prihodnje občinske volitve spomladi, da si izberemo tak občinski odbor in tacega župana, ki bo imel za nas kaj srca in pa voljo, svojo so sesko voditi v miru in prijaznosti z vsemi. Potem bodo za nas nastopili boljši in veBelejši časi. Bo- dimo pa složni in nikar ne poslušajmo liberalnih zapeljivcev, ki vse obetajo, store pa samo to, kar njim nese! Slovenski novičar. Izpred deželnega sodišča Vsled odredbe kasacij-skega sodišča se je vršila pred dež. sodiščem v Ljubljani nova obravnava proti č. g. kuratu M 1 e j n i k u, katerega se je dolžilo razžaljenja Veličanstva. »Narodu« je bila ta pravda povod za silno upitje. Te dni je deželno sodišče g. M 1 e j n i k a popolnoma oprostilo. »Juristi« v »Narodovem« uredništvu so torej pri vsej zadevi pridobili si le — dolge nosove. Iz Cerkelj se nam piše: Zadnje občinske volitve so se brez prisotnosti glavnega agenta vršile mirno in redno. Ugovora ni bilo nobenega. Hribar in njegovi agentje so temeljito pogoreli; ž njimi vred je pa bil tudi prav nepotrebni vodovod za vedno pokopan. Volivci, ki se niso dali preslepiti ne z denarjem in ne z diugimi sredstvi, so 5 in 6. nov. 1.1. izzivačem in surovežem odgovorili tako jasno in glasno, da jim bo izid občinskih volitev še dolgo dolgo po ušesih zvenel. Farbarija in laž imata kratke noge. Streljanje zoper točo sa je, kakor posnemamo iz „Dom 1 10 Koruzna > > » 16 40 . > III. > > 1 — Ajdova » > » 28 - Telefije meso > 1 30 Fiiol, liter . . . 30 Pri4i$e » sveže » 1 50 Grah, » . . . • 50 • « prek. » 1 70 Leča, > . ... — 20 Koitrunovo meso » — 80 KaSa, » . . . . — 20 Maslo . . . . » 2 40 Ričet, > . . . . — — Surovo maslo . » 2 — Plenica 100 kg 19 — Mast pralicja > 1 50 KI . . . > » 16 Slanina sveta » 1 30 Ječmen > » 13 20 > prekajena » 1 60 Oves . . > » 16 Salo..... » 1 30 Ajda . . i » |4 — Jajce, jedno . . — 8 Proso, belo, i » 16 Mleko, liter . . # _ 20 > navadno > » 16 20 Smetana liter — 80 Koruza . . » » 13 — I Med .... kg _ 80 Krompir » » 4 20 Krompir . . . » _ — Drva, trda, teženj 9 20 PiManec . . . 1 20 » mehka, » 6 80 Oolob . . . . t _ 40 Seno, 100 kg . . 6 — Raca . . . . # _ — Slama, » » ■ 6 — Goa..... • — — Stelja. » • — Loterijske srečke. Dunaj, 9. novembra 30 64 12 42 11 Gradec, 9. novembra 4? 12 66 88 50 Line, 16. novembra 69 33 6 5 19 Trst, 16 novembra 31 39 27 76 25 i i ♦ 427 (10- 1) Ali si želite mnogo JaJo po zimi? ved in boljšega mlaka? dobro zdebelenlh prasoov? zdravo in lepo drobnico? modno, ustrajno vpreino žival? Primešajte toraj krmi Iiarthel-jevo re-dilno apno! Nikoli vam ne bo tal za ta mali trošek. Nauk za porabo brezplačno. Mihael Bartbel m dr. !na Dunaju, X. V Ljubljani je na prodaj pri: Ant. Kana, Franc GroSelJ, Ant, Korbar, Edm. Kavči«*, Pet. Lassnlk, Jan. Perdun, A. Šarabon, t Doktorja pl. Trnkoczyja že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna In dletetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja 267 (12—11) lekarna Trnkoczy y Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po posti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražu-joče kave in ruskega čaja Dr. pl. Truk<5czyjev m Icmo m I »«fl ara 1 ^»»f priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček ('/, kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Dr. pl. Trnkdczjja ■ kapljloe. Izborno sredstvo ———————— za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Stekl. 40 h, pol tucata K g odvajalne, želodeo 61 ——— stilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče jc to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, šest škatlic 2 K 10 h. — Pooukrene kroglloe. Škatla 80 h. tri škatle 2 K. Prani, pljnfinl in kalijev sok ali zelliftni ———— alrnp, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. ■9 a-lt mm I I ■■ .1 ali udov o vet (Olohtgetst) —————1——— priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 60 h. □D ■ n Varstvena znamki. aa, preskušeno ———— sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roZenici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s prilož nim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h,šest steklenic 3 K 50 h. Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd.obrnjena im vzdrževanje zdrave tn krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6ozyJa rt dime pripravke za ilvlno. Doktorja pl. Trnkdczyja rMi I 1 n m k I Varstvena znamka. redtlnl praiek za notranjo rabo pri kravah, volih in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. ■ | JL redilnl in krmilni praiek. Var-' stveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. = P o * o r I Ta prailijl prašek ln Kakao- == ~ " 1 Oaj dobite tudt v vseh prodajalnloah, ii — pa ne, potem po pottl = Hladni II fl V I I Podpisani priporočam si. občinstvu lil U IV H ! v mestu in na deželi svojo veliko za-________ logo lepe pienične moke in otrobov. Imam vedno tudi svežo ajdovo moko brez riževe primesi, ršeno in koruzno moko. Prodajam na drobno in na debelo. Na deželo pošiljam vreče po 50 klg proti povzetju. Vse po najnižji ceni. Uzorci in ceniki so franko na razpolago. Postrežba zanesljiva. Trgovcem in društvom dovoljujem znižane cene, tudi drugim pri večjih naročilih. Franc Zoreč, «o (3-3) v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 23. EmetiškaposojilaicaLjubljanske okolice registrovana zadruga c neomejeno zavezo, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I obrestuje hranilne vloge po 4'/s °/0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike 264 (12—10) plačuje. Uradne nre rasnn nedelj in praznikov vsak dan od 8—12. are dopoldne. Poštn. hran. urada štev. 828.406. — Telefon štev. 5. Ivan Kordik v Ljubljani Prešernove ulice št. io—14. Priporoča vsake vrste drob-nine na debelo in drobno, posebno potrebščine za irev-ljarje, krojače sedlarje. Jedilno orodje posebno za gostilničarje: nože in vilice 12 parov od K 3'— naprej; žlica cinaste tucat od K 2 40 naprej; žlice aluminium tucat od K 4 — naprej; žlice alpaka tucat od K 9- naprej; za kavo tucat od K |-20, 2 20 in 440 naprej. 413 6-6 Velika izbera vsake vrste špage, posebno nizka cena za večje odjemalce. mrekove storže S kakor tudi cele vagone kupuje po najvišji ceni 437 (2-2) Ivan Majdič v Kranju. Trgovina z železnino D Andr. Druškoviča naslednik ***** VAL GOLOB Mestni trg 10 Ljubljana Mestni trg 10 priporoča poljedelske »troje, 305 (20-14) mlafllnice in slamoreznice, najboljše tovarne, močne pluje, roman in port-land cement, itorje in stresni klel, nepre-močljlve plahte za vozove, peči, štedilnike nove vrste, tehtnice, uteie, mesoreznlce, jumnate cevi, pipe, ventile in drugo opravo za gostilničarje, velika zaloga kuhinjske P« vrstne električne varjene verige, vsakovrstno orodje in sploh vse v to stroko spadajoče predmete po ugodnih cenah. — Velika izbera pristno pozlačenih najrobnlh krllev. Ceniki križev na tahtevanje brezplačno! S s s iz I m J» Zobozdravniški in * * tehnični atelje. Ruvanje zob a kloretilom, dušikovim oxydulom (Luftgas) itd. — Plombiranje zob z zlatom, porcelanom in drugimi sredstvi. — Zlato krone io spone, zobovja iz kavčuka, aluminija m zlata. 426 6-4 Zobozdravnik Dr Rado Frlan Ljubljana, Špitalske ulice 7. I. Ordinira od 9.- 12. ure. od 1.—6 ure. Za uboje brezplačno ruvanje zob od 8 - -9. ure zjutraj. bdajataU: dr. Evg« Umpa. O^ovoral umlnlk: i™ -TUka .Katolttka Tiakai^T