Politična šola
28. februarja 1975 - leto XI št. 8 (267) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
•	0 praznovanju 1. maja
Včeraj popoldne je bila v prostorih delavskega kluba v Velenju 10. seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Velenje. Na seji - nanjo so povabili tudi predsednike občinskih odborov sindikatov delavcev v posameznih dejavnosti, so spregovorili o pripravah na referendum za podaljšanje samoprispevka v občini. Sprejeli so tudi okvirni program za praznovanje letošnjega mednarodnega praznika dela 1. maja v občini.
•	Izvolili nove organe
Na drugem občnem zboru osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih velenjske občine, v soboto, 15. februarja, so po poročilu o delu osnovne organizacije v preteklem obdobju, ki ga je podal dosedanji predsednik Rudi Meh, sprejeli delovni program, finančni načrt ter pravila o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije. Razrešili so tudi dosedanji izvršni in nadzorni odbor ter izvolili nove organe osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodjalcih. Za novega predsednika so udeleženci zbora soglasno izvolili Štefana Rovana.
Urediti nagrajevanje pedagoških delavcev
S krajšo slovesnostjo so v ponedeljek, 24. februarja, v Velenju odprli II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizacijo dela Kranj. Tega pomembnega dogodka za nadaljnji razvoj šolstva v Šaleški dolini se je poleg 38 slušateljev iz Velenja in drugih sosednjih občin udeležilo tudi veliko število gostov, med njimi predsednik skupščine občine Velenje Nesd Žgank, predsednik in podpredsednik izvršnega sveta velenjske občine Franjo Kljun ter Lado Zakošek, politični sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Velenje Franjo Koran, generalni direktor ZIP Gorenja Ivan Atetšek, glavni direktor REK Velenje Mirko Bizjak, direktor RSC Velenje Ivo Jamnikar in predstavniki kranjske visoke šole.
ZA MLADE KOMUNISTE
O FRANCE POPIT OBIISKAL OSNOVNO ŠOLO BIBA ROECK V ŠOŠTANJU
DAN ZENA
najprimernejša darila
nudi blagovnica
ivom
in
e
o
STANDARD
nudimo DARILNE KUPONEJ
Prejšnjo soboto je predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije France Popit skupaj s članom izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Francem Šalijem in direktorjem republiškega zavoda za šolstvo Borisom Lipužičem obiskal osnovno šola Biba Roeck v Šoštanju, kjer so v začetku februarja začeli s celodnevno šolo.
Pogovora z gosti iz Ljubljane so se poleg učiteljev te šole udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij ter vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje ter krajevne skupnosti Šoštanj. Navzoč pa je bil tudi predstavnik zavoda za šolstvo Celje prof. Oto Pungartnik.
Ravnatelj šoštanjske šole Matjaž Natek je najprej seznanil goste, da je šolstvo v dolini že zelo staro, saj je letos 198-let-nica njihove šole. Šola je bila v tem dolgem obdobju štirikrat dozidana, zdaj pa se lahko po-
hvali tudi s telovadnico, ki je sad solidarnosti delovnih ljudi in drugih prebivalcev občine. Zatem je Matjaž Natek spregovoril, kako so potekale priprave na ta pouk ter seznanil Franceta Popita z nekaterimi težavami, na katere so naleteli v začetnem obdobju. Povedal je, da so s pomenom celodnevne šole seznanili tudi starše in delovne kolektive, izdali pa so tudi informator, v katerem so podrobno opisali, kaj celodnevna šola prinaša in kaj nudi otrokom.
Nadaljevanje na 2. strani
Sredi marca bo začela v Velenju z delom jpolitična šola za mlade komuniste. Osnovne organizacije zveze komunistov v ŠalešŠki dolini so na zadnjih sestanlkih določale kandidate za politično šolo.
Slušatelji politične šole za mlade komuniste bodo poslušali predavanja o osnovah marksizma, zgodovini, razvoju in poglavitnih značil-
nostih samoupravljanja, o družbenem bistvu delegatskih razmerij, nadalje o gospodarstvu občine in gospodarjenju v organizacijah združenega dela, pa o idejni vlogi in idejnem boju komunistov, o Zvezi komunistov Jugoslavije v boju za mir, enakopravnost, mednarodno sodelovanje in socializem, o osnovnih ekonom&ih kategorijah ter o vlogi, pomenu
Komisija za SLO, družbeno samozaščito in tradicije NOB pri OK ZSMS Velenje je tudi letos, ko poteka enaintrideseto leto pohoda „Štirinajste" in ob trideseti obletnici osvoboditve ter na dan, ko je padel naš partizanski pesnik in borec Ka-juh, organizirala pohod po poteh 14. divizije. Pohoda se je udeležilo več kot 250 mladincev iz osnovnih, srednjih"* in poklicnih šol ter osnovnih organizacij ZSMS. V pohodu so sodelovali tudi pripadniki - enot JLA celjskega in postojnskega gar-nizona ter člani odbora za SLO pri skupščini občine Velenje. Sklepne prireditve v Zavodnjah pa se je udeležilo veliko domačinov.
in delu občine, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti.
Politična šola za mlade komuniste pa je le ena od oblik iz programa družbenega izobraževanja, ki sta ga za leto 1975 pripravila Komite občinske konference zveze komunistov Velenje ter delav&a univerza v Velenju.
Illlllllllllllllllllllllllltlllillllllll^
ZADNjEBNI POSVETU...
•	Neuspel udar v Grčiji
Iz Grčije je prišla novica, da so oblasti preprečile poskus državnega udara, ki so g» hoteli izvesti nekateri oficirji, povezani s člani bivše vojaške hunte.
Vlada premiera Karamanlisa je sporočila, da nadzoruje položaj, vendar pa je zaradi varnosti uvedla delno izjemno stanje. V nekaterih enotah grške armade so prav tako uveljavili izjemne vojaške ukrepe.
. Več deset oficirjev in pripadnikov ter simpatizeijev bivšega režima so aretirali, preiskave o ozadju delovanja zarotnikov pa bo zajela, kot so sporočili v Atenah, vse sumljive osebnosti.
Voditelji opozicije so v parlamentu zahtevali, naj bi začeli takoj razpravo o poskusu državnega udara in so teijali od vlade takojšnja in izčrpna poročila o vsem, kar so oblasti doslej odkrile o zaroti.
Po nekaterih novicah je vlada zaroto pravzaprav -šele preprečila, kajti priprave na državni udar še niso bile končane, ko se je vlada odločila za ukrepe.
Sicer pa je v Grčiji mir in red, vlada je sporočila, da popolnoma nadzoruje položaj.
•	Minič
v Venezueli
Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je po končanem uradnem obisku v Mehiki, ki so ga ocenili kot izredno uspešnega, prispel na uradni obisk v Venezuelo. To je prvi uradni obisk kakega jugoslovanskega funkcionarja takega ranga v tej deželi.
Jugoslavija in Venezuela sta sicer zemljepisno daleč druga od druge, toda njuno sodelovanje je zelo tesno v mnogih mednarodnih organizacijah, še posebej v Združenih narodih.
Venezuela se zadnje čase vse bolj približuje stališčem neuvrščene politike, obisk Miloša Miničs pa bo (kagocena priložnost, da se taka naravnanost še bolj okrepi in utzdi.
VS in Ciper
Na škofa
zahtevo Makariosa,
;a nad-onitega
predsednika ciprske vlade, se je v New Yorku sestal Varnostni svet Združenih narodov, da bi razpravljal o položaju na otoku -toda po nekaj dneh sicer živahnih debat je ostalo vse po starem.
To se pravi, da ni svetovna organizacija doslej še ničesar ukrenila, da bi odpravila posledice najnovejšega zapleta na otoku, ki je nastal, ko so ciprski Turki enostransko proglasili svojo ..federalno državo".
Nadškof Makarios je pred dnevi izjavil, da nikoli ne bodo dovolili razkosanja otoka in to njegovo izjavo so podprli tudi drugod.
Jugoslovanski zvezni sekretariat za zunanje zadeve je ob tem uradno izjavil, da ima Jugoslavija za zakonitega ciprskega predsednika samo nadškofa Makariosa in da ne priznava nikakršne druge oblasti kot tisto, ki jo vodi on. Prav tako se je Jugoslavija v uradni izjavi svojega zunanjega ministrstva zavzela za ohranitev ciipske ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neuvrščenosti.
Jugoslavija meni, da se morajo z otoka umakniti vse tuje čete in da morajo ciprski Turki, ciprski Grki in Ciprčani v strpnem dialogu sami razrešiti sporne zadeve.
• Pred ponovnim obiskom
Bližnji vzhod na zunaj ne ponuja nikakršnih novih in dramatičnih sprememb, tod a za kulisami tega navideznega mira se gotovo dogaja marsikaj, kar utegne v bližnji prihodnosti pomembno vplivati na razvoj dogodkov na tem občutljivem področju.
V začetku marca se bo tja znova vrnil amariški zunanji minister Henry Kissinger in prinesel - kot vsi pričakujejo -zadnje predloge za nadaljevanje pogajanj med Arabci in Izraelci.
Ti predlogi bodo zadevali zlasti nadaljnji umik Izraela z zasedenih ozemelj, kar je prvi pogoj za uveljavljanje znane ameriške politike „korak za korakom", s katero upajo doseči končno mirno rešitev bližnje-vzhodnega problema.

.IN DOMOVINI
NALOGE - Med najvažnejše neposredne in trajne naloge organizacije ZKJ v JLA v prihodnjem obdobju sodi nadaljnje idejno, organizacijsko in akcijsko usposabljanje ZKJ v JLA in,kre-pitev ZK v splošnem in bojnem izpopolnjevanju ZK in utrjevanju moralno-politične enotnosti armade v duhu političnih smernic ZKJ, v varovanju in poglabljanju revolucionarne in ljudske narave JLA, v nadaljnjem integriranju armade v sklopu revolucionarne preobrazbe naše družbe in v zagotavljanju nenehnega razvijanja odnosov v armadi v skladu z njeno naravo, nalogami, vlogo, revolucionarnimi tradicijami, vrednotami in dosežki naše samoupravne socialistične družbe: To je zapisano v akcijskem programu, ki so ga sprejeli prejšnji teden na konferenci ZKJ v JLA.
ZDRAVLJENJE - Bolnikom, ki jih muči hud išias, se obetajo boljši časi: najpozneje od leta 1980 dalje jih ne bo treb.a več operirati, da bi jim odstranili vzrok bolečin, temveč jim bodo le dali iniektfiiozdravila papain, -katerega učinek" je enak uspešni operaciji. Papain, ki so ga po dolgotrajnih raziskavah izdelali v laboratoriju za biokemijo ljubljanske tovarne Lek, zdaj že klinično preizkušajo v ljubljanski ortopedski kliniki. Doslej so v Ljubljani zdravili s tem zdravilom 260 bolnikov, ki bi jih sicer morali operirati. 30,5 odstotka bolnikov, ki so jim dali injekcijo papaina, je popolnoma ozdravljenih, pri prav tolikih bolnikih se je bolezen bistveno izboljšala in imajo le še neznatne težave, pri 22,5 odstotka bolnikov se je stanje precej izboljšalo, le 17,5 odstotka bolnikov pa še vedno toži o enakih težavah.
LADJE - Pet največjih brodarskih podjetij Jugoslavije je sklenilo s tujimi ladjedelnicami pogodbe o gradnjah 18 novih velikih čezoceanskih ladij s skupno
154.000 ton nosilnosti. Podjetja, med katerimi je tudi Splošna plovba iz Pirana, so že zagotovila potreben denar. Sedem ladij bodo tuje ladjedelnice dobavile prihodnje leto, sedem leta 1977, preostale štiri pa leta 1978. V tem času bodo kupili tudi nekaj rabljenih ladij, odvisno od cen in razmer na svetovnem pomorskem tržišču. Po opravljeni anketi kaže, da bo konec letošnjega leta plulo pod našo zastavo 347 trgovskih ladij.
SPOMINKI - Zlatarna Celje je sklenila s kanadskim olimpijskim komitejem pogodbo za proizvodnjo in prodajo spominkov za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Montrealu. Celjski zlatarji bodo izdelali milijon popačenih obeskov za ključe z emblemom olimpiade in jih poslali v Kanado. Se milijon takšnih obeskov bodo prodali v Jugoslaviji, ZR Nemčiji, Avstriji, Italiji in drugih evropskih državah. Celjski kolektiv bo prodajal v Jugoslaviji in socialističnih državah tudi približno pol milijona priložnostnih zlatih verižic in obeskov ter 300.000 man-šetnih gumbov. Kanadski organizacijski komite je dal našemu podjetju izključno pravico za prodno v Jugoslaviji približno 140.000 srebrnikov z znakom olimpiade v Montrealu.
ZAVAROVALNICE - Družinam žrtev hude železniške nesreče, ki se je pripetila lani na železniškem kolodvoru v Zagrebu, in ranjenim potnikom ter trajnim invalidom bodo izplačali na račun solidarnostne akcije vseh jugoslovanskih zavarovalnih organizacij dodatno enkratno denarno pomoč. Zavarovalnice so že zagotovile tri milijone dinarjev. Med jugoslovanskimi zavarovalnicami, ki so se takoj izrekle za solidarnost, sta tudi zavarovalnici Sava iz Ljubljane in zavarovalnica Maribor iz Maribora.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Urediti nagrajevanje pedagoških delavcev
Finančni problem celodnevne šole so le delno rešili, zato bi bilo prav, da bi to vprašanje sistemsko rešili za vso Slovenijo. Pri uvajanju celodnevne šole so naleteli tudi na veliko podporo pri delovnih organizacijah v kraju, krajevni skupnosti, še posebej pa se i? Matjaž Natek zahvalil za veliko pomoč, ki jo je nudil komite občinske konference zveze komunistov Velenje. Na celodnevni šoli so uvedli tudi oddelčne konference, na katerih se učitelji pred učenci v razredih pogovarjajo o njihovem šolskem uspehu, in so se že sedaj pokazale kot zelo uspešna oblika samoupravljanja v šoli.
Omenil je tudi, da bi nujno potrebovali dve stanovanji za učitelje, težava pa je tudi v tem, da šola stoji na rušnem področju, zaradi česar je ne smejo več širiti, ker ne dobijo reverza.
V primeru, da šole resnično ne bi smeli več širiti, bodo prisiljeni pridobivati oddelke na račun večjega števila učencev v razredih. Ravnatelj osnovne šole Biba Roeck Matjaž Natek je tudi povedal, da ima njihova šola dve podružnični šoli — v Ravnah in Belih vodah. Že prihodnje šolsko leto bi bilo treba
tudi ti šoli vključiti v celodnevno šolo, da ne bi prihajalo do socialnega razlikovanja med podružnično in matično šolo.
France Popit je najprej izrekel priznanje vsem za sedanje delo, saj orjejo ledino na tem področju. Dejal je, da opravljajo plGniTSKO učiO pri uvajanju celodnevne šole, premagovati pa so morali stare poglede na šolo pa tudi številne odpore. Zato si pedagoški delavci za angažiranje pri uvajanju celodnevnih šol zaslužijo ustrezno družbeno priznanje.
Strinjal se je tudi z mnenjem, daje treba celodnevne šole uvajati tudi na podružničnih šolah, saj morajo te šole resnično postati vzgojno, kulturno in družbenopolitično središče vsakega kraja.
Med pogovorom v Šoštanju so precej časa namenili tudi materialnim vprašanjem, ki se porajajo v zvezi z uvajanjem novega načina pouka. Stremeti bo treba za tem, da bomo izdelali kriterije za nagrajevanje po delu, v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pa si bo treba prizadevati za čimboljso rešitev materialnih vprašanj pri nadaljnjem razvoju šolstva. Prizadevati pa si bo treba tudi za spremembo zakona, po katerem sedaj interesne skupnosti oziroma šole ne morejo najemati kreditov za naložbe v šolstvu.
SPET POMEMBNA PRIDOBITEV V VELENJSKEM GORENJU
Odprli obrat galvanike
Delavke Gorenja Terezija Jakob, Marija Meško in Marjana Koren so v soboto, 22. februarja, s pritiskom na gumbe slovesno spustile v pogon stroje v novem obratu galvanike, ki so ga zgradili v okviru temeljne organizacije združenega dela Chrommetal in embalažnica.
Na slovesnosti, ki so se je poleg velikega števila delavcev udeležili tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank in politični sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo Koran, je o pomenu novega obrata spregovoril predsednik delavskega sveta tega TOZD Franc Krajnc.
„Danes," je dejal, „ko odpiramo novo galvaniko, mi spomin nehote uhaja na čas, ko smo odprli skoraj pred petnajstimi leti v adaptiranem gospodarskem poslopju v Starem Velenju skromno brusilnico in .galvaniko. Danes ne upamo pomisliti na delovne razmere, v katerih smo delali takrat. Delovna sredstva so bila zelo skromna in zastarela. Že takrat, na samem začetku leta 1960, smo po vrsti začeli osvajati polizdelka za Gorenje. Z izdatno pomočjo Gorenja smo se po devetih letih dokopali do nove zgradbe in do nove avtomatske galvanike, ki je pomenila bistveno izboljšanje tako kakovosti izdelkov kot tudi delovnih razmer. Ker je bila perspektiva takratnega malega kolektiva zelo omejena in sami ne bi mogli dohajati potreb in naglega razvoja Gorenja, se je takratni kolektiv odločil, da se pripoji k Gorenju. To se je zgodilo na začetku leta 1970. Ze takoj po združitvi smo začeli prve priprave osnutkov za postavitev povečane in modernizirane galvanike ter čistilne naprave, ki ju danes odpiramo. Za novo zgradbo, čistilne naprave, brusilne avtomate in drugo je bilo potrebnih približno 6 starih milijard dinarjev. Vse temeljne organizacije združenega dela TGO Gorenje so se morale odreči precejšnjemu delu svojih sredstev, da smo si lahko postavili to halo. Vsem obljubam v imenu našega delavskega sveta in vseh članov
sednik delavskega sveta TOZD Chrommetal in embalažnica zahvalil vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da bodo v prihodnje delali v bolj urejenih delovnih pogojih bolj kvalitetno in da bodo s pomočjo nove čistilne naprave odplak skrbeli tudi za bolj čisto okolje, v katerem živijo in delajo.
tudi oddelek za izdelavo mrež ■ štancanih izdelkov, katere dodata galvansko obdelujejo. V oddelku i brušenje in poliranje pred galvania ranjem sta poleg klasičnih brusilni strojev tudi dva avtomata za bm šenje in poliranje.
Odplake iz galvanizacije in vset drugih obratov organizacije zda ženega dela Gorenje bodo odslej* strupljevali in nevtralizirali v i» demi avtomatski čistilni napravi,S
Površina celotne hale novega modernega objekta za galvanizacijo znaša 6.300 kvadratnih metrov, d tega zavzema čistilna naprava 1.350 kvadratnih metrov. Zmogljivost čistilne naprave pa je 150 odplak na leto.
kolektiva, da se bomo v bodoče še bolj trudili, da pri njih ne bo zastojev zaradi pomanjkanja polizdelkov, katere izdeluje naša temeljna organizacija in da bodo izdelki zares kakovostni. Prav tako obljubljam, da bo tudi naša TOZD v prihodnje prispevala svoja sredstva drugim temeljnim organizacijam, ko bodo investirale v svoje nove programe. Ob koncu se je pred-
O pomembnosti otvoritve novega objekta za nadaljnji razvoj Gorenja je spregovoril tudi generalni direktor združenih industrijskih podjetij Ivan Atel-šek, ki je med drugim poudaril, da zastavljene naloge terjajo od njih še večjo enotnost, kar je predpogoj, da bodo te naloge uspešno uresničili.
V novem obratu za galvanizacijo so trije moderni galvanski avtomati za kromiranje in cinkanje. V hali je
je prav tako v novi hali, vendar jt ločena od proizvodnega dela s pre delno steno.
Novi obrat za galvanizacijo bo odpravil težave zaradi premajhni zmogljivosti za tovrstno obdelavo; omogočil še večjo kakovost izdelkov ter zagotovil še boljše d» lovne razmere 250 delavcem, kolikor jih bo zaposlenih v objektu, ki so ga v soboto slovesno predali nt menu. K temu pa je treba dodali tudi to, da bo čistilna naprava znatno prispevala k izboljšanju vodnik razmer v Šaleški dolini
m
lioiii<»nlar letina
Informacije
Prav v tem času se slovenski in jugoslovanski komunisti podrobneje seznanjajo z informacijo o druženopolitičnih razmerah v Jugoslaviji po sprejemu nove ustave in sklenitvi dela partijskih kongresov. Pravzaprav ni v informaciji nič takega, česar ne bi že vedeli. Namreč, da je potrebno še odločneje uresničevati ustavni duh.
Novo ustavo smo sprejeli pred dobrim letom, ali če že hočete, šele pred letom dni. V nekaj več kot tristo petinšestdesetih dneh pa ni bilo pričakovati „čudežev", čeprav je res, da bi lahko vsaj v organizacijskem dograjevanju ustavne vsebine kdaj pa kdaj stopili hitreje. Predvsem pa bolj premišljeno in zato uspešnejše. Skratka: manj za-letavo. Vsaka primera bi bila ob tej misli odveč in preveč, kajti vsak za sebe, vsak v svojem bivanjskem in delovnem okolju - in hkrati vsi skupaj - moramo razčleniti svoje enoletno delovanje. Dobro je potrebno izboljšati, napake popraviti, besedni „ultraradikalizem" - kar spomnimo seš koliko je bUo v minulem letu papirnatih sklepov - zamenjati z delom. Zakaj? Smešno vprašanje, preprost odgovor: zaradi
nas samih, zaradi polnokrvnejšega današnjika in jutrišnjega dneva, ko postaja delovni človek vedno bolj gospodar svojega dela in rezultatov svojih delovnih naporov.
In zakaj smo spregovorili tudi o informaciji, s katero se seznanjajo komunisti? Preprosto zaradi tega, ker sloni informacija na spoznanju o nuji uresničevanja ustavnih določil in kongresnih dokumentov. Tudi zaradi tega - kaj bi slepomišili - ker nam še vedno cvili v ušesa močno razglašen orkester nasprotnikov sicialističnega samoupravljanja, najsi že igra v nam nenaklonjeni tujini, ali pa škripa kar doma. Res, nič več tako odkrito kot nekdaj ter brez možnosti za oblikovanje in vplivanje na naše odločitve, toda dejstvo je, da nanj ne smemo pozabiti. Včasih ga je sicer težko odkriti, ker se potuhnjeno prekriva z ustavnim plaščem, drugič spet ga zasledimo v razglašenem tuljenju tistega dela tujine, ki z*„bolečino v srcu" spremlja razvoj socialističnega samoupravljanja, „čustveno prizadeto" pa se zgraža nad našo odločnostjo, ko pošiljamo k vragu vse tiste, ki zoprvujejo naši hoji po samoupravni poti.
Neveijetno „hecno" je gledati vse te malomeščančke, ki so iskreno zaskrbljeni nad usodo Jugoslavije, v bistvu pa se boje jugoslovanske " naravnosti kot kuge. Zakaj? Pač zato, ker gradimo družbene odnose, na katere je veliko bolj pozoren demokratični in večinski del svetovne javnosti. To pa je hkrati resno opozorilo preživelim oblikam družbenih odnosov in njihovim nosilcem, da stopa svet — vsemu navkljub — v nov ' čas, kjer bo delovni človek vedno bolj dominantna postavka urejanja
ŽMjenja-	MILAN MEDEN
SESTANEK AKTIVA KOMUNISTOV - NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV:
Razgibana in tehtna razprava
Prejšnji teden se je v Velenju sestal aktivkomujiistov — nepolnih proizvajalcev. Na sestanku so razpravljati o nekaterih rašanjih, ki so v tem trenutku v središču pozornosti delavcev, olili so sekretariat aktiva (Feido Malin, Rudi Železnik, Vida oren, Alojz Terček, Franc Zupane in Zvone Štemberger) ter nili, da bodo na prihodnji seji aktiva komunistov — neposrednih proizvajalcev obravnavali analizo o poglabljanju samoupravljala v občini Velenje.
i Komunisti - neposredni pro-- izvajalci so med razpravo poudarili nujnost, da bi morah biti vsi vodilni delavci člani Zveze komunistov. Seveda pa je treba pri sprejemanju v Zvezo komu-listov paziti, koga sprejmemo.
" Mnogi se namreč pozneje obnašajo tako, kot da ne bi bili komunisti. Nbdalje so komunisti — neposredni proizvajalci opozorili, da razpravljajo o samoupravni organiziranosti poglobljeno v glavnem le delavci
na vodilnih položajih. Delavci potem lahko predloge oziroma razmišljanja vodilnih delavcev samo še potrdijo. '
Čeprav je v temeljnih organizacijah združenega dela še precej nerešenih vprašanj, pa delavci največkrat ne povedo javno svojega mnenja, zaradi bojazni pred ukrepi zoper tiste, ki javno opozarjajo na pomanjkljivosti. Komunisti — neposredni proizvajalci so opozorili tudi na potrebo, da bi v prizadevanjih za ekonomsko stabilizacijo več govorili o racionalizacijah in
VELIK DOGODEK ZA ŠALEŠKO DOLINO
Velenje središče za študij kontrole kakovosti
t V Velenju je bila v ponedeljek v prostorih skupščine občine priložnostna slovesnost ob otvoritvi II. stopnje študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizacijo dela Kranj. Pred začetkom prve ure predavanja, kije bilo ob tej priliki v prostorih sejne dvorane skupščine občine, je združeno podjetje Gorenje, kije dalo pobudo za študij, organiziralo novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki visoke šole, med njimi direktor Bogdan Kavčič in prof. dr. Andrejčič Radovan, ki je prevzel mentorstvo nad velenjskim oddelkom, spregovorili o pomenu visokošolskega ' oddelka v Velenju in o usmeritvah ter nadaljnem razvoju šole.
. Pogovora z novinaiji so se udeležili tudi predsednik: skupščine občine in izvršnegja sveta skupščine občine Velenje Nestl Žgank ter Franjo Kljuni, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Vlado Zakošek, generalni direktor združenih industrijskih podjetij Gorenje Ivan Ateišek in direktor šolskega centra Velenje Ivo Jamnikar.
Kranjska šola je šele z letošnjim šolskim letom postala vi- • soka šola in s tem zaključena visokošolska ustanova v isestavu združenja visokošolskih zavodov v Mariboru. Letošnji februar bo ostal zapisan v njihovi niki kot mesec, ko so dejansko začeli s poukom na drugi [stopnji, najprej - pretekli teden v Kranju, v Velenju pa začenjajo pouk kot na prvi ločeni enoti, druga takšna enota pa bo v Ljubljani. Predvidoma jeseni bo kranjska šola odprla drugo stopnjo še v Mariboru in Novi Gorici, verjetno pa še v nekaterih drugih večjih krajih. S takšno politiko želi šola, na kateri je trenutno vpisanih približno 1.500 študentov, od tega blizu dvesto na drugi stopnji, praktično uresničevati to, kar govorijo mnoge resolucije - približati visoko šolstvo neposredni proizvodnji.
V zvezi z odpiranjem 3. letnika za kontrolo kakovosti v Vdenju je direktor Visoke šole za organizacijo dela Kranj Bogdan Kavčič med drugimi dejal:
•	' ,,Ni 'slučaj, da odpiramo prvi dislocirani oddelek izrednega Študija prav v Velenju. To je rezultat našega resnično uspešnega sodelovanja s šolskim centrom in občino na tem področju. Naša šola je specifična glede na to, da imamo skoraj v
Vsakem večjem kraju disloci-
•
sednik skupščine občine Nestl Žgank pa je dejal, da je to zgodovinski dogodek za Velenje. Izrekel je željo, da bi se uspešno sodelovanje med kranjsko šolo in Velenjem še naprej tako uspešno razvijalo ter končal z besedami: Velenje mora dobiti velenjsko šolo!
Po končani novinarski konfe-
Prvo predavanje prof. dr. Radovana Andrejčiča
rane oddelke. V Velenju je našla za svoj koncept veliko razumevanja, saj so potrebe po izobraževanju v vašem mestu vedno večje, mi pa želimo izobraževati."
Direktor Bogdan Kavčič ja omenil da obstajajo velike možnosti za razvoj rednega študija, še pred letom 1980 pa naj bi Velenje postalo — kot je dejal — domicilna lokacija za področje študija kontrole kakovosti. Seveda razmišljajo tudi o tem, da bi odprli študij še na tretji stopnji in prav v Velenju vidijo najboljše možnosti za njegov razvoj. Seveda pa bodo morali predtem zagotoviti vrsto pogojev od materialnih pa do tega, da bo šola imela dovolj sodelavcev. Prav nadaljnemu usposabljanju — izobraževanju učiteljev šola posveča veliko skrb, saj vsi nadaljujejo študij na tretji stopnji, na drugi strani pa poskušajo pridobiti tudi čimveč stokovnih kadrov iz neposredne proizvodnje.
Na velik pomen odpiranja visokošolskega študija v Velenju je opozoril tudi generalni direktor Gorenja Ivan Ateišek, pred-
varčevanju. Poraja se vprašanje, če se za novo samoupravno organiziranostjo ne skriva tudi večje število novih delovnih mest, tako v temeljni organizaciji združenega dela, v občinski upravi in verjetno tudi na višjih ravneh. Zato bo aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev na eni od prihodnjih sej obravnaval aktualna vprašanja v zvezi z družbeno režijo, posebej še po sprejetju nove ustave.
Ko so komunisti — neposredni delavci obravnavali delo organov samoupravnega delavskega nadzora, so poudarili tudi potrebo, da bi se aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev V prihodnje pogosteje .sestajal, da bi tako tudi na sestankih aktiva spregovorili o problemih in pomanjkljivostih, ki se pojavljajo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela oz. organizacijah združenega dela.
Dogovorjeno je bilo nadalje, da bodo na eni od prihodnjih sej aktiva komunistov'— neposrednih proizvajalcev spregovorili o delu organizacij Zveze socialistične mladine, prav tako pa tudi o tarifnih pravilnikih, saj se je pojavilo v zadnjem razdobju v zvezi z nagrajevanjem v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela oz. organizacijah združenega dela več odprtih vprašanj.
Komunisti - neposredni proizvajalci so na zadnjem sestanku ugotovili, da je treba podaljšati zbiranje krajevnega samoprispevka in združenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela, da bi zgradili še vse tiste objekte" družbenega standarda, ki jih v občini Velenje resnično nujno potrebujemo.
Vodstvo regionalne zdravstvene skupnosti
Občinske zdravstvene skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec- in Velenje so sprejele samoupravni sporazum o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem.
Na nedavni 1. seji skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem so za predsednika skupščine izvolili Jurija Šumečnika. Za predsednika zbora uporabnikov je bila izvoljena Manca Blatnik, za namestnika predsednika ga Marjan Zdolšek. Predsednik zbora izvajalcev je dr. Božena Cretnik, namestnik predsednika pa dr. Franc Heber.
Za predsednika izvršilnega odbora skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem je bil izvoljen prim. dr. Alojz Fijavž, namestnik predsednika pa je prim. dr. Drago Plešivčnik. V izvršilnem odboru so iz občine Velenje še mr. ph. Filip Vrtove, Jože Debelak in Jože Vunderl. Za sekretarja Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem pa je bil imenovan Tone Šuler.
Člani izvršilnega odbora skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije pa sta prim. dr. Alojz Fijavž in-Jurij Šumečnik.
•	Sprejeli pravila
V	sredo je bila redna letna konferenca osnovne organizacije sindikata družbenopolitičnih organizacij občine Velenje. Udeleženci skupščine so sprejeli pravila osnovne organizacije, letni delovni in finančni načrt za letos.
V	program dela so med drugim zapisali, da bodo posebno pozornost posvetili uresničevanju dosledne samoupravne organiziranosti v skladu z ustavo, nadalje uresničevanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, dograjevanju samoupravnega sporazuma in notranjih splošnih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in usposabljanju delavcev za delovanje v sindikalnih organizacijah. Zanemarjali pa ne bodo tudi izobraževanja članov sindikata kulturne dejavnosti, oddiha in rekreacije, seveda pa tudi ne obveščanja in samoupravnega komuniciranja.
•	Začetek letnih konferenc krajevnih 1 organizacij ZZB NOV
Zadnje dni so bile na območju občine Velenje prve letne konference krajevnih organizacij Zveze združenj borcev NOV. Na prvih konferencah, ki so bile v Lokovici, Šaleku in Ravnah, so ob tem, ko so pregledali dosedanje delo in sprejeli usmeritve za prihodnje akcije, spregovorili tudi o uveljavljanju ustave, o slavju ob 30-letnici osvoboditve, o skrbi za borce, o obujanju in ohranjanju tradicij NOB ter o izgradnji referendumskih objektov ter nujnosti, da znova s sodelovanjem delovnih ljudi in občanov zberemo siredstva za postavitev še preostalih prepotrebnih objektov družbenega standarda.
To soboto, 1. marca, bosta letni konferenci krajevnih organizacij ZZB NOV v Topolšici in Šoštanju, v nedeljo, 2. marca, pa v Smartnem ob Paki in na Plešivcu.
Delovna konferenca občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV občine Velenje pa bo, kot računajo, 26. aprila.
Poleg slušateljev so se prvega predavanja udeležili tudi številni gosti
renči so se vsi odpravili v sejno dvorano skupščine občine, kjer je 38 slušateljev iz Velenja in drugih sosednjih mest, med njimi je bilo tudi. veliko drugih gostov, že čakalo na slovesen začetek prve ure predavanja. Še preden je prof. dr. Radovan Andrejčič začel podajati vsebinsko opredelitev pojma kakovosti in s tem tudi uradno označil začetek visokošlskega študija v Velenju, je za govorniški oder stopil podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Vlado Zakošek. Dejal je: „Vselej, kadar uspemo določiti nov delež v dobrobit obče nacionalne izobrazbe, nam je posebej prijetno ob zavesti, da je naložba v izobraževanje najracionalnejša kapitalna naložba vsakega naroda. Nam Velenjča-nom je to dejstvo, ta trenutek še toliko pomembnejši, ker smo na svojih ramah nosili rast našega mesta, ko smo morah Za ceno lastne resignacije v materialni utrip vgrajevati tudi kulturno in izobrazbeno podobo mesta.
V kratkih dvajsetih letih smo od nepopolne osemletke pre-rastli v pet osnovnih šol, gimna-• zijo, glad)eno šolo, vrsto kulturnih zavodov in zgradili šolski center, ki danes prevzema nase izredno pomembno in odgovorno nalogo, ko prerašča v visokošolski zavod. Prepričani smo, da je to šele začetek poti in da se "bodo na izkušnjah tega zavoda odpirale še druge in nove izobraževalne razsežnosti."
Zatem je Vlado Zakošek zaželel v imenu skupščine občine Velenje in družbenopolitičnih organizacij občine visoki šoli uspešen začetek ter obljubil, da bodo s skupnimi napori storili vse potrebno, da bo ta visoka šola lahko dosegla maksimalne izobraževalne smotre.
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
/
MARIBOR, Partizanska 47
Zavarovalnica Maribor odpira svojo poslovalnico v Velenju v novem trgovskem centru zraven trgovine NAMA. Sklepala bo vse vrste imovinskih in osebnih zavarovanj za področje občine Velenje.
Zavarovanci, obrnite se za zavarovalne usluge na Zavarovalnico Maribor, poslovalnico Velenje (trgovski center).
Zavarovalnica Maribor, poslovalnica Velenje bo opravljala vse zavarovalne usluge kvalitetno in v zadovoljstvo svojih zavarovancev.
IMAŠ ROMAN
22
Segel je v notranji žep suknjiča, izvlekel beležnico in pričel pisati: „Jaz, John Galahad, prisegam pri svoji časti, da bom gospodično Yuki Okano varoval ves čas njenega obiska v Angliji, jo gostil, vodil in z vsemi svojimi močmi skrbel za njeno vsestransko blaginjo."
, podpiši, prosim," je rekla in pokazala na list: „Spodaj napiši svoj naslov."
Storil je, kot je ukazala, odtrgal list iz beležnice, ga preganil in položil na mizo.
„No, sedaj pa pridi — moram končati s pospravljanjem."
V spalnici je Yuki sedla na tla in pričela pazljivo pregledovati vse nogavice, srajce in kravate, ki jih je Johnny
• RONALD KIRKBRIDE
nila mu je več kot stotine vojakov! Čeprav je v svojem srcu čutila, da ne zasluži njegovega spoštovanja in si ga celo ne želj, je morala spoštovati njegova pravili, kot bo on, ko pride čas, upošteval in spoštoval njena.
,,Potem ti Yuki poklanja kratko masažo," je rekla, vstala in obšla pos-teljo. „Japonski običaj pred neprijetnim potovanjem je masaža."
Johnny je vzdihnfl: „Yu-ki, mar ne moreš razumeti? Saj vidiš, da sem zaposlen!"
„Le kratko masažo," je rekla odločno, „prosim, sleci se in lezi na posteljo."
„Nič takšnega ne bom počel!"
Prijela ga je za roko in ga odpeljala k postelji.
,,Ah, daj no, Yuki!" je ugovarjal.
Ravno, ko mu je odpela gumbe na srajci, je glasno potrkalo na okno in za ste-, klom se je prikazal režeči obraz Harryja Wentwortha.
JUKI OKANO
razmetal po stolih, ter jih zlagati v kovčke.
„Hawes in Curtis. Izredna trgovina za obleke!"
„Seveda, saj. tam se oblači princ Filip."
„Turnbull in Asher? Izdeluje lepe srajce? "
,,Mora. John Galahad kupuje tam."
,,Pri Lobbu izdelujejo lepe klobuke? "
„Prav gotovo. Veš kaj? Tam imajo moje mere ter vedo za moj okus in če zgubim klobuk tukaj ali v Tim-buctuju, moram samo poslati telegram, pa mi pošljejo natančno takšnega."
Naenkrat Yuki ni mogla več pomagati pri pakiranju. V ponedeljek bo Johnny odpotoval.
Dal ji je svoj naslov in ga-rantno pismo, da ga lahko obišče v Angliji, toda kaj naj mu sama da v povračilo? Nič drugega, kot tisto skromno darilce. Oče tega ne bi odobraval.
„Johnny? "
„Da, Yuki? "
„Boš v ponedeljek odletel z letalom? Zelo dober si bil z Yuki. Mislim, da bi zato morala skupaj v posteljo!"
Johnny se je stresel.
„To je nenavadno gostoljubno od tebe. O ničemer lepšem ne bi mogel sanjati. Toda moram nadaljevati s pospravljanjem ..."
„Ljubiva se zdaj, pozneje pospravljanje."
„Si pozabila, kdo si ti? Pra-pra-vnukinja velikih samurajev? Ne morem te osramotiti. Američanom je vseeno, če s svojimi dekleti spijo že pred poroko, toda v Angliji ne bi nikoli pomislili na kaj takšnega — tako je, s časom vse pride."
„0," je vzdihnila Yuki in skrila obraz v dlani. „Tako sram meje."
,,Saj te je lahko," je od-, govoril in jo pobožal po laseh.
„Ne bi podlegel tvojim sladkim čarom. Srcu, ki zasluži pravo ljubezen, enostavno dekletce v svojem cvetu je vredno več kot stotine vojakov!"
„Enostavno dekletce v svojem cvetu — je to Yu-ki? "
„To je Yuki. Čisti duh, kot je tvoj, je vedno čist, celo če je v zmoti," je dodal in hitro skočil na noge.
Yuki je ostala na tleh in obraz se ji je ozaril v novem spoznanju. Johnny jo želi na skrivnosten način zavarovati, ji pokazati svojo vdanost in spoštovanje. Pome-
Pogledala je na zlato uro nad kaminom in ugotovila, da je deset čez sedem. Zlesti mora iz postelje in najti Johnnyjevo pisarno, preden jo gospodična Freeman v svoji dobroti povabi na zajtrk ali odpelje naravnost v trgovino.
Urno je zlezla v kimono in pričela zlagati stvari v kovček. Ampak takoj se ji je porodila nova misel, kako lepo bi bilo pripeljati Johnnyja semkaj in mu vse razkazati. Ni vedela, koliko denarja bo potrebovala ali koliko je vreden dolar, toda gospodična Freeman ji je že v letalu stisnila v torbico nekaj zelenih bankovcev in poskušala jih bo najbolje zapraviti.
Na sliki: 139-letna Khfara Lasurija, kije živela in pred nekaj dnevi umrla na Kavkazu, in njen nad sto let stari sin Tarkuku. V tem primeru je trditev francoske revije še dokazana.
Za znanstveno rabo kajpak docela neuporabna je precej vsakdanja razlaga, da pač zavoljo tega, ker kar naprej grenijo življenje tako imenovanemu močnemu spolu. Toda za daljšim življenjem žen& se Meriva nesporna statistična resnica, ki je doslej še nihče ni zares zadovoljivo utemeljil.
Poskušali so z biološkimi in genetskimi razlagami, navajali kvarne vplive okolja — onesnaženje, pogoje dela, živčne napore, trušč, krivili tobak, alkohol, hrano nasploh in pomanjkanje gibanja posebej. Vse to dokazovanje pa je na trhlih nogah, saj je življenje žensk vse bolj podobno življenju moških po senčnih in sončnih plateh.
Franco&a revija Population et Societes, ki se ukvarja z eko-
nomskimi, demografskimi in socialnimi informacijami pa sedaj trdi, da pozna pravi vzrok relativno kratkega življenja moških.
Od leta 1960 opažajo predvsem naraščanje prekomerne umrljivosti moških v primerjavi z umrljivostjo žensk v starostni dtupini od 15 do 25 let. Kar 43 odstotkov te umrljivosti je v Franciji zaradi avtomobilskih nesreč, ki predstavljajo poleg tega osupljivih 3,6 odstotka vzrokov smrti moških.
Kdo bo torej koga? Avto človeka ali narobe? Ali pa morebiti lahko pričakujemo zmanjševanje naskoka žendc v. vitalnih statistikah po vseh po-. dražitvah benzina, ki jih je izzvala zadnja petrolejska kriza?
Norost prihaja z one strani Atlantika in odtod tudi njegovo izvirno ime „body-bulding" - po naše gradnja telesa. Ker v današnji civili-. zaciji počasi glava le prevladuje nad telesno močjo, je mišičastih možakov pač vse manj - razen tistih, ki to hočejo po vsej sili postati in po tem zasloveti.
Strašansko mišičasto telo ni nemogoča želja, pač pa zahteva povprečno tri leta precej- trdega in vztrajnega dela ter zares obilo, z beljakovinami bogate hrane, zlasti mesa.
Nešteto proizvajalcev ozko specializiranih telovadnih pripomočkov, prodajalcev beljakovinske prehrane in seveda nešteto trenerjev ter svetovalcev si kuje težke milijone s človeško nečimrnostjo. Zlasti med dvajsetlet-niki so obilne, pretirano vidne mišice velika moda. Pri tem ima določen delež tudi večji del nežnega spola, ki išče svoje idole. Samovšeč-neži pozabljajo na-resnico, ki seveda ni zajeta v primitivnih reklamah za močne mišice: takšne mišice so samo trhla fasada! Za mišice, ki so namenjene vsakdanjemu delu, velja, da njihova moč raste sorazmerno
s prerezom mišičnega tkiva. Umetno, samo na videz napihnjene mišice, rezultat nesmiselnih, ozko specializiranih telesnih vaj, pa so pri dvojnem prerezu močnejše kvečjemu za dvajset odstotkov.
Še več: kdor takšnih mišic zares nenehno ne neguje in utrjuje, tvega s skoraj popolno gotovostjo, da bodo uplahnile in pustile za seboj prazne vreče starčevsko raztegnjene kože.
Na sliki: 27-Ietni Avstrijec Schwarzenegger je sedem krat stop3 na najvišjo stopnico moške lepote.
!C [f
GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
TRISTO ZELENIH! SA1 SEM GA VENDAR USTRELIL V ZOE-RUJIN ZPAT JE TRUPLO TU..!
NEKDO C,A TE NAŠEL, POTEM KO <5A TE VODA VRGLA NA BREC|, IN QA PRINESEL SFM.
Kralj je preživel dan v dvoru naDedinju, kjer je srečal vodjo pučistov letalskega generala Dušana Simoviča (do tedaj ga je videl samo enkrat ali dvakrat in ga osebno ni poznal) šele zvečer.
BEOGRAD NA ULICAH
Prve novice o državnem udaru so nekateri Beograjčani zvedeli že ponoči; toda to so bila neuradna obvestila tistih, ki so se v svojih delovnih mest (nekateri pa tudi z zabav in proslav rojstnih dnevov) vračali zjutraj domov.
Vojaki so na njihova radovedna vprašanja, kaj pomenijo tanki na ulicah, odgovarjali, da sta vlada in namestništvo odstopila in da je vojska prevzela oblast v kraljevem imenu. Novice so se potem seveda širile od hiše do hiše, od prijatelja do prijatelja, a to je bilp vendarle le v ožjem krogu. Velika večina Beograjčanov je spala, za puč so zvedeli šele zjutraj iz radijskih obvestil.
Podobno je bilo tudi drugod po Jugoslaviji.
Beograjčani so se začeli zbirati na ulicah veselih obrazov. Vojakom, ki so še vedno stali na najvažnejših križiščih in mostovih ter pred pomembnimi ustanovami, so prinašali hrano in pijačo ter jih zasipali s cvetjem.
Po ulicah so se začele organizirati povorke z zastavami ljudje so veselih obrazov vzklikali vojski in kralju ter proti trojnemu paktu. Pojavila seje znana parola ,,bolje rat nego pakt" in druge, ki so vzbujale napredna čustva domoljubno razpoloženih ljudi
Na mnogih ulicah so se govorniki povzpenjali na zaboje in ognjevito gorovili proti paktu. Povsod je bilo svečano, radostno razpoloženje.
Beograd je slavil.
Ljudje so vzklikali tudi Sovjetski zvezi, Združenim državam Amerike in Veliki Britaniji.
Beograd je pokazal svoje svobodoljubno srce in svoja čustva. Bilo je sicer tudi nekaj redkih mrkih obrazov tistih, ki jim spremembe niso-bile po volji, toda ti so ostali v manjšini.
Beograd je bil na ulicah.
Slišati je bilo pesmi, ljudje so v povorkah nenehno vzklikali vojski in kralju in terjali izstop Jugoslavije iz trojnega pakta. Srca ljudi so bila polna radosti in čeprav so bila to spontana čustva, je bila vendarle povsod prisotna tudi organizirana akcija naprednih sil. Komunisti so povsod prednjačili.
PROGLAS • KOMUNISTIČNE PARTIJE
Komunistična partija je skrbno spremljala razvoj položaja v zadnjih dneh. Državni udar ni prišel kot neko izjemno presenečenje, kajti komunisti so vedeli za razpoloženje ne samo v ljudstvu, marveč tudi v vojski in še posebej v delu oficirskega zbora.
Mnogi govorniki, ki so tistega veselega 27. marca ognjevito govorili Beograjčanom na uličnih vogalih, so bili člani komunistične partije, ki so tako ravnali v skladu s prejetimi navodili, torej organizirano in zavestno.
Pokrajinski komite komunistične partije Jugoslavije za Srbijo je že sredi dneva izdal poseben razglas, v katerem je pozival k enotnosti jugoslovanskih narodov. Letak je opozarjal, da se mračne sile že zbirajo, da bi izrabile odstop- vlade in namestništva, zato je pozival k naslonitvi na prijateljsko Sovjetsko zvezo. Terjal je sklenitev pakta o vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo.
,,Demokratične svoboščine za ljudske množice! Živel mir in neodvisnost našega ljudstva! Živela Sovjetska zveza, naše edino upanje in trdnjava miru ter neodvisnosti malih
narodov!" je pisalo na koncu letaka, ki so ga ljudje čitali med korakanjem po ulicah.
Na Terazijah, v središču Beograda, kjer je bilo največ manifestantov in kjer so se ljudje največ zbirali, so komunisti nenehno govorili in vnemali množico za svoja stališča - ena izmed parol je bila tudi „Branili bomo našo domovino". Samo nekaj tednov kasneje se je uresničila.
,,Hočemo svobodo . . . smrt fašizmu ... dol z impe-rialisti. .. živela Sovjetska zveza . . . živela vojska ..."
Skupina razjarjenih demonstrantov je napadla predstavništvo nemškega potovalnega urada (ki je bil v bistvu izpostava nemške obveščevalne službe v Jugoslaviji), razbila pohištvo v njem in potrgala Hitlerjeve slike s sten.'
NAVDUŠENJE PO DRŽAVI
Jugoslovani so za puč zvedeli iz radijskih oddaj in reakcija je bila povsod enaka tisti V Beogradu. Ljudje so bili navdušeni, da je padla vlada, ki se je s svojim klečeplaznim stališčem do Hitlerjeve Nemčije globoko zamerila svobodoljubnim množicam.
Zagreb, Ljubljana, Niš, Skopje, Split, Sarejevo, Maribor Kragujevac, Subotica. . . povsod je bilo enako. Ljudje so pohiteli na ulice in v povorkah izražali svoja čustva.
Pesmi, govori, vzkliki, vse se je mešalo v mogočno manifestacijo.
Povsod je bila prisotna komunistična partija. Komunisti so bili med množicami, govorili so ljudem, razlagali svoja stališča in pojasnjevali, kaj bi kazalo storiti.
Vojska je ostala zvesta kralju, v čigar imenu je bil puč • izveden, ki pa z udarom ni imel nobene zveze, saj za njega se vedel ni. Toda to ni bilo znano, ljudje so mislili v tistih prvih urah 27. marca, da je kralj resnično vrgel vlado in prevzel oblast. Taka so bila radijska poročila in ljudje .so jim verjeli.
• IZ OBČINE StOVENJURADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ
Podelitev bralnih značk
Tragične smrti pesnikai in revolucionarja Karla Destownika-Kajuha se na šoštanjski osnovni šoli, ki nosi njegovo ime,, vsako leto spomnijo s podelitviijo Ka-juhovih bralnih odličij. Na le-tošjo osmo slovesnost sso povabili mladinsko pisateljico Elo Perocijevo in pedagoškega svetovalca za slovenski jezik pro-fesoria Jožeta Lipnika. Bralno značko sije priborilo 182 učencev Kajuhove šole, kar pomeni 786 prebranih knjig. Namen takšnih akcij je vzbuditi zanimanje in ljubezen za lepo knjigo. Na tej šoli ugotavljajo, da je obisk pionirskih knjižnic tudi izven tega bralnega programa za-■ dovoljiv.
Od podelitve lanske bralne značke do letošnje je bilio izposojenih v njihovi knjižmici za višjo in nižjo stopnjo 3248 knjig. Približno sto učencev te šole pa obiskuje tudi mestno knjižnico, kar prav gotovo poveča število prebranih knjig za nekaj sto izvodov. To pomeni, da je postala knjiga vsakdanja potreba in pomemben vzgojni medij za šolske otroke.
• 0 kadrovanju v pedagoške šole
V Slovenj Gradcu so se v torek, 25. februarja, posvetovali predstavniki komisije za idejno politična vprašanja pri predsedstvu CK Zveze komunistov Slovenije, Zavoda za šolstvo SR Slovenije, predsedniki komisij za idejno politično usposabljanje pri občinskih konferencah ZKS, predstavniki temeljnih izobraževalnih skupnosti ter sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK koroške regije o kadrovanju v pedagoške šole in pa o razreševanju prostorskih vprašanj in drugih problemov, s katerimi se srečujejo pedagoške šole. Posvetovanje je pripravil medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško.
Skupina petdesetih mladincev je krenila na pohod že v petek zjutraj iz Dobrne proti Paškemu Kozjaku. Po krajšem odddUiu je Milan Pavlovič spregovoril o pomenu SLO, ogledali pa so si tudi barvni film o sodobnem vojskovanju. Po programu so mlade prostovoljce sprejeli v mladinsko partizansko enoto občine Velenje. Ob tej priliki so prejeli posebne izkaznice, ki jih obvezujejo za resnost vseh njihovih akcij, tov. Jože Melanšek pa jim je iregovoril o pomembnosti ustanovitve ter nalogah in smotru ijučevanja mladih v SLO.
spi
vk!
Zgodaj zjutraj naslednjega dne je krenila partizanska enota na pot proti Paki, kjer je položila venec pri spomeniku padlim borcem. Po kratki svečanosti pri šoli, kjer so položili venec, je skupina odšla proti Graški gori, kjer je bila spet svečanost pri spomeniku. V Ple-šivcu se je pohodnikom priključila, druga četa, pri domačiji Velunjšek pa še tretje (učenci OŠ Šoštanj). Pozno popoldne, potem ko so se prebili skozi zasede, je kolona mladih po poteh ..Štirinajste" prispela v Za-vodnje. Tam se ji je priključila še četrta četa, ki je prišla iz Belih vod, mimo Zlebnikove domačije, kjer je bila krajša slovesnost ob obletnici smrti Karla Destovnika Kajuha. Vsi pohod-niki, domačini, vojaki in gostje so se nato udeležili proslave ob koncu pohoda v dvorani prosvetnega doma.
V Zavodnjah je pričakalo udeležence pohoda veliko šte-
vilo domačinov, ki so nato skupaj z njimi prisluhnili domačinu Francu Šmonu, komandantu pohoda študentu Stanetu Te-peju, predstavnikom DPO in SLO SO Velenje ter vojakom iz vojašnice Janka Meniha-Rajka iz celjskega garnizona, ki so pripravili pravo proslavo. Besede domačinov, borcev in drugih, ki so organizirali pohod, so se strnile v enotno željo: vključiti mladino v vsa družbena dogajanja, posebno pa še v priprave za morebiten vseljudski odpor.
„Meja je blizu," je dejal tov. Slatinšek. „Ne zavajajmo se, da imamo mir za vedno. Bolj brez skrbi bomo, če bomo pripravljeni pričakali morebitnega napadalca."
Lahko rečemo, da je pohod povsem uspel, da se tradicije, pridobljene v NOB, in želja tovariša Tita, da negujemo pridobitve osvobodilne vojne, ohranjajo in prenašajo na mlajši rod.
JOŽE MIKLAVC
Mladi so z navdušenjem poslušali razlago vojaka Dušana Petejana o prednostih najnovejšega strelnega orožja.

ŠMIKLAVŽ, petek, 21. februarja - Današnji dan je bil za učence podružnične osnovne šole „Pod Graško goro" v Šmiklavžu praznični dan. Šolarje je obiskal predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit, spremljala pa sta ga član Izvršnega komiteja Predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije Franc Sali in direktor Zavoda za šolstvo Boris Lipužič.
Visokega gosta je ob prihodu v Šmiklavž pozdravila v imenu pionirskega odreda „Gora juri-šev" Danica Blatnik. Povedala je, da so šmiklavški šolarji že tretji teden po ves dan v šoli in da se dobro počutijo.
France Popit sije potem ogledal učilnice, zatem pa se je pogovarjal s predstavnici šole, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Pogovorov so se udeležili Ivan Bošnik, sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško, Mitja Horvat, sekretar komiteja OK ZK Slovenj Gradec, Miha Laure, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec, Miroslav Faletov, vodja enote Zavoda za šolstvo Dravograd, Franc Gašper, pedagoški svetovalec, in Bernard Belovič, ravnatelj osnovne šole Podgorje.
Vodja podružnične šole „Pod Graško goro" Avgust Holz je povedal, da otroci radi prihajajo v šolo in da so tudi starši na včerajšnjem roditeljskem sestanku znova izrazili zadovoljstvo nad uvedbo celodnevne šole. Strokovno pomoč jim nudi Zavod za šolstvo SR Slovenije, finančno pomoč pa slovenj-graška občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost.
Ob prehodu na celodnevno šolo so se v Šmiklavžu okrepile svobodne dejavnosti, za katere oblikujejo programe učenci sami, že v mesecu aprilu pa bo začel ob pomoči slovenjgraške kmetijske zadruge z delom kmetijski krožek. Ko pa bo dograjena in urejena še dvorana v šolskem poslopju, bo lahko postala podružnična osnovna šola „Pod Graško goro" v Šmiklavžu pravi izobraževalni, kulturni in družbeni center kraja. Načrtujejo pri šoli ureditev več športnih igrišč ter trini steze, in to ob pomoči krajevne skupnosti in tudi mladinske delovne brigade.
Med pogovorom je bilo poudarjeno, da šola in krajevna skupnost tesno sodelujeta in da so na seji sveta krajevne skupnosti Podgorje podrobno razpravljali o pripravah za prehod na celodnevno šolo v Šmiklavžu, bodo pa pregledali tudi uspehe celodnevne šole.
Predstavniki Slovenj Gradca pa so predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franceta Popita seznanili s prizadevanji za uvajanje celodnevne šole v Mislinjski dolini Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij so na nedavni skupni seji imenovala posebni
koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne šole. Če bi, na primer, uspeli dobiti posojilo za telovadnico, bi na osnovni šoli XI. SNOUB Miloš Zidanšek" v Šmartnem pri Slovenj Gradcu že ob letu uvedli celodnevni pouk, prav tako pa tudi na posebni osnovni šoli. Predsednik občinskega izvršnega sveta, dipl. inž. Peter Planišec, pa je razložil prizadevanja za obnovo in novogradnjo šolskih prostorov v Mislinjski dolini in ob tem omenil, da v občini Slovenj Gradec razmišljajo, da naj bi občani tudi v naslednjih letih sodelovali pri gradnji potrebnih šolskih in vzgojno varstvenih ustanov.
Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit je z zanimanje poslušal pripovedovanja tovarišev iz Šmiklavža, Podgorja in Slovenj Gradca. Med razpravo pa je poudaril, da bo treba rešiti nekatera še nerešena vprašanja v zvezi z oblikovanjem enotnega sistema financiranja celodnevne šole ter oblikovanjem sistema vrednotenja dela prosvetnih delavcev. Predloge za to pa pričakujejo iz šol, ki so prešle na celodnevno šolo. Občinske skupščine pa bi morale, po besedah tovariša Popita predlagati ravnatelje šol, ki so prvi začeli s celodnevno šolo, kot kandidate za Zagaijeve nagrade. Seveda pa je izrazil tjudi zadovoljstvo nad prizadevanji za uvajanje celodnevne šole na podružnični osnovni šoli „Pod Graško goro" v Šmiklavžu.
Stare obveznosti
V zadnjem letu so bila vlaganja v komunalno ureditev mesta Slovenj Gradec usmerjena predvsem v dokončanje nekaterih pomembnejših del, kot so ureditev križišča na Celjski cesti, Francetove ulice, asfaltiranje Kopališkega naselja, ceste na Legen, Zidanškove, Pavčkove, Jakčeve in Malgajeve ceste ter gradnja kanalov do naselja nad kasarno. Upravni odbor sklada pa je sklepal še o nekaterih pomembnejših tekočih delih, kot je ureditev stavbnega zemljišča v novi stanovanjski soseski S-8 v Slovenj Gracu ter na območju „Legen 74" in pa o izgradnji kanalizacije ter ceste v obrtni coni v Slovenj Gradcu. Ker so dela po programu krajevne skupnosti Slovenj Gradec angažirala vsa prosta sredstva sklada, je moral komunalni sklad občine Slovenj Gradec del obveznosti za opravljena dela in anuitet prenesti v leto 1975.
VEČ DENARJA V KOMUNALNEM SKLADU
Ker se je povečal prispevek za uporabo mestnega zemljišča (za družbeni sektor od 1 na 1,50 di-naija ter od 0,10 na 0,50 dinaija za zazidalne komplekse), večji pa bo tudi komunalni prispevek, bo tudi več denaija v komunalnem skladu.
Anuitet oziroma neporavnanih obveznosti za leto 1974 je skupaj kar za 1,950.000 dinarjev. Kljub temu, da bo v komunalnem skladu več denaija, bo mogoče zaradi velikih obveznosti iz leta 1974 programirati za letošnje leto le najnujnejša dela na področju komunalne dejavnosti.
Med najpomembnejše naloge
• PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA KOMUNALNEGA SKLADA OBČINE SLOVENJ GRADEC ZA LETO 1975:_
Denarja le za sprotno vzdrževanje
V Cestnem skladu občine Slovenj Gradec naj bi letos, kot računajo, zbrali 15 % več dohodkov, kot so jih bili lani. Niso pa upoštevana sredstva, ki jih pričakujejo v Slovenj Gradcu od Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za odpravo posledic poplav v letu 1973, in to namensko za gradnjo mostu v Dovžah.
Ker mora cestni sklad prispevati letno po 400.000 dinajjev za sofinanciranje referendumskih naložb, poravnati pa bo treba tudi prve anuitete za most v Šmartnem, bodo preostala sredstva namenjena le za kritje tekočih stroškov za vzdrževanje cest in mostov, za zimsko službo ter za cestno signalizacijo. Ob tem velja omeniti, da bo denaija za vzdrževanje cest in mostov le 3 % več, kot gaje bilo lani.
DOHODKI
Prispevek za cestna motorna vozila	720.000 din
Dohodek od prodaje goriva	600.000 din
SKUPAJ DOHODKI	1,320.000 din
IZDATKI
Plačilo anuitet	60.000 din
Vzdrževanje cest in mostov	480.000 din
Zimska služba	50.000 din
Cestna signalizacija	50.000 din
Namenski prispevek za avtobusne postaje	40.000 din
Namenski prispevek za asfalt proti Podgoiju	120.000 din
Bančni stroški	10.000 din
Skladu za negospod. dejav. - referendum	400.000 din
Nerazdeljeno	110.000 din
SKUPAJ IZDATKI	1,320.000 din
komunalnega sklada občine Slovenj Gradec v letu 1975 vsekakor spadajo komunalna oprema stanovanjske soseske S-8 ter območja „Legen 73" in pa obrtne industrijske cone. Nekaj denaija je rezerviranega za investicijsko tehnično dokumentacijo, za vzdrževanje zelenic, za ureditev zelenic ob Francetovi in Celjski cesti ter za odstranitev starega pokopališča. Sicer predlaga krajevna skupnost Slovenj Gradec za leto 1975 še več del, vendar jih komunalni sklad ne more prevzeti, ker ni na voljo denarja. Novih posojil pa ni mogoče prevzeti, ker anuitete že sedaj preveč bremenijo tekoča sredstva sklada.
vnačrtu
Čistilna naprava
Za leto 1975 je načrtovana gradnja čistilne naprave v Slovenj Gradcu, in sicer iz sredstev vodnega sklada ter s premostitvenim posojilom izvajalca, se pravi, da bo moral komunalni sklad prispevati denar za čistilno napravo v letu 1976. Načrtujejo nadalje še postopno regulacijo Homšnice, kar narekuje nadaljnja gradnja objektov v novi stanovanjski soseski S-8 ob Celjski cesti, pri tem pa računa komunalni sklad tudi na pomoč Vodne skupnosti Drava-Mura.
Na področju komunalnega gospodarstva je za leto 1975 predvidena dokončna ustanovitev samoupravne interesne skupnosti. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje financiranja komunalne dejavnosti s pomočjo dolgoročnih posojil. Nekatere komunalne naprave je treba zaradi njihove funkcionalnosti graditi za več desetletij vnaprej, njihovo financiranje pa naj bi potekalo maksimalno s posojili, ki jih je treba vrniti v petih letih, kar pa je nesprejemljivo.
• Seja izvršilnega odbora LB
Izvršilni odbor slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke je na zadnji seji, ki je bila v ponedeljek, 24. februarja, sprejel zaključni račun podružnice za leto 1974. Pregledal je izvršitev kreditne bilance podružnice za leto 1974 in sprejel kreditno bilanco za letošnje leto. Nadalje je obravnaval informacijo o predvidenih kreditnih zahtevkih ter sprejel programske usmeritve za investicijske naložbe za leto 1975. Določil pa je še temeljne organizacije združenega dela, ki bodo obravnavale poslovno poročilo banke za leto 1974.
• PREDSEDNIK CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE FRANCE POPIT MED UČENCI PODRUŽNIČNE OSNOVNE ŠOLE »POD GRAŠKO GORO« V ŠMIKLAVŽU:_
Nadvse obetaven začetek
epne slovesnosti v prosvetnem domu v Zavodnjah se je udeležilo tudi veliko število domačinov.
Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list, št 16/67 in 27/72) ter 195. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) na svoji seji dne 21. 2. 1975 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov
I.
Razgrne se osnutek zazidalnega načrta za soseske Trebuše TI, Škale, Gaberke in Podkraj ter osnutek sprememb zazidalnega načrta za sosesko Pohrastnik.
II.
Osnutek zazidalnih načrtov bo razgrnjen 30 dni od objave tega sklepa v prostorih Zavoda za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16 vsak delovni dan med 6. in 14. uro, ob sredah pa do 16. ure.
III.
V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta Trebuše II, Škale, Gaberke, Podkraj, Pohrastnik poda svoje pripombe in predloge vsak občan ter zainteresirana delovna ali druga organizacija oziroma skupnost.
IV.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
SS/725j975	PREDSEDNIK IS
Velenje, dne 21. 2. 1975	SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
Franjo KLJUN, s. r.
dipl. ing.
r
Center za informacije, propagando in založništvo v ustanavljanju VELENJE
o b j a v 1 j a prosto delovno mesto za:
SKLADIŠČNIKA
Pogoj: skladiščni ali trgovski RV delavec papirne stroke.
Možna takojšnja zaposlitev.
Prijave pošljite na Naš čas, Velenje, Titov trg 2.
LICITACIJA
DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE Šmartno ob Paki
prodaja
ŠOLSKO VOZILO ZASTAVA 750
Licitacija bo v ponedeljek 3. 3. 1975 ob 10. uri, v domu DLT.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE TOZD PED AGOŠK A DEJ AVNOST 63320 VELENJE, PREŽIHOVA 3
Razpis
za vpis učencev, dijakov in slušateljev v šolskem letu 1975/76
1.	V 1. letnike tehniških šol za mladino bomo vpisali naslednje število učencev:
1.1.	25 učencev v 1. letnik 4-letne tehniške rudarske šole
1.2.	25 učencev v 2. letnik 4-letne tehniške rudarske šole
1.3.	50 učencev v 1. letnik 4-letne tehniške strojne šole
1.4.	50 učencev v 1. letnik 4-letne tehniške elektro šole -šibki -tok
1.5.	50 učencev v 1. letnik 4-letne tehniške elektro šole — jaki tok
Pogoji za vpis:
Pod h 1., 1.3., 1.4. in 1.5.
Kandidati morajo imeti uspešno končanih 8 razredov osnovne šole ali šolo po Zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij. Prednost imajo kandidati, ki so končali 8. razredov osnovne šole z odličnim ali prav dobrim splošnim uspehom.
Pod 1.2.
Kandidati morajo uspešno dokončati 3-letno poklicno rudarsko šolo z najmanj prav dobrim uspehom, biti morajo zdravstveno sposobni za opravljanje dela v rudarstvu.
2.	V 1. letnik 3-letne rudarske šole bomo vpisali neomejeno število učencev. Kandidati morajo uspešno dokončati vsaj 6 razredov osnovne šole, biti morajo zdravstveno sposobni za opravljanje poklica rudar-kopač.
3.	V 1. letnik 3-letne poklicne rudarske šole bomo vpisali neomejeno število učencev. Kandidati morajo uspešno dokončati 8 razredov osnovne šole, biti morajo zdravstveno sposobni za opravljanje poklica rudar.
4.	V 1. letnik poklicnih šol bomo vpisali naslednje število učencev:
4. 1. 90 učencev v 1. letnik 3-letne poklicne kovinarske šole 4. 2. 40 učencev v 1. letnik 3-letne poklicne kovinarske šole
— dislocirani oddelek v Muti ob Dravi 4. 3. 90 učencev v 1. letnik 3-letne poklicne elektro šole -jaki tok
4.4. 30 učencev v 1. letnik 3-letne poklicne elektro šole -šibki tok
4. 5. 30 učencev v 1. letnik 3-letne poklicne šole za tehniške
6.5. Najmanj 30 slušateljev v tehniško elektro šolo delek za odrasle.
od-
nsage
i.ii
Pogoji za vpis: Pod 4.1., 4.1,4. 3., 4.4. in 4. S.
Kandidati morajo uspešno dokončati 8 razredov osnovne šole. Pri kandidatih za vpis v poklicno elektro šolo — šibki tok in poklicno šolo za tehniške risarje je zaželeno, da že pred vpisom sklenejo učno pogodbo z eno od organizacij združenega dela.
5.	V nadzorniško šolo bomo vpisali:
5.1.	V 1. letnik 2-letne šole za jamske nadzornike bomo vpisali 40 slušateljev. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali rudarsko ali poklicno rudarsko šolo oziroma ki imajo priznano kvalifikacijo rudarja in ki imajo vsaj 2 leti delovnih izkušepj v rudarstvu. Biti morajo zaposleni.
5.2.	V 1. letnik 2-letne šole za nadzornike dnevnih rudarskih delovišč bomo vpisali 40 slušateljev. Vpišejo se lahko kandidati,.ki imajo eno izmed kvalifikacij, potrebnih za delo na površinskem rudarskem delovišču, ki imajo 2 leti delovnih izkušenj in ki jih priporoča in izbere kadrovska služba organizacije združenega dela.
6.	V oddelke za odrasle bomo vpisali naslednje število slušateljev:
6. 1. Najmanj 30 slušateljev v poklicno kovinarsko šolo -
oddelek za odrasle 6. 2. Najmanj 30 slušateljev v poklicno elektro šolo — oddelek za odrasle 6. 3. Najmanj 30 slušateljev v tehniško rudarsko šolo - oddelek za odrasle 6. 4. Najmanj 30 slušateljev v tehniško strojno šolo — oddelek za odrasle
Pogoji za vpis: Pod 6. 1. in 6. 2.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali 8 razredov osnovne šole in ki so zaposleni na ustreznih delovnih mestih. Pod 6. 3., 6.4. in 6. 5.:
V	1. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali 8 razredov osnovne šole ali ustrezno šolo po Zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in ki so zaposleni.
V	2., letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali ustrezno poklicno šolo, biti morajo zaposleni.
7.	Predvidevamo, da bomo v šolskem letu 1975/76 organizirali začetek študija na višji šolski stopnji, smer rudarstvo. Sprejemamo prijave kandidatov, ki so uspešno končali tehniško rudarsko šolo.
8.	V detaširane oddelke visokih šol bomo vpisali naslednje število slušateljev:1
8. 1. 40 slušateljev v 1. letnik Visoke šole za organizacijo
dela Kranj - oddelek Velenje 8.2. 40 slušateljev v 1. letnik Visoke tehniške šole Maribor
—	strojna smer — oddelek Velenje
8.	3. 40 slušateljev v 1. letnik Visoke tehniške šole Maribor
-	elektro smer - oddelek Velenje!
Pogoji za vpis:
Neposredno, se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali ustrezno popolno srednjo šolo. Kandidati, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, bodo morali pred vpisom opravljati diferencialne izpite po določbah statutov omenjenih Visokih šol. Študij je izreden in se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni.
9.	V 3. letnik Visoke Jole za organizacijo dela Kranj bomo vpisali najmanj 35 slušateljev. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali katerokoli yišjo šolo ali 1. stopnjo visoke šole oziroma fakultete. Kandidati, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, morajo opravljati diferencialne izpite po določbah statuta Visoke šole'za organizacijo dela Kranj.
POGOJI ŠOLANJA:
1.	Šole za mladino
Učenci šol. za mladino lahko stanujejo in se hranijo v dveh domovih učencev RŠC. Mesečna oskrbovalnina za šolsko leto 1975/76 bo predvidoma znašala okrog 1.200 din. Učenci poklicnih šol dobivajo mesečne nagrade, katerih višina je odvisna od uspeha pri praktičnem in teoretičnem pouku ter od njihovega ponašanja v šoli, domovih in izven njih. Učenci tehniških šol lahko zaprosijo za štipendije pri gospodarskih in drugih organizacijah in pri samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem jim pomaga tudi šola,
2.	Slušatelji oddelkov za odrasle
V	zvezi s šolanjem odraslih nastajajo stroški, ki jih šola pokriva s šolninami. Za šolsko leto 1975/76 znašajo šolnine za
1. letnik študija 3.500 din, kar je plačljivo v šestih obrokih. Šolnino krijejo slušatelji sami ali pa organizacije, pri katerih so slušatelji zaposleni.
3.	Slušatelji višjih in visokih šol
Stroške šolanja v višini, ki jih določi ustrezna šola, krijejo slušatelji sami ali organizacije, pri katerih so zaposleni.
PRIJAVE ZA VPIS
Kandidati, ki se želijo vpisati v katerokoli šolo po tem razpisu, naj pošljejo pismeno prijavo (obr. 0,20), ki ji naj priložijo:
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	originalno šolsko spričevalo o končani šoli, ki jo zahteva razpis
—	zdravniško spričevalo.
Učenci, ki bi radi stanovali v domovih našega centra, naj pošljejo še prošnjo za sprejem v dom, ki ji naj priložijo potrdilo o premoženjskem stanju za uveljavljanje regresa.
Prijave za vpis bomo sprejemali:
1.	Za vse šole za mladino do vključno 30. junija 1975
2.	Za rudarsko šolo do vključno 25. avgusta 1975
3.	Za oddelke za odrasle in za višje ter visoke šole do vključno 20. julija 1975.
Prijave pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Prežihova cesta 3, 63320 Velenje.
i
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE bo organizirala TEČAJ STENOGRAFIJE
Tečaj je namenjen vsem tistim občanom, ki na svojem delovnem mestu, pri šolanju, opravljanju družbenopoli tičnih nalog ali kjerkoli drugje potrebujejo znanje hitrega in dobesednega zapisovanja govorjene besede. Delavska univerza Velenje bo sprejemala prijave za tečaj do vključno 12. marca .1975,
Prijavite se lahko osebno na Delavski univerzi Velenje, Titov trg št. 2 vsak dan — razen sobote — od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure, ali telefonično na št. 850-153.
vojem l opoli-
i
Komisija .za medsebojna razmerja
»GORENJE - LESNA« lesna industrija, p. o., ŠOŠTANJ
razpisu,j,e prosti delovni mesti za:
1.	VODJO gospodarskega sektorja
2.	VODJO tehničnega sektorja
in objavlja prosta delovna mesta za:
3.	KADR0VIKA
4.	PRAVNIKA
5.	TAJNICO
6.	LESNEGA MANIPULANTA
7.	IZMEN0V0DJ0
8.	KONSTRUKTORJA poliuretanskih oken
Pogoji in zahteve:
1.	visoka alii višja strokovna izobrazba ekonomske smeri s 3-letno prakso, oziroma srednja strokovna izobrazba iste smeri s 5-letno prakso na podobnem delovnem mestu, obvladanje 1 tujega jezika ter moralno politična neoporečnost, .
2.	visoka ali višja strokovna izobrazba lesnoindustrijske smeri s 3-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba iste smeri s 54gtno prakso na podobnem de-
. lovnem mestu, obvladanje 1 tujega jezika ter moralno politična neoporečnost,
3.	višja strokovna izobrazba kadrovske smeri ali srednja strokovna izobrazba z delovnim znanjem in izkušnjami na tem področju,
4.	visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri in praksa na področju gospodarskega iin samoupravnega prava,
5.	srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri z nekaj prakse,
6.	in 7. srednja strokovna izobrazba gozdarske ali lesnoindustrijske smeri ali kvalificirani delavec z vsaj 3-letnimi izkušnjami pri manipulaciji lesa,
8. višja ali srednja strokovna izobrazba lesnoindustrijske, gradbene ali kovinske smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na konstrukciji stavbeno mizarskih iizdelkov.
Vloge s potrebnimi dokazili dostavite komisiji za medsebojna razmerja »LESNA«, 63325 Šoštanj do 10. marca 1975. Vsa podrobna pojasnila lahko kandidati dobijo v kadrovski službi.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE razpisuje v skladu s VI. točko Odločbe o ustanovitvi Zavoda za urbanizem (Uradni vestnik občine Velenje št. 3/74)
delovno mesto
DIREKTORJA
ZAVODA ZA URBANIZEM VELENJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje, ki jih določa statut Zavoda za urbanizem :
1.	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo s področja dejavnosti Zavoda za urbanizem,
2.	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
3.	da ima organizacijsko-vodstvene in moralno-politič-ne kvalitete.
Kandidati- naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev komisiji za volitve in imenovanja v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa.
' Iv
,31
aifii
-M
i
OZD INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Komisija za kadrovske zadeve
OBJAVLJA
NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA:
1.	VODJA RAZVOJA IN PRIPRAVE
PROIZVODNJE
S	'
2.	PEPELAR - PREM0GAR
POGOJI
pod 1. višja ali visoka izobrazba usnjarske ali kemijske smeri, odslužen vojaški rok, najmanj eno leto prakse na ustreznem delovnem mestu, po mož- 'm nosti v usnjarstvu ali njemu sorodni industriji ter aktivno znanje enega svetovnega jezika^ poskusno delo po dogovoru;
pod 2. uspešno končana osnovna šola, starost 18 let, brezhibno zdravstveno stanje ter stalno bivališče v bližnji okolici Šoštanja.
Za delovna mesta velja OD po določilih sporazuma
o osnovah in merilih notranje delitve sredstev za osebne dohodke v OZD IUV.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Množičen obisk Stola
Planinsko dništvo Velenje se je že šestič zapored udeležilo spominskega pohoda na Stol. Letos je bil to deseti, jubilejni pohod. Organizirala sta ga, kot vedno, občinski odbor ZB NOV Jesenice in PD Javomik - Koroška Bela. Letošnje pokroviteljstvo je prevzelo ČGP DELO.
Velenjski planinci v Žirovnici, v ozadju Stol
Značka Tomšičeve brigade
Vsem borcem I. slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča sporočamo, da so> bile v počastitev razglasitve te brigade za narodnega heroja izdelaine posebne značke.
Značka ima ovalno i obliko (podobno kot odlikovanje narodnega heroja), je bronirana, naa vrhu je vtisnjena peterokraka zvezda s srpom in kladivom, obrobljema s spletom lovorovih listov, v sredini pa je polk rožni napis „1. SPUJB Tone Tomšič".
Značka je namenjenaa vsem borcem NOV, ki so se daljši ali krajši *as bojevali v sestavu 'Tomšičeve brigade in jo lahko dobijo pri področnem odboru brigade Toneta Tomšiča v Velenju (pri tov. Slavku Brglezu, Sob Velenje) ali pri Zvezi združenj borcev NOV Velenje.
______su l ">
Cena značke je 12 din.
PODROČNI ODBOR I. SPUB TONE TOMŠIČ VELENJE
STRELSTVO
Vodijo Celjani
V	tekmovanju strelcev z zračno puško „ligi prijateljstva", kjer tekmujejo najboljši strelci občin Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Celje
in Velenje, so po drugem nastopu v vodstvu Celjani pred Slovenj Gradcem in Velenjem.
V	prvem kolu v Velenju so bili najboljši med posamezniki: Marjan Dobovičnik (Celje) 368 krogov, drugi Franc Kušter (SI. Gradec) 367, tretji Dušan Salez-nik (SI. Gradec) 365. Od Ve-lenjčanov: peti Hinko Bola 360, osmi Franjo Žučko 359 krogov.
Ekipno: 1. Celje 1439, 2. Slovenj Gradec 1426, 3. Velenje 1407,4. Ravne 1348. . Rezultati II. kola v Ravnah na Koroškem:
Posamezniki: 1. Franc Ku-. šter (SL Gradec) 363, 2. Vili Dečman (Celje) 364,3. Jože Je-raj (Celje), 4. Tone Jager (Celje), 5. Hinko Bola (Velenje) 357.
Ekipno pa II. kolu: Celje 2870, Slovenj Gradec 2846, Ve lenje 2803, Ravne 2642.
Med posamezniki pa je po drugem kolu v vodstvu Franc
Kušter 73 pred Vilijem Dečma-nom 723 in Marjanom Dobo-vičnikom 723. Od Velenjčanov je Hinko Bola na 6. mestu s 717 krogi.
Spominski pohod na Stol, najvišji vrh Karavank, prirejajo organizatoiji vsako leto zadnjo soboto in nedeljo v februarju. Posvečen je spominu na legendarne boje Cankarjeve čete s premočnimi nemškimi silami februarja 1942. Letošnja svečanost je potekala tudi v okviru proslav 30-letnice osvoboditve.
To in pa čudovito vreme je preteklo soboto in nedeljo privabilo na Stol približno 2500 planincev, tabornikov, pripadnikov JLA in teritorialnih enot ter drugih občanov. Prišli so iz raznih krajev naše domovine. Nedeljske svečanosti, ki je bila ob 10. uri dopoldan pri spominski plošči padlemu partizanu Joži Kodru, so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki našega družbenopolitičnega življenja: predsednik skupščine SRS Marjan Brecelj, član predsedstva SRS Tone Bole, slavnostni govornik pa je bil predsednik PZS dr. Miha Potočnik.
PD Velenje je zaradi majhne zmogljivosti planinske koče pod Stolom organiziralo le enodnevni izlet. Zato smo iz Velenja odrinili že ob 3. uri zjutraj. Kljub rani uri se je v dveh avtobusih peljalo 68 planincev iz Velenja in okolice v veselem razpoloženju proti Gorenjski. Pot nas je vodila mimo Kranja ter Radovljice - in že smo bili v Žirovnici. Iz avtobusa smo izstopili v Mostah; bilo je ob pol šestih. Že smo krenili v koloni navkreber proti Valvasoijevemu domu. Tam, na 1180 metrih nadmorske višine, smo bili dobro uro pozneje, ko se je že danilo. Postali smo le za kratek čas, da smo pozajtrkovali in si uredili opremo. Pogled pa je ves čas uhajal na desno, proti Stolu, ki se je belil v svežem snegu. Zato smo krenili naprej — sprva skozi gozd, a že tu se je bilo treba spoprijeti"s poledenelo strmino. Cepini in smučarske palice so dobro služili — še bolj pa dereze, kdor jih je pač imel. Kdor ni dovolj skrbno izbiral stopov in oprimkov, je bil kmalu na vseh štirih (peta oporna točka telesa pa v taki strmini ni kaj preveč varna}. Višje, na
Obvestilo
Obveščamo lastnike goveje živine, da bodo delavci veterinarske postaje opravili na območju občine Velenje IV. splošno tuberkulini-zacijo govedi - tako imenovano razpoznavno cepljenje za ugotavljanje tuberkuloznih živali. Delo bodo opravili delavci veterinarske postaje do konca leta 1976 v hlevih lastnikov govedi. Živali, pri katerih bo ugotovljena tuberkuloza, bodo po določilih temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine, privedene k zakolu. Razlika med plemensko in klavno vrednostjo (krave, telice) se bo izplačala lastniku, ki bo izpolnil po odločbi odrejene ukrepe.
Proti lastnikom živine, ki ne dovolijo opraviti tuberkulinizacije, se lahko izreče denarna kazen do 3.000 dinarjev in zapor do 30 dni
(člen 86. temeljnega zakona).
VETERINARSKA INŠPEKCIJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
• POPRAVEK
Pri objavljenih odgovorih na delegatska vprašanja v zadnji številki našega časnika smo pomotoma izpustili del odgovora na vprašanje o solidarnostni pomoči Kozjanskemu po potresu. Zato popravljamo izpuščeni del odgovora: „Ta komisija pa še ni končala z delom, ker vse fakture še niso bile izstavljene. Komisija je bila s strani izvršnega sveta pozvana, da pripravi zaključno poročilo, ki ga bo lahko izvršni svet posredoval občinski skupščini."
OBVESTILO
Obveščamo vas, da smo se preselili v nove poslovne prostore in sicer nad trgovski center (poleg trgovine „Sodobna oprema") in da imamo tudi nove telefonske številke:
851 -010 851 -052
V naših prejšnih poslovnih prostorih na Tomšičevi cesti 32 posluje sedaj Geodetska uprava SO Velenje (tov. Gaber), ki je tudi obdržala našo prejšno telefonsko-številko 850 - 174.
VZG0JN0IZ0BRA2EVALNI ZAVOD VELENJE TOZD Posebna osnovna šola Velenje
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO
TAJNICO
MESTO ZA
Pogoji za razpisano mesto: učiteljišče s prakso ali ekonomski tehnik s prakso.
Rok za prijavo je 10 dni po objavi. Nastop službe po dogovoru.
snegu, ni bilo več tako težko. Tudi strmina se je počasi unesla in ob poldeseti je bila večina naših planincev is pri Prešernovi koči, ki stoji na 2198 metrih, tik pod vrhom Malega Stola. Po proslavi smo se povzpeli še na vrh Velikega Stola (2236 m), do koder je slabe pol ure hoda.
Vsak, ki se je povzpel do cilja, jev bil na vrhu bogato poplačan. Že prej se je v krasnem, sončnem vremenu ponujal lep razgled — predvsem .na Julijce. A zgoraj se je odpri. vse naokoli .. . Čudovito, in enkratno! Oko in fotoaparat sta skušala zabeležiti čim več 4epih spominov. Vendar toliko lepote ni moč odnesti s seboj. Prav zato smo kar neradi zapuščali vrh.
Spust je bil naporen, a po snežnem plazu je šlo hitro — in še zabavno je bilo povrhu! Smučali smo kar po narezanih podplatih planinskih čevljev in lovili ravnotežje, kolikor je pač kdo mogel. Ko smo sestopili s plazu, se je pričela previdnejša hoja, kajti z ledom se ni igrati. No, vseeno smo bili zopet pri Valvasorjevem domu že okrog druge ure. Tam smo se dodobra okrepčali in si oddahnili — pot do avtobusa pa ni bila več dolga in tako nevarna ...
Pred odhodom še spominski posnetki, pa podelitev diplom in zlatih spomisnkih značk za udeležence pohodov, ki so tokrat že petič „osvojili" Stol. Med Velenjčani je bilo kar 9 takih planincev: Jure Mogilnicki, Stane Jamnikar, Miroslav Žol-nir, Ivan Ostrovršnik, Franc, Jožica ter Matjaž Ojsteršek, Rezka Stropnik in Milica Laznik.
• Udejstvovunja šoštanjskih mladincev
V	soboto, 15. tega meseca, je osnovna organizacija zveze socialistične mladine iz Šoštanja pripravila letno programsko konferenco. Udeležba je bila slaba, ker se krajevna organizacija v Šoštanju vseskozi ubada s vprašanjem, kako najti takšne aktivnosti, ki bi pritegnile več mladih.
V	krajevno organizacijo mladih v Šoštanju je včlanjenih samo petindvajset mladih od približno sto petdeset, kot jih je vseh skupaj v šoštanju. Svoje delo bodo lažje razširili tedaj, ko bodo prišli do lastnih prostorov za sestajanje, brez katerih so bili vse do sedaj. Obeta se jim soba v sindikalnem domu, potem ko se bo iz njega izselila trgovina Merx, kar bo prav kmalu.
V	minulem letu so šoštanjski mladinci največ sodelovali na športnem področju, na katerem so dosegli tudi največje uspehe. Priredili so raznovrstne športne turnirje v sodelovanju z mladinskimi organizacijami po krajevnih skupnostih. Pomerili so se v malem nogometu, šahu in plavanju. V tem letu pa bodo sede-lovali na športnih srečanjih z drugimi osnovnimi organizacijami zveze socialistične mladine Slovenije in organizirali raznovrstna športna tekmovanja, ponovno pa se bodo vklučiliv tekmovanja za Kajuhov pokal.
V	preteklem letu so se bolj malo kulturno udejstvovali. Priredili so samo plese na Šoštanj-skem bazenu, kjer so več sobot od poletja do jeseni nastopili priljubljeni ansambli zabavne glasbe iz vse Slovenije. Bolj bodo kulturno življenje razgibali v tem letu. Začeli bodo sodelovati s krajevnimi skupnostmi na krajevnih proslavah, pripravili pa bodo samostojen kulturni večer v velenjskki knjižnici.
Svoje dejavnosti bodo razvijali še v delovnih akcijah, ki jih prirejata občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije iz Velenja in republiška konferenca ZSMS, vključili se bodo v skupne akcije CK ZSMS na področju splošnega ljudskega odpora, prispevali bodo k varstvu okolja in podobno.
Velenjski planinci so se prvič udeležili pohoda na Stol leta 1970 — in sicer le trije. Do sedaj jih je bilo skupno približno 250 na vseh pohodih. Tudi z letošnjo udeležbo smo lahko zadovoljni, še posebno, ker je bilo med udeleženci veliko mladine
—	pa tudi takih, s spošdjivimi leti ni manjkalo. Iz podatkov je bilo moč razbrati, da je bila naj-, mlajša udeleženka učenka 1. razreda osnovne šole, najstarejši član pa ,,nalaga" že šesti križ. Prav tako je razveseljivo, da sodelujejo v takih množičnih izletih člani iz več planinskih sekcij
-	največ iz delovne organizacije REK Velenje in TGO Gorenje Velenje. Izlet je uspešno vodil Jure Mogilnicki.
Dobro zastavljen program dela in akcij PD Velenje je najboljši porok, da bo planinstvo v Šaleški dolini še bolj zaživelo. V letošnji sezoni imajo planinci v programu še 9 zanimivih izletov, ki ne bodo zahtevni. Zato vodstvo upa, da se jih bo udeležilo kar največ članov, pa tudi ostalih ljubiteljev tega športa in narave sploh. Saj osnovni namen planinskih izletov ni le množičnost in organizirana rekreacija, temveč tudi spoznavanje narave, naše domovine ter ne nazadnje, obnavljanje tradicij NOB.
STOJAN SAJE
REDNI KINO VELENJE
PETEK, 28. II. ob 17.30 ameriški kriminalni barvni film SUPER FLY. Režija: Gordon Parks, JR. Igrajo: Ron 0'Neal, Scheila Razier, Carl Lee.
SOBOTA, 1. ni. ob 17.30 in 19.30 ameriški kriminalni barvni film SUPER FLY.
NEDELJA, 2. III. ob 17.30 in 19.30 ameriški kriminalni barvni film SUPER FLY.
TOREK, 4. III. ob 17.30 in 19.30 italijanska barvna komedija ALFREDO, ALFREDO. Režija: Pietto GermL Igrajo: Du-stin Hoffman, Stefania Sandrelli.
KUPIM
GRADBENO PARCELO ali nedograjeno hišo kupim v Velenju ali bližnji okolici Cenjene ponudbe pošljite na uredništvo pod šifro .JDOM",
STANOVANJSKO hišo kupim v Vindd gori. Ponudbe pošljite na uredništvo lista.
PRODAM
VEČ PRAŠIČEV za zakol prodam po ugodni ceni. Ma-rija Mastnak, Vojnflt 119, pri Purgeiji.
VEČ OLEANDROV prodam. Polh, Velenje, Kaju-hova 3.
VISOKOPRITLIČNO hišo (cela podkletena), z gospodarskim poslopjem, v sklopu katerega je kompletno stanovanje z večjim vrtom, prodam. Interesenti naj se oglasijo v Velenju na Partizanski c. 7. NUJNO
ENO NEOPREMLJENO družinsko stanovanje v Velenju ali v bližnji okolici nujno išče sloven&a družina srednje starosti in s 6 let starim otrokom. Pismene ponudbe pošljite, prosim, na upravo časopisa pod šifro 18/21.
• NAJDENO
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni Ust SFRJ, št. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da je bila na območju občine Velenje najdena moška ročna ura.
Moška ročna ura
Prosimo lastnika, da dvigne najden predmet v roku 6 mesecev po objavi tega oglasa. Predmet je deponiran na sedežu občine Velenje v sobi št. 15.
Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bo predmet last družbenega premoženja.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Služba najdenih predmetov
ATLETIKA
Pokali za atlete
V Celovcu je bilo zadnje mednarodno tekmovanje „treh krosov", ki jih je priredil koroški atletski klub Celovec. Vseh treh tekmovanj so se udeležili poleg avstrijskih adetov tudi tekmovalci iz Maribora, Celja in Velenja.
Vselej so se izkazali atleti iz Velenja in osvojili kar 6 pokalov:
Na zadnjem tekmovanju so Velenjčani dosegli naslednja boljša mesta. Pri mlajših mladincih je v teku na 6000 m zmagal Stanko Miklavžina. Pri starejših mladincih je bil prvi Bojan Britovšek, tretji pa Ivan Lampret.
Andreja Šverc je zmagala v teku žensk na 2000 m, četrta je
bila Metka Meh in peta Renata Zupančič.
V skupnem seštevku točk iz vseh treh tekmovanj je v mladinski konkurenci postal zmagovalec' Ivan Lampret. Med člani je Tone Vede-nik bfl tretji. Med članicami pa je Šverčeva dosegla drugo meto, ker se je udeležila le dveh tekmovanj.
Na dvoranskem mednarodnem tekmovanju v Schueleittenu pri Gradcu so od Velenjčanov boljša mesta zavzela: Branko Rošer drugo v metu krogle 12,64 in Iztok Hudo-mal četrto v teku na 50 m z rezultatom 6,1.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice
ANE HUDALES
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili v taiko velikem številu na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sažalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Zupancu za požrtvovalnost in obiske na domu. Hvala tudi sosedi Kajtnerovi in vsem drugim za nudeno pomoč, govornikoma tov. Valenčiju in duhovniku Kovaču za poslovilne besede, upokojenskemu zboru za zapete žalostinke in c. duhovščini za spremstvo.
Žalujoči: sinovi Martin, Stanko in Jože z družinami in drugo sorodstvo
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks,	Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju
Stane Vovk in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik	sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni
„Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna	davek od prometa proizvodov, naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr.
M
Sedma razstava likovni svet otrok
Pionirski odred Karel Destovnik-Kajuh je zadnjo soboto odprl razstavo likovnih stvaritev otrok, letos že sedmo po vrsti, ki je posvečena človekovemu delu in raznovrstnim poklicem. Tako so otroci iz vse Slovenije na najlepši način počastili trideseto obletnico osvoboditve naše domovine.
Pokrovitelji tega svojevrstnega vsakoletnega srečanja so bili tokrat Pionirski list, Republiški zavod za zaposlovanje in velenjska kulturna skupnost.
Poleg predstavnikov pokroviteljev so na svečani otvoritvi razstave prireditelji pozdravili tudi profesorico Heleno Berce, pedagoško svetovalko za likovno vzgojo na Zavodu za šolstvo SR Slovenije, ki že vsa leta usmeija delo teh razstav.
K tako izvrstno pripravljeni razstavi pa so največ pripomogli učiteljica likovnega pouka na šoli Karla Destovnika Kajuha Majda Lesničar in še nekateri drugi pedagogi iz te šole.
Pianist - Robi Perič, OŠ Grm, Novo mesto
Gospodinja - Jana Čizmek, OŠ Anton Aškerc Velenje
Predica - MarijaGrobelnik, OŠ Franjo Vrunč, Slovenj Gradec
Po krajšem kulturnem programu so razglasili nagrade, ki so jih podelili desetim učencem in trem šolam.	>-
Letos je bilo poslanih na natečaj 1543 likovnih del iz štiriinšestdesetih osnovnih šol v Sloveniji. Poslane risbe je strokovno ocenila komisija, ki so jo sestavljali: Albin Kramberger, akademski slikar in profesor na pedagoški akademiji v Mariboru, Vinko Tušek, akademski slikar, profesor na osnovni šoli Lucijan Seljak v Kranju, in Aleksander Zahariaš, akademski kipar, profesor na aranžerski šoli v Ljubljani. Z enakovrednimi nagradami so nagradili osnovno šolo Brezovica pri Ljubljani, osnovno šolo Grm Novo mesto in osnovno šolo Ljubljana-Vič. Po končani razglasitvi zmagovalcev tega natečaja si je veliko gostov iz različnih krajev skupaj ogledalo številne risbe na razstavi, na koncu pa so se vsi skupaj udeležili kosila in tovariškega srečanja na osnovni šoli Karla DestovnikaKajuha.
NAŠ ZNANEC
Njegovo življenje se je začelo na Pragerskem, kjer je bil oče strojevodja. Po štirih letih pa se je s starši preselil v Ljubljano. Ko se je začela vojna, mu je bilo štirinajst let, dve leti pozneje pa ga je okupator že vtaknil v ječo. Obsojen je bil na petletno pogojno kazen, zaradi tiskanja in raznašanja letakov ter zbiranja orožja in drugega materiala za partizane. Potem je naskrivaj odšel čez mejo okupirane Ljubljane in se za nekaj časa umaknil na Pragersko. S sedemnajstimi leti je postal partizan in se je aktivno udeleževal
Zvone
Vidic
bojev na Gorenjskem, Notranjskem in v Suhi krajini. Pri napadu na postojanko Kal v Suhi krajini je bil nevarno ranjen v glavo, zato se je zdravil v britanskih bolnicah v Bariju, Barletti in v Neaplju. V januarju 1946. je bil demobiliziran iz JLA zavoljo hujše invalidnosti.
Čeprav ni imel nikakršne mladosti, je zelo ponosen, daje doživel revolucijo. O velikih zaslugah zanjo pa pričajo številna odlikovanja, priznanja in nagrade. Potem so se v njegovem življenju vrstile nagle spremembe. Poprijel je povsod, kjer je bilo potrebno pripomoči k hitrejši izgradnji porušene domovine in kot triindvajsetletni mladenič postal predsednik krajevnega ljudskega odbora Gornji grad. Istočasno so mu bile zaupane še mnoge odgovorne družbene, politične in gospodarske naloge. Sleherni prosti čas pa je poskušal preživeti na lovu. Narava in življenje v njej sta ga vedno pritegovala, lovstvo pa je pravšnje področje za najbolj neposreden stik z njo.
Prvič gaje oče vzel s seboj na lov, ko mu je bilo dve leti. V lastnem lovišču v okolici Pra-gerskega je lovil tudi s svojim dedom. Danes je predsednik lovske zveze za celjsko območje, to pa tudi pomeni, da pozna vse lovske revirje od Sotle do Smrekovca in Solčave, razdeljene med oseminštirideset lovskih družin s 1600 lovci.
Tod si je nabral številne trofeje, ki lepšajo njegov dom.
Rad poudari, da je lov nekaj, kar je mogoče samo podoživljati, zato bo najbolje, da prepustimo besedo njemu: „Lov obsega tri področja: gojitev divjadi, varstvo okolja in fizična ter psihična rekreacija za lovca. Nemir sodobnosti čedalje bolj ogroža gozdne prebivalce. Ceste vse bolj prepredajo nekdaj mirne gozdove. Po njih brnijo traktorji in avtomobili, cvilijo motorne žage; tod se podijo številni hrupni turisti in izletniki, ki s svojim neprimernim odnosom motijo in vznemirjajo divjad. Živali se umikajo v višje predele, včasih pa zapuščajo tudi gnezda z jajci in negodnimi mladiči. Prav tedaj pa moramo lovci pomagati ohranjati živalske vrste, če nočemo dopustiti gozdnega op Nekatere živali so že z iitene, se-
veda pa bi bfla to le enostranska zaščita redke divjadi, če se ne bi lovci brigali tudi za njihovo mladež. Zakon o lovu bo prinesel veliko novega o zaščiti divjadi in varstvu narave, vendar menim, da ga bomo dobili mnogo prepozno, ker je modernizacija našega življenja in dela pobrala v gozdovih že previsoke davke."
Lov mu očitno veliko pomeni. Prav gotovo pa se tej misli težko odtegne, kadar je v svoji lovski sobi med številnimi prelepimi primerki iz naših gozdov. Občasno najde čas. za lov, večkrat pa le ne more odriniti družbenih in političnih zadolžitev.
„Lov ni samo to, da oddidem s puško v gozd. Važna je priprava nanj: najprej, kam bom šel in s katero puško — zato so potrebni poprejšnji pogovori z drugimi lovci, pa tudi prebiranje literature je nujno, če hočem komu prav svetovati.
V lovskem življenju nastopajo pravzaprav protislovja. Lovec najprej vzgaja in neguje divjad, potem pa jo strelja. To pa hkrati pomeni, da skrbi za ravnotežje v naravi, pa tudi to, da naj ne bi nasilno posegal vanjo."
Zvone Vidic se natanko spominja, kam sodi katera trofeja, čeprav so od mnogih različnih živali. Povedal nam je tudi, da je ni živali v gozdu, ki je ne bi poznal ter da svojo vnemo za lov, še bolj pa ljubezen do narave, vceplja svojima otrokoma že od ranih nog.
Verjamemo mu, da je temu tako, saj je celo imeni za svoja otroka izbral iz lovskega življenja (Jelenlco in Diana - boginja lova). Zaželimo mu še mnogo lovske sreče in zdravega užitka med pohodi za divjadjo po naših lepih gozdovih.	m. E.
MALA ANKETA
Varstvo predšolskih otrok
Urejeno varstvo za najmlajše v veliki meri vpliva na dobro počutje in delovno storilnost zaposlene matere. Skrb za vzgojo in varstvo otrok uvrščamo delovni ljudje med skupne potrebe in v ta namen določamo potrebna denarna sredstva. Zaenkrat je na našem področju zajetih v vzgojno varstvo komaj petina predšolskih otrok in prav to dejstvo nas opozarja, da bo treba odslej odmevati več denarja za gradnjo vzgojno-varstvenih ustanov in za izobraževanje potrebnega kadra. Najbolj je neurejeno varstvo dojenčkov in prav to je tisto, kar najbolj otežuje mlade matere. Marsikatera družina si mora zato iskati privatne varuške ali si pomagati z bližnjimi sorodniki, ki pa niso vselej pri roki.
Prisluhnimo, kaj menijo o tem prizadete matere.
Marija Hanžič, Gornji Grad: Za otroke skrbim sama. Imam dve deklici, stari šest in tri leta ter trinajstletnega sina. Kadar more, pride moja mama okrog osme ure, da varuje moje in sestrine otroke do moje vrnitve iz službe. Jaz pa moram že pred peto uro na avtobus, ki me vsak dan popelje na delo v Šoštanj. Večkrat se zgodi, da ostanejo otroci brez varstva, ker jih mama ne more vsak dan varovati. Zelo bi bila vesela, pa tudi manj zaskrbljena, če bi mogla deklici dati v vrtec. Zaenkrat je najbližji vrtec v Nazarjih, vendar ta ne pride v poštev, ker je štirinajst kilometrov oddaljen. V tovarni usnja so mi obljubili, da bom dobila stanovanje, zato še vedno upam, da bo s stanovanjem rešen tudi problem varstva mojih otrok. Ker sem samohranilka, si nikakor ne morem privoščiti drage varuške. V Mozirju sem že iskala pomoč pri socialni službi, toda več kot z navseti mi niso pomagali. Zaskrbljena sem zaradi deklic, ki s svojim vedenjem že kažeta, da me pogrešata in tudi to, da imam po službi premalo časa za njiju. Mnogo mi že pomore-sin, ki poleg svojih šolskih dolžnosti prav lepo skrbi za mlajši sestrici, pa tudi pri hišnih delih mi pridno pomaga."
Zvonka Vrčkovnik, Šoštanj: ,,Imam dve punčki, ena hodi v prvi razred, druga pa v malo šolo. Z varstvom nisem imela večjih težav, ker sem pri starejši punčki bila do četrtega' leta sama za varuha, ko pa sem se zaposlila, sem obedve dela v vrtec.
Zdaj hodi mlajša zadnje leto v vrtec, kjer se v mali Šoli že pripravlja na bližnje šolanje. Je že čisto samostojna in jo brez spremstva vsako jutro odpravi moževa mati. Čeprav živim z družino pri moževih starših, jim nisem hotela naprtiti še svojih otrok, ker vem, da je to veliko breme za starejše ljudi..Čutim, da me hčerki večkrat pogrešata, ko se jima moram zavoljo gradnje novega doma mnogokrat odtegniti."
Darja Žibert, Slovenj Gradec: „Imam velike skrbi z varstvom za svojo deset mesecev staro hčerkico. Za dva meseca jo je vzela v varstvo moževa daljna sorodnica iz Pesjega, za naprej pa še ne vem, kako bo naneslo. Ker sva oba z možem .zaposlena v Velenju in delava v različnih izmenah, sva poprej za vsak tretji teden morala iskati nekoga, da nama je varoval otroka. Zaenkrat se stiskami pri tej so-. rodnici, proti koncu tedna pa se odpeljemo, na dom staršev v Slovenj Gradec, dokler še nimamo stanovanja. Nadejamo se stanovanja v Velenju in hkrati
Marija Hanžič
upamo, da bo tedaj tudi bolje rešeno varstvo za otroka." -
Marjeta Knez, Velenje: „Za našo osemmesečno punčko skrbi mama, medtem ko sva z možem v službi. Želim pa jo dati čimprej v vrtec, če bo le prostor zanjo, ker jo mama že zdaj preveč razvaja, pa tudi zato, ker imajo otroci v vrtcu boljšo vzgojo in več možnosti za svoj vsestranski razvoj. Poleg tega ne bi mogla prepustiti vse skrbi za otroka svoji mami, ki je bolehna, ker vem, da bi poleg vseh hišnih opravil težko zmagovala še to skrb. Zelo sem navdušena nad uspehi, ki jih dosegajo otroci v vrtcu, zato se bom trudila, da bo tudi moj otrok čimprej deležen take sistematične vzgoje. Znano mi je, da že sedaj mnogo otrok ne more dobiti prostora v vrtcu. Upam, da bomo v prihodnjih letih hitreje reševali to družbeno skrb in da bo našim sedanjim dojenčkom zagotovljenega več prostora v otroških vrtcih."
Tilka Gagolič, Šoštanj: ..Mojega dveletnega sinka varuje starejša žena, ki prav lepo skrbi zanj. Za varstvo ji odštejem 500 din, v čemer je vračunana tudi hrana za otroka. Sinek se pri njej prav dobro počuti, ker ga zna vzgajati in zato ne nameravam iskati prostora v vrtcu, saj vem, da bi ga odvzela komu bolj potrebnemu. Če bo varuhinja pripravljena varovati dečka do vstopa v šolo, ga sploh ne bom dala v vrtec. S tem načinom varstva sem zadovoljna tembolj, ker nimam skrbi za otroka takrat, ko delam izven rednega delovnega časa ali ko moram iti po opravkih. Če bi naneslo, da bi otroku nikakor ne mogla zagotoviti dobrega varstva, bi pač pustila službo."
Matere so izpovedale, kakšne skrbi imajo z varstvom za otroke, mi pa razmislimo, kako jih bomo le-teh čimprej razbremenili ter omogočili ,njihovim otrokom varnejšo ter primernejšo vzgojo.	-
MARJETKA EBERLINC
Zvonka Vrčkovnik
Marjeta Knez
HH
Tilka Gagolič