90
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V četrtek 11. dne t. m. je cesar sprejel deputacijo državnega zbora, ki mu je prišla čestitat o zaroki cesarjeviča Rudolfa. Deputacija zbornice poslancev je obstajala iz predsednika grofa Coronini-a in obeh podpredsednikov dr. Smolke in barona Goedel - Lannoy-a. Grof Coronini je povdaril v svojem nagovoru, da so narodi avstrijski in njih zastopniki v državnem zboru z iskreno radostjo sprejeli novico o zaroki cesarjevičevi in da zbornica poslancev mu je dala nalog, na podnožju prestola razodeti ona čustva narodov in narodnih zastopnikov. Presvitli cesar je pre-prijazno sprejel pozdrav predsednikov rekši, da ga srčno veseli izraz predsednikov ter dostavil, da je cesarjevič prav po svojem srcu svobodno si izbral soprogo; nikdo ni na-nj uplival. Cesar je izrazil nado, da ta zveza ne bode utemeljila samo srečo cesarjevičevo, temuč tudi srečo države. Potem se je cesar z deputacijo razgovar-jal o druzih zadevah. — Nevesta cesarjevičeva je, kakor smo uže zadnjič poročali, hči kralja belgiškega, njena mati, kraljica belgiška, pa je hči rajncega avstrijskega nadvojvode in ogerskega palatina (kralja-namestnika) Josipa. Ona slovi kot ena najlepših princesinj , je pa poleg tega neki tudi duhovita in znanstveno izobražena. Cesarjevič Rudolf se je pred dvema letoma seznanil ž njo na velikem svojem potovanji. Kdaj bo poroka, še ni znano.
— Zbornici poslancev je bila 10. dne t. m. peticija občine Suhorske v okraji metliškem izročena za zidanje železnica iz Ljubljane v K ar lovec, da bi siromaško ljudstvo na Dolenjskem s tem zidanjem si kaj prislužilo. V isti seji so bile tudi od več dolenjskih občin prošnje izročene, da bi se §. 17., lit. f. patenta za pohišno kramarstvo ne premenil, kajti če bi se Kočevarjem in nekaterim drugim dolenjskim občinam prepovedalo ali zel6 omejilo pohišno kramarstvo (hau-siranje), pridejo potem popolno na beraško palico.
— V zbornici poslancev je bila te dni na vrsti Arelska   železnica.    Več  govornikov,   med  njimi
teržaški poslanec Teuschl. Poljak Hausnerje prava zadel, ko je rekel, da brez te železnice smo od Nemčije odvisni, tako materjalno, kakor politično; če bo pa ta železnica gotova, znamo Francozom roko podati, in se tudi v vojnem oziru z njimi zvezati. V tem hipu, ko Nemec čez Gothard poda Lahu roko, podamo jo mi čez Arel Francozom. Tržaški poslanec Teuschl je tožil, da se Trst preveč zanemarja, in da bo ta železnica Trstu le škodovala; nek nemšk poslanec pa mu je dobro odgovoril, da so tega Tržačani sami krivi, ker ne znajo kupčevati, tako, da jim Hamburg že v Ljubljani konkurenco dela. Sicer pa bi moral priti v Tržačane ves drug (avstrijsk) duh, ako hočejo, da bi jih država povsod protežirala. Železnica bo stala blizo 35 milijonov. To je res velika svota; pa trpeti jo moramo, ker je železnica v gospodarskem in političnem oziru jako važna, — Strašansko rogovilijo zdaj tukajšnji judovski časniki in vseh mogočih sredstev se poslužujejo, da bi razdjali edinost desne (naše) stranke ali pa vrgli ministra Taaffe-a. „Da kocht es im journalistischen Hexenkessel — piše se „Politiki" z Dunaja — um ent-weder die Rechte zu sprengen oder Graf Taaffe zu stiirzen". Res: s tako drušino v državnem zboru mora propasti parlamentarizem avstrijski!
Tirolsko. — Na Predarelskem je bilo veliko veselje, ko so izvedeli, da je državni zbor sprejel postavo o zidanji arelske železnice. Streljalo se je povsod z možnarji in godbe so igrale. — Kdaj se bodo smeli tudi Dolenjci enacega dogodka veseliti?
Laško — V italijanskej zbornici je bivši minister Visconti Venosta ostro grajal vnanjo italijansko politiko. Dejal je mej drugimi to, da, ako se hoče imeti zanesljive sosede, naj bode vsak najprej sam zanesljiv sosed. Vlahi naj si to dobro zapamtijo.
Rusija. — Loris-Melikov postopa z nihilisti energično in previdno. Drentelen, dosedajni načelnik tretjega oddelka (policije) je moral odstopiti.
Nemčija. — Nemška vlada se izgovarja, da je za to morala pomnožiti vojno, ker Francozi svojo mejo proti Nemčiji grozno vtrjujejo. Vse bojda mrgoli trdnjav, in vse je nasejano s kanoni, tako da je ni steze, po kateri bi se moglo brez nevarnosti čez mejo priti.