KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OB SEDEMDESETLETNICI AKADEMIKA MILKA KOSA Sredi dela in v ospredju snovanja sloven- ske zgodovinske znanosti praznuje sedem- desetletnico zgodovinar, univerzitetni pro- fesor in akademik dr. Milko Kos. Rodil se je 12. decembra 1892 v Gorici in se je že kot gimnazijec odločil za študij zgo- dovine; tedaj je tudi že napisal svoje prvo znanstveno delo. Po visokošolskem študiju na Dunaju in promociji se je še posebej posvetil pomožnim zgodovinskim vedam in se na tem področju izpopolnjeval v obeh najpomemb- nejših središčih za tovrstni študij: na Du- naju in v Parizu. S kariero akademskega učitelja je začel v Beogradu in nato preko Zagreba prišel v Ljubljano, kjer je leta 1926 postal izredni, leta 1934 pa redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožnih zgodovinskih ved. Predaval pa je vse do leta 1937 tudi vso, a do leta 1946 le srednjeveško slovensko zgodovino. Postal je član mnogih znanstvenih društev, institucij in akademij doma in na tujem. Od imenovanja prvih članov Akademije znanosti in umetnosti, se- daj SAZU, je njen redni član in že več kakor deset let tudi njen generalni tajnik in upravnik Inštituta za zgodovino pri SAZU. Za svojega delovanja na univerzi je ponovno opravljal razne funkcije in je bil tudi dolgo- letni rektor. Ob več kakor polstoletnem znanstvenem delu si je akademik Kos osvojil ogromno znanja, naravnost izredno je njegovo pozna- vanje virov za srednjeveško, še posebej za slovensko zgodovino. Zato je njegov opus ne samo po obsegu ogromen — saj presega nje- gova bibliografija čez 300 številk — in zelo raznovrsten, marveč tudi znanstveno visoko kvaliteten. Zajema publiciranje virov (listin, urbarjev, historiografskih del), ki jih je opre- mil z neverjetno temeljitimi komentarji in uvodi, ki znatno presegajo njihovo običajno vsebino, dalje vprašanja s področja zgodo- vinskih pomožnih ved, zlasti diplomatiko, področje slovenske historiografije, srednje- veško agrarno zgodovino in zlasti obsežen ter po problematiki zamršen kompleks kolo- nizacije, prav tako pa tudi razna področja politične in kulturne zgodovine, pri čemer je posegel tudi izven srednjeveškega obdobja. Veliko dela je opravil v zvezi s pripravami izdaje zgodovinsko topograf. leksikona slo- venskega ozemlja in enciklopedije slovenske gospodarske in socialne zgodovine, ki jo po njegovi iniciativi in pod njegovim vodstvom pripravlja Inštitut za zgodovino pri SAZU. Njegovo najpomembnejše delo pa je prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine do reformacije, ki je postala te- melj za nadaljnje proučevanje slovenske zgo- dovine tega obdobja in ki je v svoji drugi, izpopolnjeni izdaji s srbskim prevodom do- bila tudi širšo jugoslovansko publiciteto. Ob življenjskem — a tudi delovnem — ju- bileju najvidnejšega slovenskega zgodovi- narja, katerega objavljena dela so mnogo- stransko obogatila slovensko kulturo, pa je treba poudariti tudi vso tisto njegovo dejav- nost, ki je zabeležena le v skopih uredniških beležkah, v raznih priporočilih in poročilih ter kratkih noticah v seznamih predavanj na fakulteti, a ji je profesor Kos posvetil veliko svojega časa. Gre za delo v uredništvih zgo- dovinskih časopisov in drugih publikacij, pri organizaciji slovenskega zgodovinopisja, pri skrbi za arhive in arhivske fonde ter končno za odgovorno delo akademskega učitelja, ki ga je opravljal z veliko ljubeznijo, neizmerno prizadetostjo in vestnostjo. Celim generacijam slovenskih zgodovinar- jev je profesor Kos odpiral pota v zgodovin- sko znanost in jih seznanjal tudi s slovensko zgodovino v času, ko na filozofski fakidteti 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ljubljanske univerze ni bilo stolice zanjo. Mnoge svoje učence je navdušil in pripravil za znanstveno delo. Ni mogoče pozabiti semi- narjev in predavanj, kjer so zajemali iz nje- gove bogate zakladnice znanja. Prav tako ne more zbledeti spomin na toplo človečnost, ki jo je čutil do svojih študentov in s katero se je skušal in znal približati vsakemu izmed njih, jih vodil in jim pomagal v času študija in tudi Se potem, ko so kot diplomanti sto- pali v poklice ali se podajali na pot znan- ' stvenega raziskovanja. Za vsakega, ki je pri- ] šel k njemu s tako ali drugačno željo ali i prošnjo, je našel čas kljub ogromnemu delu. ■ Ko danes čestitamo profesorju in akade- ' miku Kosu ob njegovem življenjskem jubi- ^ leju, se čustvom spoštovanja pridružuje še j prisrčna hvaležnost za vse, kar je v svojem i poklicnem delu in poleg njega storil za rast i slovenske univerze in kulture. Isto hvaležnost \ smo mu dolžni še posebej tudi v imenu slo- t venske zgodovinske znanosti, ki jo je s svo- jim delom odločno dvigal iz njenih temeljev. Želimo mu, da bi še dolgo vrsto let uspešno i delal na svojem pedagoškem in znanstvenem ^ področju, da bi dokončal zaključna dela; svojega proučevanja in tako s svojimi izsled-ij ki še naprej bogatil naše zgodovinopisje. Ferdo Gesirin 191;