2 LETNE SKUPŠČINE ZB NOV »OSKAR KOVAČlC NA PRU LAH
Velika politična opora
Krajevna skupnost na Prulah ima v Prijateljevi ulici 2 lepo in veliko dvorano. Ta je bila 24. fcbruarja letos prizorišče zelo uspele letne skupščine združenja borcev NOV »Oskar Kovačič« iz Ljubljane, združenja, ki šteje trenutno 383 članov obeh spfl-lov (od tega 183 žensk). Udclcžba je bila tako dobra, da so mo-ralt stole dodajati še ob straneh, ker jib je bilo \ vrstah pre-malo.
Iz polnoštevilne udeležbe lah-ko sklepamo, da so borci NOV še vedno izredno zavzeti za so-cializem in nadaljnji napredek naše družbe. Ta vtis je potrdi-lo tako poročilo predsednika, kot tudi plodna in prizadeta razprava. Vsekakor je treba dati za zgled poročilo Cirila Košaka-Sodčka, ki je bilo krat-ko pa je vendar povedalo vse, kar Je treba povedatl in ki Je članstvu nakazalo tudi pogla-vitne naloge za delo v prihod-nje. Nekatere misli iz tega po-ročila vsekakor kaže posredo-vati širši javnosti, saj so sploš-no veljavne.
V svetu še ni mirno
»Kljub tridesetletnemu miru ne smetno biti uspavani, tem-več še kako budnl, saj se po-vsod v svetu oglašajo nam so-vražne sile, sem in tja pa že fcudi rožljajo z orožjem. To so sile fašizma in mračnjaštva. Napadajo svobodoljubne naro-de in države, organizirajo za-rote, državne udare, umore in zverinstva nad posamezniki ... Ker nimajo moči, da bi nas notranje strle, nas udarjajo zu-naj, s tem, da zverinsko morijo naše predstavnike, ki so naj-boljši sinovi naših narodov in morajo za našo svobodo še v miru žrtvovati svoja življenja. Zato moramo budnost tn pri-pravljenost na vseljudsko ob-rambo še okrepiti... Le od na-Sega neomajnega dela, zvestobe in vdanosti je odvisna blagi-nja, ki smo jo dosegli v svo bodi in socializmu. Ne smemo dopustiti obrekovanj, lažnih natoJcevanj in podobnega, pač pa moramo sami odkrlvati mo rebitne napake in jih samokri-tifino odpravljati. Dokler se bo-mo borili za naša pravična na-čela, se nimamo koga bati in nikomur se ne bomo pokorili, ker smo vzgojeni y pošten bor-ben in svobodoljuben narod. Naši voditelji s Titom na čelu, ki so se vzgojili v trpljenju po ječah in tako postali prekalje-ni, neustrašni borci za svobodo in socializem, nam morajo biti vzor, kako se majhen in ne-močen narod z voljo in pošte-njem lahko dvigne na svetov-no raven in postane zgled dru-glm malim narodom, ki se bo-rijo proti zatiranju in za pra-vice vseii zatiranah ...«
Mladfm stalno posredovati revolucionarno misel
»Zlasti je treba poudariti po-trebo po popolnejši vzgoji mla-dih. Premalo jih seznanjamo s težavami in s prizadevanji za odpravljanje le-teh, premalo jih vzgajamo na načelih mark-sizma. Marsikje dopuščamo podtalnim silam, zlasti kleru, da mladino izvabljajo iz naših vrst. Zato naj bo naša nenelina skrb: politična vzgoja mladih. Ni dovolj, da smo jim ustva-rili življenjsko raven po evrop-sko, marveč se je treba z mla-dino organizirano ukvarjati, jo vzgajati v politično zrelo, zave-dno, pošteno in delavno, ne pa vzgajati enostransko tehno-kratsko izšolane mladlne, kl ji je denar vzor vsega. Le na po-šteni, delavni in marksistično vzgojeni mladini lahko gradi-mo našo nadaljnjo neodvis-nost in svobodo ...«
V tem smislu so izzvencli tudi predlogi sklepov, ki jih je prebral Jože Povše. In ne sa-mo ti. Tudi v razpravi so bor-ci NOV s prstom pokazali na nekatere pojave' in probleme, ki kažejo, da se z mladino ne dela dovolj skrbno. Eden iz-med borcev NOV iz šolstva je opozoril, da so i^aše učne fcnji-ge prepuste in prenapolnjene s podatki, ki mladega človeka odbijajo. Posledica tega je, da se mladi premalo učijo iz naše junaške preteklosti in iz revo-lucioname preteklosti drugih narodov. Zato je velika naloga šolnikov, da to snov prikupno oblikujejo in jo podajajo z večjo prepričljivostjo.
Predsednik   delovnega   pred-
sedstva Niko Pogačar je opo-zoril, da ob pojavih sovražnih izpadov ne smemo bitd naivni, marveč se moramo vedno vprašati, od kod le-ti izvirajo-Borci NOV kljub letom, ki marsikaterega že težijo, še ve-dno lahko vztrajajo v prvih vrstah, čeprav predstavljajo le desetinko aktivnega prebival-stva. To je moč doseči s tem, da še vedno dajemo zgioJ, in da iščemo tudi druge sile, zla-sti mlade ljudi, da bodo delali za iste cilje. Priteg^niti je treba vsakega posameznika s svojim zgledoru in z močjo prepriče-valne besede. Z uveljavltvijo nove ustave se je povečalu ud-govornost vseh krajanov ne le
za razvoj v krajevni skupnosti, marveč prek izvoljenih delega-tov tudi v občinskem, mest-nem, republiškem in zveznem merilu. Kajpak moramo vede-ti, kaj lahko dosežemo, da ne bi s tem škodovali sebi in dru-gim.
Delo SZDL še boij razširiti
Borci NOV so tudd meniU, da bi bilo treba poiskati nove oblike za delo Socialistične zveze delovnega ljudstva, kl je bilo v pretekJosbi preveč fo rumsko. Predlagali so, da bi kazalo v tem smislu pritegniti hišne svete ali ustanoviti ulič-ne odbore, saj marsikje nasta-ja celo vpra&anje, kako pobra-ti članarino, ki je sicer samo simbolična.
Vsekakor je piko na i posta-vil Lojze Pajnič, predsednik Krajevne skupnosti Prule, Id je dejal, da predstavljajo bor-ci NOV s svojo organizacijo izredno politično oporo vod-stvu krajevne skupnosti. Tako napolniti dvorano, kot jo na-polnijo borci NOV, ne zmore nobena druga organizacija. Ker so borci še vedno najprizadev-nejši aktivasti, jih je seananil s poglavitnimi postavkami srednjeročnega na&rta za raz-voj Prul, ki je bil sicer raz-ranožen v 400 izvodih. Ta na-6rt obsega urejanje komunal-nih zadev, otroSklh igrišč, asfaltiranje cest, razširitev in posodobljenje šolskih zmoglji-vosti z novimi prizMki, uredi-tev športnega igrišča in ofcro-škega igrišča na grajskem po-bočju, v kulturl pa kar naj-večje sodelovanje vseh organi-zacij. .Za uresničitev načrta bo potrebnih 450 milijcmov dinar-jev, ki jih bo treba zbrati iz lastnih virov.
Letna skupščina združenja borcev NOV »Oskar Kova<5ie« je pokazala, da so njeni člani vsestransko dejavno vključeni v prizadevanjih za samouprav-no reševanje razvojnih in živ-ljenjskih vprašanj krajevne skupnosti in prav zaradi tega predstavljajo oporo vsem na-prednim stremljenjem.
Franci Strle