SLOVANSKA KNJI^N!' LJUBLJANA^ slovenski ! za navadno leto 1865. Izdala 1 1Ü18A» slovenski za navadno leto 1865. Izdala „SLOVEiVSKA MATICA.“ &■ —' Döba prebläga ~y=>x Narödu zori, )§>" Leto za letom Naj lepse sveti! C n /#■ #4%\ • r-" <^0/ ,.>J/ m *?/?/?££ KLoledar oznanja razne case, svete goclove in nebeske prikazni za vsako leto; rad prinasa tudi drugo potrebno in koristno znanje za vsakdanje zivljenje. Koledar je uze stara naredba. V dober red je vendar koledar del 8e le rimski samodrzec Juli Cesar 45. 1. pred Kristom; Ni-cejski prvi zbor pa mu je uvrstil krscanske godove 325. 1. po Kristu. Ta stari koledar je popravil rimski papez Gregor XIII., ter je novega vpeljal 1582. 1. Stari koledar je se v navadi pri Grkih in Rusih, in je zdaj uze 12 dni zaostal za novim ltolcdarjem. Kako se cas delf in steje. Gas se sploh deli v leta in mesece, v tedne in dneve, v ure, minute in Sekunde. Leto se meri po teku zemlje okrog solnca, od zime do zime, ter na tanko znasa 365 dni 5 ur 48 minut 47 sekund. Za na-vadno leto se gladko steje 365 dni; iz ostalih ur je pa v stirih letib 1 dan veö, in tedaj je prestopno leto, ktero ima 366 dni. Po visem all nizem stanji solnca proti zemlji se locijo stirje letni casi. Mesec se po stari segi meri po teku lune okrog zemlje, od mlaja do mlaja, in tedaj obseza 29 dni 12 ur 44 minut 3 Sekunde. Na leto se steje 12 mesecev; da se stetev primerja solncnemu letu, imajo meseci po 30 all 31 dni, le en mesec ima 28 in v prestopnem letu 29 dni. Dan se loci po sukanji zemlje okrog svoje osi, od noci do noci; ta cas znasa 24 ur. Sedem dni se steje za teclen. Izhodnji narodi so dan steli od veccra do vecera, navadno pa se dan jemlje od polnoci do polnoci. Gasi so se zaceli steti o stvaritvi sveta. Po stvaritvi sveta do Kristovega rojstva je po navadni in najbolj potrjeni stetvi minolo 4000 let, po grski stetvi pa 5508 let, in po druzih se drugace. Po Kristovem rojstvu je po navadni stetvi do zdaj preteklo 1864 let, po tansi cenitvi je pa 1868 let. Iz stevil, ktera se v koledarji rabijo za odlocitev godov, sestavljena je JulijansJca doba, ki obseza 7980 let, in se steje, käkor da bi se bila zacela 4714 pred Kristom; z njenim za-cetkom se shaja zacetek vseh godovnih stevil. Casovna steter 1865, lela. 1865. leto je navadno leto, ima 52 tednov in 1 dan, ali 365 dni; zacenja se v nedeljo in mine v nedeljo. To leto je: 5865. leto po stvaritvi sveta, po navadni stetvi; 7373. „ „ „ „ „ grski stetvi; 6578. „ „ julijanski koledarski dobi. Letni casi 1805. I. Pomlad se zacenja 20. marca. Polotje „ „ 21. junija. Jesen se zacenja 23. septrnbr. Zima 21. decembr. P Steter, po kteri se odlocajo godovi. Koledar ima tudi lastne stetve, po kterili se odlocajo ne-beske prikazni in posebni godovi. Mlaje steti pomaga lunslti Jcrog ali zlato stevilo, to je doba 19 let, po kteri se mlaji vracajo spet na tiste dni v letu; dalje n epakta ali lunsko kazalo, to je stevilo tistih dni, ki so med ^ zadnjim mlajem starega, in prvim dnevom novega leta. Dnevi v tednu se od 1. dne v letip poredoma zaznamujejo 8 7 crkami: A, B, C, D, E, F, Gr. Crka, ki V posameznem 1 letu zadeva nedelje, je nedeljska crka. V prestopnem letu se * nabajati dve nedeljski crlti, ena pred godom, ena za godom s. Matije. Nedelje dalje naznanja solncni krog ali nedeljska doba; 1 to je Stevilo 28 let, po kterem se nedelje vracajo spet na tiste dni v letu. Obe stevili skupaj sluziti, da se najde velikonocni praznik. 1 Namesti letnice se je nckdaj rabilo rimsko stevilo: to je i doba 15 let, po kteri se je v rimskem cesarstvu ves davek na- ] povedoval iz nova. Godovna stetev 1805. I. Lunski krog ali zlato stevilo . * 4 Epakta ali lunsko kazalo . . . III Solncni krog ali nedeljska doba . 26 Nedeljska crka...............................A Rimsko stevilo...............................8 Grodoviii in spominski koledarcek. ~}0{~----- Posebni dnevi in godovi leta. Med dnevi leta se po cerkvenem zakonu (postavi) locijo nedelje, prazniki, postni dnevi, po drzavnem pa prepovedani dnevi. Nedelja je vsaeega tedna prvi dan; vse leto jik je 52, casi pa 53. Nedelje se imenujejo in stcjejo po svetih casih in godovih, v ktere padajo. Godovi in prazniki so trojni: Gospodovi, Matere Bozje in Svetnikov. Nekteri so zapovedani prazniki, drugi niso zapovcdani; pri nekterih je nehala zapoved praznovanja, ti so soprazniki. Posamezni kraji imajo dczelnih priporocnikov godove. Nekteri so pre-micni godovi, to je, ne drze se stanovitnega dntiva, drugi so ne-premfcni. Za vecimi godovi se obhaja osmina ali spomin skozi 8 dni. Poglavitni prazniki so: Bo2ie, Gospodovega rojstva god; Velikanoc ali Uzem, Gospodovega vstajanja god; Binkosti ali D u-liovo, god prihoda sv. Dulia. Bozic je uepremiccn god, z njim vrcd tudi drugi bozicni prazniki. Velikanoc je premicna, ter je vsclej tisto nedeljo po prvem pomladnjem scipu; tedaj lcliko pade na vsak dan, kar jik je od 22. marca do 25. aprila. Postni dnevi so cetveri: adventni, prcd bozicem; 40 danski, pred velikonocjo; kvaterni, o 4 letnili casih; predgodnice, prcd vdcimi prazniki. Petck in sobota sta le nemesna dneva; zdaj je pri sobotali in pri postnih dneh odnehala prepoved za mesnc jedi. Zacetek 1865. leta. Obcno in drzavno leto se zacenja na novcga leta dan, 1. januarja. Cerkvdno leto se zacenja 1. adventno nedeljo. Premicni in drugi godovi 1865. 1. 1. predpepelnicna ned. 12. febr. Binkosti ali dukovo. 4. jun. Pepelnica .... 1. marca. Sveto resnje Telo . 15. jun. Cvetna nedelja . . 9. aprila. Nedelj po binkostih XXV. Velikanoc ali uzem . 16. aprila. 1. adventna nedelja 3. dec. Nebohod Gospodov . 25. maja. Bozic, v ponedeljck 25. dec. 1* Dezelnih priporocnikov godovi. Sv. Ciril in Metodi, slovenska apostola, na Moravskem, tudi na Sta-jerskcm, Ogerskem in Hrvaskem, 9. marca in 5. julija. Sv. Jozef, na Kranjskem, Stajcrskem, Koroskcm, Primorskcm in Ti-rolskem, 19. marca. Sv. Euprt, na Solnograskem, 27. marca. Sv. Marko, na Beneskem, 25. aprila. Sv. Jancz Nep., na Ceskem, 16. maja. Sv. Ladislav, na Erdeljskem, 27. junija. Sv. Mohor in Fortunat, na Kranjskem, Stajcrskem, GoriSkem in Fur-lanskem, 12. julija. Sv. Elija na Hrvaskem, 20. julija. Sv. Stefan, kralj, na Ogerskem, 20. avgusta. Sv. Tilen, na Koroskcm, 1. septembra. Sv. Venceslav, na Ceskem, 28. septembra. Sv. Mihael, v Galicii, 29. septembra. Sv. Just, na Trzaskem, 2. novembra. Sv. Leopold, na Avstrijskem, 15. novembra. Sv. Spiridijon, v Dalmacii, 14, decembra. Kvaterni in drugi posti 1865. 1. I. kvatri, pomladnji all postni .... 8. 10. 11. marca. II. „ poletni all binkostni .... 7. 9. 10. junija. III. „ jesenski 20. 22. 23. septembra. IV. „ zimski ali adventni .... 20. 22. 23. decembra. Stiridesetdanski post je od pepelnice do velike sobote, od 10. febr. do 26. marca. Adventni in drugi posti so zaznamovani s krizem f. Cerkveni prepovedani casi. Oüeniti se ni smeti od prve adventne nedelje do razglascnja Gospo-dovega, od 27. novembra do 6. januarja, in od pepelnice do bele nedelje, od 1. marca do 23. aprila. Drzavni prepcvedani dnevi. Igre po gledaliscili so prepovedane: v pepelnico, postni smaren, veliki teden, velikonocno in binkostno neddljo, potem na sv. Telesa dan, malega smarna dan, na vseh svetnikov dan, na boüicen dan in vsak dan 3 dni pred bozicem. Plesi in bali so prepovedani: adventni in bozicni cas do sv. 3 kraljev, postni cas, velikonocni teden, kvaterne in druge zapovedane poste, o petkili in sobotah, in o dezelnih priporocnikov godovih. Sodnja opravila praznujejo: od bozica do sv. 3 kraljev, od cvetne nedelje do velikonocnega ponedeljka, v osmini sv. Telesa, vsako nedeljo in zapovedan praznik. Prosinec, JANVAHI. ima 31 m. Jezus je obrezan. Luk. 2. 1 Ned. A 2 Poned. 3 Vtorek 4 Sreda 5 Cetrtek 6 Petek 7 Sobota Novo leto. Obrezov. Gosp. Osm. s. Stefana m. Makari opat Osm. s. Jancza ap. Genovefa d. Osm. ned. otrok. Tit skof Predgöd. Razgl. Telesfor p. m. Razglas. Gosp. III kralji Med osm. Razgl. Lucijan m. Jenus 12 let Star gre v tempelj. Luk. 2. 8 Ned. A 9 Poned. 10 Vtorek 11 Sreda 12 Cetrtek 13 Petek 14 Sobota 1. ned. po Razgl. Severin op. Med osm. Razgl. Julijan m. Med osm. Razgl. Agaton p. Med osm. Razgl. Higin p. m. Med osm. Razgl. Ernest op. Osmina Razgl. Leonci sk. Hilari sk. uc. Peter Urs. sp. Je%us na ienitnini v Kani. Jan. 2. 15 Ned. A 16 Poned. 17 Vtorek 18 Sreda 19 Cetrtek 20 Petek 21 Sobota 2. ned. po Razgl. 8. ime Jez. Marcel p. m. Ticijan sk. Anton op. Sulpici sk. Stol Petra ap. v R. Priska d. m. Kanut kr. m. Mari m. Fabijan in Sebastijan muß. Neza d. m. Majnard op. Jexus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. 22 Ned. A 23 Poned. 24 Vtorek 25 Sreda 26 Cetrtek 27 Petek 28 Sobota 3. ned. po Razgl. Vincenci m. Poroka Marije D. Rajmund op. Timotej sk. m. Babila sk. m. Spreob. Pavla ap. Ananija m. Polikarp sk. m. Pavla v. Janez Kriz. sk. uc. Vitalijan p. Julijan sk. Marjeta Kr. dev. Jexus pomiri vihur na morji. Mat. 8. 29 Ned. A 30 Poned. 31 Vtorek 4. ned. po Razgl. Francs, sk. Martina d. in. Feliks p. Peter N. sp. Prenes. Marka ev. 1. ec je v Ljubljani vi-sokili vladarjev shod za-cel 1831. 1. 6. je iimrl Jozcf Dobrov-sky, prvak elovanskc-gajezikoslovstvavPrazi 1829. I. 8. je umrl Valentin Vod-nik, buditelj sluvenskcga slovstva v Ljubljani 1819. I. 8. je bil Ziga Lamberuki prvi skof vpeljan v Ljub-ljano 1464. I. 8. je umrl Galileo Galilei, znamenit naravoslovec, v Pizi na Italijanekcin 1642. 1. 10. je umrl vojv. Bcrnard v Kostanjcvici, evojem meetu, 1252. 1. 10. je umrl Elcazar Hacjuct, znamenit naravoslovec, v Levovu na Poljskcm, 1815. 1. 13. je umrl Janez Mihael Leonhard, vojaski skof in pisatelj vcroznanskih bukcv, na Dunaji 1863.1. 17. je umrl Horac Vernct, znamenit sliknr vParizu na Francozkem 1863.1. 18. je ceear Friderik IV. skofijo ustanovil na Dunaji 1468. 1. 18. je grad zidati dovolil vojvodaUlrik 111. v Kra-nji, svojem mestul256.1. 18. je bil posvccen Jakob Maksimilijan Stcpisnck, labodski skof 1863. 1. 25. je velik potres razrusil gradovein mestapo Slo-vcnskem 1348. 1, Svecan, FEBRUARI, ima 28 m, Dnevi Godovi in nedeljska evangelja Poselmi spomini 1 Sreda 2 Cetrt. 3 Petek 4 Sobota Ignaci sk. in. Efrem. diak. uc. Svecnica. Darovanje Gosp. Blaz sk. m. Ansgar sk. Andrej Kors. sk. Evtihi m. 1. je umrl Jakob pl. Schellenburg, velik podpornik solske mladine v Ljub-Ijani 1715. I. 3. je bil rojen Valentin Vodnik, slovenek. slov-stva obuditelj 1758. 1. 4. je bil rojen Juri Stros-majer, dijakovski skof, podpornik juznoslovan-skega elovstva 1815. 1. 8. je umrl France Presi-ren, slovcc slovensk pesnik, vKranji 1849.1. 8. Zidani most cez Savinjo dovrsi vojv. Leopold VI. Frilika o psenici in ljuliki. Mal. 13. 5 Ned.A 1) )) 6 Poned. 7 Vtorek 8 Sreda 9 Cetrtek 10 Petek 11 Sobota 5.11. po Razgl. Srce Mar. D. Agata d. in. Ingenuin in Albuin Rotija d. m. Am and sk. Romuald op. Rihard kr. Janez Mat. sp. Juvenci sk. Pavlin sk. Apolonija d. m. Skolastika d. Silvan sk. VII sluzabnikov Marije D. Vrilika o delavcih v vinogradti. Mat. 20. 1224. 1. 9. Po me nck v Ljubncm r. 12 Ned.A 13 Poned. )) )) 14 Vtorek 15 Sreda 16 Cetrtek 17 Petek 18 Sobota 1. Predpep. ned. Valent, sk. Katarina Rio. d. Evstobija d. Fuska d. m. Mavra m. Molitev Gosp. Valentin m. Favstin in Jovita muc. Julijana d. m. Onezim sk. m. Krizancijan in tov. muc. Simeon sk. Flavijan sk. vojv. Karolom je dal novi veri povspeli 1578. 1. 15. je umrl Tomaz Dolinar, Kranjcc,in slovecpravo-slovec naOunaji, 1839.1. 17. je ces. M. Terezija usta-novila ekofljo v Subotisei 1777. 1. 20. je bil rojen Rlatija Vr-tovec, znamenit slo-vensk pisatelj na Vi-pavskem 1790. 1. 21. je Trst zacel biti sa-musvojc mesto po od-kupljenji 1236. 1. 24, je prisla Postojina av-strijskim vojvodam v last 1371. I. 24. je umrl Janez Kuttenberg, iznajditelj tiskar-stva v Mogunci 1468. 1. Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. 19 Ned.A 20 Poned. 21 Vtorek 22 Sreda 23 Cetrtek » » 24 Petek 25 Sobota 2. Pretip. li. Vikt. m. Konrad Elevteri sk. Evheri sk. Trpljenje Gosp. Eleonora kr. Stol Petraap. v Ant. Papija sk. Peter Dam. sk. Margarita Kort. Predgod. Matije ap. Romana d. Hatija ap. Primitiva m. Sigefrid sk. m. Valburga d. Jesus osdravi slepca poleg pota. Luk. 18. 25. je prisla Loka v cesar-sko last 1803. 1. 26 Ned.A 27 Poned. 28 Vtorek 3. Predpep. 11. Aleksand. sk. Leander skof. Baldomer sp. Makari m. Roman op. (Pust) 27. je nadskof Eberhard ustanovil skofijo v Seko-vem 1219. I. Susec, MARCI, ima 31 dni. Dnevi tiodovi in ncdeljska cvangelja Pepelnica. Albin sk. Jovin m. Siinplici p. Trnj. krona Gosp. Kunigunda sn. T/nr*i. n. Poscbni spomini 1 Sreda-j- 2 Cetrtek 3 Petek 4 Sobota Jesus se posti 40 dni, ter je skusan. Mat. 4. 5 Ned.A 6 Poned. 7 Vtorek 8 Sreda-j* 9 Cetrtek » » 10 Petek-J- 11 Sob. -J- 1. neti. v postu. Friderik op. Viktor m. Koleta d. Tomaz Akv. ne. Perpetva m. Kvatri. Jan. od B. sp. Francislca v. Pacijan sk. Ciril in Metodi sk. Sulica in zeblji G. 40. muß. Herakli m. Zosim muß. Jestis se spremeni na gori. Mat. IT. 12 Ncd. A 13 Poned. 14 Vtorek 15 Sreda 16 Cetrtek 17 Petek 18 Sobota 2. kvat. 11. v postu. Greg. p. Nicefor sk. Modesta d. m. Matilda kr. Afrodizi m. Zaharija p. Eongin m. Hilari sk. m. Tacijan m. Tencica Gosp. Jcdert dev. Edvard kr. m. Aleksander sk. Jezus iss ene hudica ifs mutca. Lnka 11. 19 Ned.A 20 Poned. 21 Vtorek 22 Sreda 23 Cetrtek 24 Petek 25 Sobota 3. ned. v p. Jozcf zen. M. D. Felilts m. Arhip in. Benedikt op. Serapijon sk. Epafrodit sk. (Sredpostje). Turibi sk. Viktorijan m. V ran Gosp. Gabrijel arh. Oznanjenje Marije Dev. Je%u$ nasiti 5000 moh. Jan. 6. 26 Ned.A 27 Poned. 28 Vtorelc 29 Sreda 30 Cetrtek 31 Petek 4. ncd. V p. Teodor sk. m. Ruprt sk. Katarina Bol. d. Ksist III. p. Guntram. kr. Jona raue. Evstazi op. Janez Klim. op. Kvirin m. Sv. kri Gosp. Arnos pr. 3. je urnrl Marko Grbec, znamenit zdravitclj v Ljubljani 1718. I. 6. je nadskof Gebhard sko-fijo ustanovil na Krki 1071. I. 8. je pap. Pij VI. sedez krske skofije prestavil v Cclovec 1787. I. 8. je pap. Pij VI. sedez sekovske skolije prestavil v Gradec 1787.1. 10. je umrl Ulaz Kumerdaj, slovensk jczikoslovec v Ljubljani 1805. 1. 18. je »adv. Rudolf IV. vscucilisee ustanovil na Duuaji 1365. I. 18, je umrl Korneli a La-pide, znamenit tolmac s. pismav lielgii 1637. 1. 32. je umrl Bogoljub pl, Ankersliofcn, znamenit zgodovinar v Celovcu 1860. 1. 84. je umrl Albert Thor-waldsen, slovec podobar na Svedskem 1844. 1. 25. so Turki pozgali ccrkev v Cerknici 1472. 1. 26. je hud potres razrusil mnogo gradov po Slo-venskem 1511. I. 28. je umrl Ziga bar. Her-berstein, Kranjcc in pi-satelj o Itusii, na Du-naji 1566. I. 29. so Francozi prvikrat prisli v Ljubljano 1797.1. : 30. je umrl Izak Newton, slovec naravoslovec v Londonu na Angleskem 1727. 1. Mali traven, APRIL, ima so dm. Dncvi Godovi in nedeljska cvangelja Posebni spomini 1 Sobota Valerik op. Hugon sk. 7. je vojv. Rudolf IV. ute-meljil s. Stefana cerkev na Danaji 1359. 1. 10. je umrl Mihael Stojan, znamenit slovensk pi-satelj na Stajerskem 1863. 1. 11. je bil posvecen Jernej Legat. Trzaski skof 1847. I. 13. je umrl Janez Bossuct, skof in uccn bogoslovcc nah'rancozkcm 1701. 1. Judje hocejo Jesusa kamenjati. Jan. 8. 2 Ned.A 3 Poned. 4 Vtorek 5 Sreda 6 Cetrtek 7 Petek 8 Sobota Tilia ned. Franöisek P. sp. Abundi sk. Eihard sk. Izidor sk. nö. Zosim sp. Vincenci Per. Irena d. m. Ksistvp. m. Celestin p. VII £alosti Marije D. Epifani. Edezi m. Dijonizi sk. Jesus cestito jcsdi v Jerusalem. Mat. 21. 9 Ned.A 10 Poned. 11 Vtorek 12 Sreda 13 Cetrtek 14 Petek 15 Sobota Cvetna ned. Mari ja Kleof. Veliki pon. Ecehijel pr. Veliki vtor. Leon p. nö. Velika sr. Zenon sk. m. Veliki cet. Hermeneg. kr. m. Veliki pet. Lambert sk. Velika sob. Helena ces. 13. je vojv. Rudolf IV. u-stanovil Novo mesto. 14. je nadv. Karol usta-novil vseucilisce v Grad-cu 1586. 1. 31. je umrl Janez Racine, slovec francozk pcsnik v Parizu 1699. 1. Jesus cestito vstane is groba. Mark. 16. 33. je bil rojcn Juri bar. Vega, slovec racuno-slovec, v Moravcah na Kranjskem 1754. 1. 33. je umrl Mihael Cervantes, slovec spansk pes-nik, v Madridu 1616.1. 33. je umrl Vilbel,» Shakespeare, slovec an-glesk pesnik, v Londonu 16 Wed. A 17 Fon. 18 Vtorek 19 Sreda 20 Cetrtek 21 Petek 22 Sobota Velika noc. Vstajanje Gosp. Velikanoeni ponedeljek. Velikon. vtor. Erik kr. sp. Velikon. sr. Leon IX. p. Velikon. cet. Justin m. Velikon. pet. Anselm sk. nö. Bela sob. Soter in Kaj p. m. Jesus se prikase sbranim ucencem. Jan. 20, 1616. 1. 34. je po darilu cesarja Maksimilijana I. Celovec zacel biti Roroske de-zclc glavno mesto 1518.1, 36. je Celje bilo prviö so-dcz lastnih knezov 1341. 1. 38. je cesar Olon III. patr. Janezu daroval pol Go-rice 1001. 1. 23 Ned.A 24 Poned. 25 Vtorek 26 Sreda 27 Cetrtek 28 Petek 29 Sobota Bela ned. Juri m. Adalbert Juri m. (Kr. Og.) Ekbert sp. Fidel Sigm. Saba m. Veliko Krizevo. Marka ev. Mari ja d. sveta. Klet p. m. Peregrin L. sp. Anastazi p. Vital m. Valerija m. Peter m. Tihik sp. Jexus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10. 30. Ces. t riderik IV. je ustanovil prostijo vNo- 30 Ned. A12. ned. po Vel. Katarina S. d. vem mestu 1493. 1. Veliki traven, MAJ, ima 31 dm. Dnevi Godovi in nedcljska cvangclja Poselini spomini 1 Poned. 2 Vtorek 3 Sreda 4 Cetrtek 5 Petek 6 Sobota Filip in Jakob apost. Atanazi sk. uc. Sigismund kr. Najd. 8. kriza. Aleksand. p. Florijan m. Monika vd. Pij V. p. Gothard sk. Janez ap. pred lat. vrati j 4. je bil strasen pozar v Ljubljani, ker se je bil smodnik uzgal 1686. 1. 6. je umvl Aleksander Humbold, slovec nara-voslovcc, V Bcrolinu, Jesus napoveduje svoj odhod. Jan. 16. 1859. 1. 8. je bila posvecena etolna ceikev v Ljubljani 1707. 1. 9. je umrl Kridcrik Schiller, slovec nemsk pes-nik, na Saskem 1805.1. 10. je nadskof Eberhard ustanovil labodsko sko-11 jo 1229. 1. 13. je umrl Ludovik Bour- 7 Ned.A 8 Poned. 9 Vtorek 10 Sreda 11 Cetrtek 12 Petek 13 Sobota 3. n. poY. Prip. Jozefazen. M. Prikazen Mihaela arh. Gregor Naz. sk. uc. Beat sp. Antonin sk. Izidor sp. Job Mamert sk. Gandolf sp. Nerej, Ahilej in Pankraci Servaci sk. Muci m. Jezus ucencem obeta s. Iiuha. Jan. 16. 14 Ned.A 15 Poned. 16 Vtorek 17 Sreda 18 Cetrtek 19 Petek 20 Sobota 4. ncd. po Vel. Bonifaci m. Torkvat in Sekund sk. m. Janez Nep. m. Ubald sk. Paskal sp. Maksima d. Venanci m. Feliks sk. m. Peter Gel. p. Pudencijana d. Bernardin sp. Bazila d. m. daloue, slovec govornik v Parizu, 1704. 1. 16. je bil rojen Friderik Rückert, slov. nemsk pesnik 1789. I. 18. so prisli Francozi v Trst 1809. 1. 20. je pap. Pij IX. labodsko Jezus uci, kako moc ima molitev. Jan. 16. skofijo prestavil v Maribor 1857. 1. 21 Ned.A 22 Poned. 23 Vtorek 24 Sreda 25 Cetrt. » „ 26 Petek 27 Sobota 5. 11. po V. Feliks Kant. sp. Krizevo. Julija d. m. Helena Dezideri sk. Evzebi sk. Marija D. Pom. Prcdg. Neb. Neboliod Gospodov. Gregor VII. p. Urban p. m. Filip Ner. sp. Elevteri p. m. Magdalena Pac. Janez p. m. 22. sta bila Majnard in Engelbert uze kneza v Go-rici 1122.1. 23. sc je Francozom udal Ljubljanski grad 1809.1. 24. je umrl Stanko Vraz, znamenit ilirsk pesnik v Zagrebu 1848. 1. 28. je bil rojen Vajkard bar. Valvazor, slaven kranjsk zgodovinar 1641. 1. 31. je umrl Jozef Haydn, znamenit skladatclj na Duaaji 1809. I, Jezus tjovori o pricevanji s. Duha. Jan. 15. 28 Ned.A 29 Poned. 30 Vtorek 31 Sreda 6. ned. po Vel. Emili m. Maksim sk. m. Restitut m. Feliks p. m. Ferdinand kr. Kanci, Kancijan in tov. m. | I 11 y/111 Ix. , »JUNI, ima 30 dnl. Dnevi (xodovi in nedeljska evangelja Posclmi spomini 1 Cetrtek 2 Petek 3 Sob. -J- Nilcomed in Pamfili m. Erazem sk. in. Emilija m. Binkostna sob. Klotilda kr. 3. je bil Andrej Golmajcr goriski nadskof posve-cen na Dunaji, 1855.1. Jesus govori o sv. Duhu in o ljubesni. Jan. 14. 7. so bili Tarki odLjub-ljane odgnani 1472. I. 11, je umrl Nikolaj Koper-nik, slovec zvezdozna-znanec, na Pruskem 1543. I. 14. je bil rojen France Pa-lacky, elovee zgodovi-nar na Ceskem 1798.1. 16. je bil izvoljen papez 4 Ned. A „ >i 5 Pon. 6 Vtorek 7 Sreda-j- 8 Cetrtek 9 Petek-J-10 Sob. -j- Binlcosti. Prihod sv. Bulia Kvirin sk. in. Francisek K. sp. Binkostni pon. Bonif. sk. m. Binkostni vtoi'. Norbert sk. Kvati'i. Bink. sr. Robert op. Binkostni cet. Medard sk. Binkostni pet. Primaz m. Sobota po B. Marjeta kr. Jesus uci usmiljenje in dobrotljivost. Luk. G. Pij IX. 1846. 1. 17. je bil Jernej Vidmar, ljubljansk knezoskof, posvecen na Dunaji 1. 1860. 18. je umrl France Petrarka, slovec italijansk pesnik, 1374. 1. 21. je bil papez Pij IX. kronan v Rimu 1846.1. 22. je bila bogata ruda naj-dena v Idrii 1508. 1. 11 Ned. A 12 Poned. 13 Vtorek 14 Sreda 15 Cetrt. V )) 16 Petek 17 Sobota 1. Kvat. n. po B. Ss. Trojica Janez Fak. sp. Bazilid m. Anton Pad. sp. Felikula d. m. Bazili sk. nö. Elizej pr. Sv. resnje Telo Gospodovo Vid, Modest in tov. m. Med osm. s. T. Francisek R. sp. Med osm. s. Tel. Cirijaka d. m. Prilika o veliki vecerji. Luk. 14. 18 Ned. A 19 Poned. 20 Vtorek 21 Sreda 22 Cetrtek 23 Petek 24 Sobota 2. ned. po Bink. Marka m. Med osm. s. Tel. Gervazi m. Med osm. s. Tel. Silveri p. m. Med osm. s. Tel. Alojzi sp. Osm. s. Telesa. Abaei m. S. Srce Jczus. Predg. Jan. K. Rojstvo Janeza K. 22. je Andrej Turjaski zmo-gel Türke pri Sisku 1593. 1. 26. je umrl Janez P. Safarik, slovec zgodovin. na Ceskem 1861. 1. 28. je umrl Primoz Trüber, zacetnik slovenskega slovstva 1586. 1. Prilika o isgubljeni ovci. Luk. 15. 25 Ned. A 26 Poned. 27 Vtorek 28 Sreda-j- 29 Cetrt. 30 Petek 3. ned. po B. Vilhelm op. Janez in Pavel m. Vladislav kr. Hema vd. Leon II. p. Predgod. apost. Peter in Pavel apost. 1 Spomin Pavla apost. 30. je ces. Oton II. friz. skofu daroval Loko 974. 1. 30. je umrl kardinal Baroni, znamenit cerkven zgo-dovinar v Rimu 1607. 1. 1 Mali srpan, JULI, ima 31 dm. 1 Sobota I Osm. Jan. k. Aron duh. Jesus naredi velili ribji vlak. Luk. 15. 2 Ned. A 3 Poned. 4 Vtorek 5 Sreda 6 Cetrt. 7 Petek 8 Sobota 4.11. po Bink. Obisk. Mar. D. Trifon m. Heliodor sk. Ulrik sk. Prokopi op. Zoa mue. Filomena d. Osmina apost. Izaija pr. Benedikt IX. p. Vilibald sk. Elizabeta kr. Kilijan sk. Jesus svari o farisejski pravienosti. dlat. 5. 9 Ned. A 10 Poned. 11 Vtorek 12 Sreda 13 Cetrt. 14 Petek 15 Sobota 5. 11. po B. Veronika Jul. d. VII bratov m. Amalija d. Pij p. m. Predg. Mohorja sk. Molior in Fortunat. Marjeta Anaklet p. Posv. akvil. cerkve Bonaventura sk. uc. Just m. Razdelitev apost. Henrik ces. Jesus nasiti 4000 mos. Mark. 8. 16 Ned. A 17 Poned. 18 Vtorek 19 Sreda 20 Cetrtek 21 Petek 22 Sobota 6. n. po B. Mari ja D. Karm. Ales sp. Marina d. Kamil Lei. sp. Eli sp. Osm. Mohorja sk. Vincenci P. Hijeronim Ein. sp. Elija pr. Danijel pr. Olga vojv. M. Magdalena. Sintiha v. Jesus svari o lesujivih prerokih. Mat. 7. 23 Ned. A 24 Poned. 25 Vtorek 26 Sreda 27 Cetrtek 28 Petek 29 Sobota 7. ned. po B. Apolinar sk. Kristina d. m. Predg. Jak. ap. Jakob apost. Kristof m. Ana, mati Mari je D. Pantaleon m. VII. specili m. Viktor p. m. Inocenci p. Marta d. Olav kr. sp, Prilika o krivienem hiiniku. Luk. 16. 30 Ned.A 31 Poned. 8. ned. po Bink. Abdon m. Ignaci Loj. sp. Helena v. 1. sc je zacela ravnati dczclna bramba proti Francozom 1808. I. 3. je bil rojen Friderik Overbeck, slovcc slikar v severni Ncmcii 1789.1. 4. je zacela biti po vojv. Albcrtu in Leopold« Ljubljana glavno mesto za vso Kranjsko 1374. 1. 5. so zacele ,,Novice“ kmet., rok. in narod. v Ljubljani 1843. 1 6. je bil akvilejski patri-jarhat razdeljen v dve nadskofii, v Vidmu in v Gorici 1751. I. 13. je bila posvecena pa-trijarliova ccrkcv v A-kvileji 1031. 1. 14. so Turki oblcgli Danaj 1683. 1. 14. je bil rojen France Me-telko, znamenit slovensk jezikoslovec, 1789. 1. 24. je umrl Tomaz Kemp-can, dobro znan po-bozen pisatelj v severni Nemcii 1471. 1. 24. je bil rojen Jakob pl. Schellenbarg, vclikpod-pornik solske mladine, 1652. 1. 27. so Francozi zaceli vlado vLjubljani posvoje vre-dovati 1809. 1. 28. sc je zacela kmetijska ucilnica v Ljubljani 1778. I. 30. je umrl Brnard Mont-faucon, ucen starino-slovec v Parizu 1741.1. 12 Veliki srpan, AVGUST. ima 31 dm. Dncvi Godovi in nedeljska evangclja 1 Posebni spomini 1 Vtorek 2 Sreda 3 Cetrtek 4 Petek 5 Sobota Vezi Petra ap. Mak. brat je ! Alfons Lig. sk. (Porcijunkula) Najd. Stefana m. Lidija v. Dominik sp. Aristarh sk. Marija D. Snezn. Ozvald sp. 1. je ces. Karol IV. do-volil viso solo v Öev-datu 1353. 1. 3. je bil rojen kardinal Nikolaj Wiseman, veet- Jesus se joka nad Jeruzalernom. Luk. 19. minst. nadskof, 1803. 1. 3. se je Ljubljana ubra- 6 Ned.A 7 Poned. 8 Vtorek 9 Sreda 10 Cetrtek 11 Petek 12 Sobota 9. n. po B. Spremenitev Gosp. Kajetan sp. Donat sk. m. Cirijak, Larg in Smaragd m. Roman m. Predg. Lavrenca m. Lavrenc m. Asterija d. m. Tiburci m. Filomena d. m. Klara d. Hilarija m. nila Ulriku eeljskcnm knczu 1443. 1. 5. so bili Turki pri Bre-zicah zmagani in od-gnani 1475. 1. 8. je ces. Lotar II. Test podaril v last ondiikajs-njcmu skofu 948. 1. Prilika o fariseji in mitdrji (colnarji). Luk. IS- 11. je umrl Jernej Kopitar, slaven slovensk jeziko- IS Ned.A 14 Pon. -p 15 Vtor. 16 Sreda 17 Cetrtek 18 Petek 19 Sobota 10. ned. po Binlc. Hipolit m. Predg. v. Smarna. Evzebi m. V. Smaren. Vnebovz. M. D. Hijacint sp. Rok sp. Osm. Lavrenca m. Liberat m. Agapit m. Helena ces. Ludovik Toi. sk. Juli m. slovec.naDunaji 1844.1. 16. je umrl Janez Jahn, znamenit ucenik izhod-njih jezikov, na Dunaji 1816. 1. 18. je bil rojen cesar Franc Jozef I. na Dunaji 1830. 1. Jesus osdraci gluhonemega. Mark. 7. 19. je umrl Andrej Palladio, slaven stavbar na Be- 20 Ned. A » j> 21 Poned. 22 Vtorek 23 Sreda 24 Cetrtek 25 Petek 26 Sobota 11.11. po B. Joahim oce M. D. Brnard op. uc. Stefan kr. Joana Franc, v. Donat m. Osm. v. Smarna. Timotej m. Filip B. sp. Predg. Jern. ap. Jernej ap. Ptolemej sk. m. Ludovik kr. Genezi m. Zefirin p. m. Peter Ak. sp. neskem 1580. 1. 33. je bil rojen Jernej Kopitar, slaven slovansk jezikuslovec, 1780. I. 34. je zemljemerec Nagel prvi prisel vrli Triglava 1778. I. 34. so bili Turki pri Celji zmagani 1473. 1. Prilika ob usmiljenetn Samarijanu. Luk. 10. 25. je mnrl Fridr. Vilhelm 27 Ned.A 28 Poned. 29 Vtorek 30 Sreda 31 Cetrtek 12. ned. po bink. JozefK. sp. Avgustin sk. uc. Pelagi m. Obgl. Janeza K. Sabina m. Roza d. Hermet m. Rajmund N. sp. Amat sk. doznanec, v Londonu 1832. I. 30. je umrl Juri Dalmatin, slov. pisatelj 1589. 1. Kimovec, SEPTEMBER, ima so dm. 1 Petek 2 Sobota Tilen op. XII bratov m. Stefan kr. Maksima d. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. 3 Ned. A 77 77 4 Poned. 5 Vtorek 6 Sreda 7 Cetrtek 8 Petek 9 Sobota 13. n. po B. Angeli väruhi. Evfemija in tov. d. m. Eozalija d. Mojzes pr. Ldvrenci J. sk. Viktorin sk. Hermogen in Fortunat m. Anastazi m. Regina d. m. M. Smaren. llojstvo M. D. Gorgoni in Korbinijan sk. Jezus razlaga Dozjo previdnost. Mat. 6. 10 Ned. A 77 77 11 Poned. 12 Vtorek 13 Sreda 14 Cetrtek 15 Petek 16 Sobota 14. ned. po B. Ime MarijeD. Nikolaj T. sp. Pullierija ces. Prot, in Hijaeint m. Pelagi m. Erentruda d. Filip m. Makrobi m. Poviks. s. Kriza. Notburga d. Osm. m. Smarna. Niltomed m. Korneli in Ciprijan sk. m. Jezus obudi mludenca v Najmu. Luk. 7. 17 Ned. A 18 Poned. 19 Vtorek 20 Sreda-j- 21 Öetrtek 22 Petek-j- 23 Sob. f 15. n. po B. VII. zalosti M. D. Jozef Kup. sp. Metodi m. Januari sk. m. Marija Cerv. d. Kvatri. Evstahi m. Matevz ap. ev. Jona pr. Tomaz Vil. sk. Mavrici m. Lin p. m. Tekla d. m. Jezus ozdravi vodenicnega. Luk. 14. 24 Ned. A 25 Poned. 26 Vtorek 27 Sreda 28 Cetrtek 29 Petek 30 Sobota 16. kvat. 11. po B. Marija D. r. ICleofa sp. Pacifik sp. Ciprijan m. Justina d. m. Kozma in Damijan m. Venceslav v. m. Evstahij a d. Mihael arh. Tiemon sk. Hijeronim uc. Sofija v. 2. je umrl Matija Vrtovec, znamenit slovensk pi-satclj na Vipavskcm 1851. 1. 3. je bil na akvilejskcm zboru Maksirn skof iz Bmone 381. I. 4. je laboilski skof Anton Slomsck ustanovil se v Mariboru 1859. I. 5. je umrl MarkoHansiz, znamenit zgodovinar, na Koroskem 1766. 1. 9. je umrl kard. Angelo Mai, znamenit jeziko-slovec, v Rimu 1854. I. 12. so bili Turki zmagani in odgnani od Dunaja 1683. I. 13. se je v Ljubljani raz-glasilo povclje, naj se odpravi lutcranstvo 1598. 1. 14. je umrl Dante Alighieri, sloveö italijansk pesnik 1321. 1. Krog 15. je umrl Vajkard Valvazor, slovec kranjsk zgodovinar 1693. 1. 17. je umrl kard. Robrt Beiarmin, sloveö bogo-slovec v Rimu, 1621.1. 22. so prisli Turki pred Dunaj 1529. 1. 24. je umrl Anton Martin Slomsek, labodski skof, 1862. 1. 26. je bil Juri Vega, Kra-njec in znamenit racu-noslovec, mrtev najden v Donavi 1802. 1. 28. so bili Turki odgnani od Cclovca 1473. I. 30. se je Trst dal v oblast avstrijskim vojvodam 1. 1382. Vinotok, OKTOBER, msidm, Dnevi (lodovi in ncdeljska cvangclja Posebni spomini Jesus uci najvece aapovedi. Mat. 22. 1 Ned. A 2 Poned. 3 Vtorek 4 Sreda 5 Cetrtek 6 Petek 7 Sobota 17. li. po B. MarijaD. s. Roz. Angeli v. (sploh). Leodegar sk. Kandid m. Evald in. Francisek Ser. sp. Krisp. m. Placid in tov. m. Gala v. Brunon op. Fida in. Marko p. Sergi in Bah m. Jezus o-Z’dravi mertuoudnega. Mat. 9. 8 Ned. A 9 Poned. 10 Vtorek 11 Sreda 12 Cetrtek 13 Petek 14 Sobota 18. ned. po B. Birgita v. Dijonizi sk. in. Abraham oc. Franc. Borg. sp. Gereon m. Justina d. m. Nikazi sk. Maksimil. sk. m. Domnina d. Edvard kr. Koloman m. Kalist p. m. Fortunata d. m. Prilika o kraljevi zenitnini. Mat. 22. 15 Ned. A 16 Poned. 17 Vtorek 18 Sreda 19 Cetrtek 20 Petek 21 Sobota 19, n. po B. Posv. vseli cerk. Gal op. Martini)an sk. Hedviga kr. Heron sk. Luka ev. Asklepijad sk. m. Peter Alk. sp. Ethin op. Janez Kanci sp. Vital sk. Ursula d. m. Hilarijon op. Jezus ozdravi kraljicevega sina. Jan. 4. 22 Ned. A 23 Poned. 24 Vtorek 25 Sreda 26 Cetrtek 27 Petek 28 Sobota 20.11. po B. Osm. posv. cerkv. Janez Kap. sp. Severin sk. Rafael arli. Evergist sk. m. Krispin in Kj’ispinijan m. Evarist p. m. Demetri m. Predgodnica apost. Flori sk. Simon in Juda apost. Prilika o kraljevem racunu. Mat. 18. 29 Ned. A 30 Poned. 31 Vtor. -j- 21. lied. po B. Hijacint m. Marcel m. Teonest sk. m. Volfgang sk. Predg. vs. Sv et. 4. god ces. Franc Jozefal. 5. se je Ljubljanski grad zopet udal Avstrijanom 1813. I. 9. je nadskof Eberhard prostijo ustanovil v Vel-kovcu 1313. 1. 9. so Turki prisli pred Metliko 1408. I. 11. je umrl Juri Japel, zna-menit slovensk jeziko-slovec v Celovcu 1807.1. 13. so Avstrijani zopet vzeli Trat Francozom 1813.1. 13. je umrl Anton Canova, slovec podobar v Be-nedkali, 1833. I. 14. so Turki zopet zapu-etili Dunaj 1539. 1. 15. je umrl Ludovik Schönleben, znamenit kranjsk zgodovin. v Ljubljani, 1681. 1. 16. je umrl Luka Kranach, znamenit slikar vjuzui Nemcii, 1553. I. 17. je umrl Krist. Bogolj. Salzman, znamenit od-gojitelj mladinc na 8 a-skem 1811. 1. 33. je Ljubljana zacela biti scdez traue, poglavar-stva za ilirske dezele 1809. 1. 33. je umrl Nikolaj Ly ran, znamenit tolmac sv. pis— ma na Italijanskcm, 1340. 1. 33. je umrl Fridr. Vilh. Gesenius, slovec uccnik izhodnih jezikov na Pru-skem 1843. 1. 36. je umrl vojv. Leopold, ki je Gradec naredil za glavno mesto Stajcrske dezele 1139. I. Listopad, NOVEMBER, m so m Dncvi Oodovi in nedcljska evangclja 1 Sir da 2 Cetrtek )) J? 3 Pctek 4 Sobota (iod vscli svetnikov. Spomin vseli vernih mrtvih. Just m. Viktorin sk. m. Malabija sk. Hubert sk. Karol Bor. sk. Vital m. Nauk, dati cesarju, kar je cesarjevega, Ilogu, kar je Boijega. Mat. 20. 5 Ned. A 6 Poned. 7 Vtorelc 8 Sreda 9 Cetrtek 10 Petek 11 Sobota 22. ned, po B. Zahvalnica.1 Leonard op. Sever sk. m. Prosdocim sk. Herkulan sk. m. Osm. vseh svet. IV krön. m. Posv. cerkve Zvel. Teodor m. Andrej Avel sp. Trifon m. Martin sk. Mena m. Jesus obudi Jajirovo hcer. Mat. 9. 12 Ned. A 13 Poned. 14 Vtorek 15 Sreda 16 Cetrtek 17 Petek 18 Sobota 23. ned. po B. Martin p. m. Didak sp. Brici. Homobon Serapijon m. Klementin m. Leopold vojv. Jedrt d. Rufin in. Otmar op. Gregor cud. sk. Evfemija d. m. Posv. cerkve apost. Roman Prilika o gorüinjem srnu in kvastt. Mat. 13. 19 Ned. A V )) 20 Poned. 21 Vtorek 22 Sreda 23 Cetrtek 24 Petek 25 Sobota 24- 11. po B. Prip. Mari je D. Elizabeta kr. Poncijan p. m. Feliks Val. sp. Simpfic sk. Darovanje Marije D. Cecilija d. m. Mayer m. Kiemen p. m. Felicita m. Jancz od Kr. sp. Krizogon Katarina d. m. Jukunda d. Govor o razdevänji jeruzalemskega mesta in o sodbi. Mat. 24. 26 Ned. A 27 Poned. 28 Vtorek 29 Sreda 30 Cetrtek 25. 11. po B. Peter sk. m. Valerijan sk. Virgili sk. Sosten m. Eberhard sk. Saturnin m. Predg. Andr. ap. Andrej apost. Kastul m. Posebni spomini 3. je bila gimnazija usta-novljena v Ljubljani 1595. I. 3. je bil na graskcm zboru Jancz skofizCclja 579.1. 6. je bil Otokar gr. Atemeki, za sekovskegaskofapo-svecen v Seinem gradu 1853. 1. 6. je umrl Bernard Jussieu, slaven rastlinoslovec na Francozkem 1770. 1. 7. so bili Turki pred Tr-stom 1471. 1. 10, je umrl baren Ziga Cojz, velik podpornik slov. slovstva v Ljubljani 1819. 1. 11. Ivocevje se je zacelo imenovati vojvodstvo 1791. 1. 14. je umrl Bogom. V. Leib-niz, slaven modrosl. v Gotingi v sev. Nemcii 1714. 1. 15. je umrl Jancz Kepler, sloveö zvezdoznanec v juzni Ncmcii 1630. 1. 20. je bil rojen Fr. Miklo-sic, slaven slovansk jezikoslovec, na Stajer-skem 1813. 1. 21. je bil Valentin Wiery, krski skof posvecen v Seinem gradu 1858. 1. 23. je bil rojen bar. Ziga Cojz 1747. I. 25. je bil Gruberjev vodo-tok odprt v Ljubljani 1780. I. 25. je umrl France Hladnik, znamcnit rastlinoslovec v Ljubljani 1844. I. 16 Gruden, DECEMBER, ima 31 dm. Dnevi | («odovi in nedeljska cvangclja jj Posebni spomini 1 Petek | Eligi sk. Nahum pr. 2 Sobota 1 Kromaci sk. Bibijana d. m. 1‘rerokovanje o poslednji sodbi. Luk. '41. 3 Ned. A 4 Poned. 5 Vtorek 6 Sreda* 7 Öetrt.-j* 8 Pct. * 9 Sobota 1.11. V adv. Francisek Ks. sp. Peter Kriz. sk. Barbara d. m. Saba op. Krispina d. m. Nikolaj sk. Apolinar m. Ambroz sk. uö. Agaton m. Preß. Spocetje Marijc D. Sir sk. Leokadija d. m. Jane.% Krstnilc v jeci. Mat. 11. 10 Ned. A 11 Poned. 12 Vtorek 13 Sreda-j- 14 Cetrtek 15 Petek-j- 16 Sobota 2. li. v adv. Melhijad p. m. Damaz p. Trazon in. Sinezi in. Epimak m. Lucija d. m. Otilija. Jodok. Spiridijon sk. Heron m. Osm. Spoc. M. D. Kristijana Evsebi sk. Albina d. m. Janec Krstnik pricnje o Kristu. Jan. 1. 17 Ned. A 18 Poned. 19 Vtorek 20 Sreda-J* 21 Cetrtek 22 Petek* 23 Sob. * 3. 11. V adv. Lazar sk. Pricak. por. Mari je D. Nemezi m. Favsta m. Kvatri. Liberal m. Tomaz apost. Anastazi sk. m. Flavijan in. Demetri w. Vilctorija d. in. Serval sp. Janec K. je poklican za prerokovanje. Luk. 3. 24 Ned. A 25 Pon. 26 Vtor. 27 Sreda 28 Cetrtek 29 Petek 30 Sobota 4. kv. 11. V adv. Dan pred boz. Bozic. Bojstvo G. Jez. Kr. Stefan p. 111. Med osm. B. Janez ap. ev. Med osm. B. Nedolzni otroci. Med osm. B. Tomaz sk. m. David kr. Nicefor m. Med osm. B. Simeon in Ana ozncinjata Jezusa. Luk. 2. 31 Ned. A | N. pr. IV. letom. Silvester p. 2. je ccs. Franc Jozef I. nastopil cesarst. 1848.1. 2. je uinrlLadislav Pyrkcr, znamcnit nemsk pesnik, nadskof vJagru na 0-gerskem 1847. I. 5. je umrl Leopold gr. Stollberg, znamenit cer- | kven zgodovinar v se-verni Nemcii 1819. I. 6. je cesar Friderik usta-novil skofijo v Ljubljani 1461. I. 6. je bil rojenK.A. Menzel, znamcnit nemsk zgodovinar na Pruskem 1784. I. 11. je umrl DijoniziPctavius, ucen bogoslovec in zgodovinar v Parizul052. 1. 16. so bile v Ljubljani prve bukve natisnene 1575.1. 18. je pap. Kiemen XIII. prestavil opatijo v Celje 1761. 1. 22. oe je zacela grozovita kuga v Ljubljani 1529.1. 24. je bila rojena cesarica Elizabeta na Bavarskem 1837. 1. 26. je bil rojen Leop. Ranke, znamcnit zgodovinar na Pruskem 1795. 1. 27. so habsburski knezi prejeli avstrijske dezele v last na Dunaji 1282. I. 27. je umrl France Metelko, znamcnit slovcnsk je-zikoslovec v Ljubljani 1861. 1. 29. je umrl Volfgang Mozart, slovec skladatelj v Solnem gradu 1791. 1. Zvezdoznanski koledarcek. Stvari in prikazni na nebn. Na liebu sc vidi eolnce in luna, kazejo sc planet! in kometi, gledajo se zvezde. Solnce je velika, svetla krogla, l,409.725krat veca od zemlje; njegov premernik znasa 192.000 milj, in njegov pot kazc v nezmerne nebeske da-ljave. Okoli solnca se sucejo in premikajo planet! z naso zemljo vred; krog solnca tekajo tudi kometi; öni iraajo bolj okvogle, ti bolj podolgaste poti, in vsi dobivajo svetlobo od solnca. Zemlje in druzili planetov tek je casi nekoliko hitrejsi, casi kesnejsi; zatorej se dobra viseca ura ne sliaja vedno s solncno uro, in prava pol-dnevna doba po solnci je zdaj pred, zdaj za srednjo poldnevno dobo po teku navadnili ur. Tudi je os, okoli ktere se zemlja suce, kakor pri druzili planetih, nekaj nagnena proti poti, po kterem se premika; to jekrivo, da letni easi niso enako gorki, in da beli dan ni vedno enölik. Velikih planetov je 8, ki so tako-le po vrsti cedalje od solnca: Merkur, z golimi oönii se malokdaj vidi; njegov premernik je 671 milj, da-ljava od solnca 8 mil. milj, in obhod 87 dni 23 ur. Venera, znana za danico in vecernico, in je najsvetlejsa; njen premernik je 1094 milj, daljava od solnca 15 mil. milj, in obhod 222 dni 10 ur. Zemlja, clovesk zacasen dom; njen premernik je 1718 milj, daljava od solnca 20 do 21 mil. milj, in pravi obhod 365 dni 6 ur 9 m. Mart, sveti z rudeco lucjo; njegov premernik je 892 milj, daljava od solnca 31 mil. milj, in obhod 1 leto 321 dni. Jupiter, sveti z belo lucjo; njegov premernik je 20018 milj, daljava od solnca 107 mil. milj, in obhod 11 let 314 dni. Saturn, bledo sije, in ima svetel kolobar ob sredi; njegov premernik je 16200 milj, daljava od solnca 197 mil. milj, in obhod 29 let 1(56 dni. Uran, z golimi oemi sc komaj vidi; njegov premernik je 7460 milj, daljava od solnca 390 mil. milj, in obhod 84 let 5 dni. Neptun, z golimi oemi se ne vidi; njegov premernik je 7830 milj, daljava od solnca 021 mil. milj, in obhod 164 let 225 dni. Malih planetov je do zdaj znanih 79; njili potje so med Martom in Jupitrom, in z golimi oemi se ne vidijo. Njih daljava od solnca znasa 45 do 05 mil. milj, in obhod 3 leta 96 dni do 5 let 221 dni. Najbolj znane so med njimi: Cerera, Palada, Junona in Vesta, ki so bile najpoprej najdene; predzadnja je bila ugledana Dijana. Stranski planet! ali lune so tovarsl vecim planetom; sucejo se okoli njih, in z njimi vred tekajo okoli solnca. Vseh taeih planetov je 23; nasa zemlja ima 1 luno, Jupiter 4, Saturn 8, Uran 8 in Neptun 2 lani. Luna nase zemlje je okrogla, öOkrat manjsa od zemlje, njen premernik je 468 milj, daljava od zemlje 51803 milje, in pravi obhod 27 dni 7 ur 8 m. Luna kazc spremene v svoji svetlobi; o mlaji je njena svetla stran skrita, o krajei se je vidi le nekaj, o scipu pa vsa. Ko luna na svojem poti stopi med solncc in zemljo, solnce mrkne; ko zemlja v svojem teku stopi med solnce in Inno, luna mrkne. Mrak je ali vsöten ali nevsoten; meri se na palce; 12 jih gre na celino. Vs eh kometov, ki so se do zdaj videli, je nad 700; kazejo se v meg- leni Inei, dostikrat s svetlim repom. Bolj znani komcti so: Enketov, Bror- senov, ßielov, zdaj na dvoje razdeljen, in Fejev, kterih obhod je 3 leta 115 dni do 7 let 158 dni; dalje Olbersov in Halcjcv, golim ocem viden, kterih tek je po 74 in 76 let; zadnjiö Donatov komet, ki se je lepo videl 1858 I., in hodi 2500 let v okolici. Zvezdc se svetijo z lastno lucjo bolj ali menj bliscece; njili stevilo je nemerjeno, daljava precudna, vsakdanjo premikanje pa lc videzno. Bolj znano so: Po larnica, vedno v severji stojeca; Siri, med vscmi najsvctl ejsi; Rimscice, 3 svetlc zvczde po vrsti; Kostosevei, kupec malih zvezd. Trume zvezd, ki se scstavljajo po raznih podobah, se imcnujejo zvcz-disca; vseh zvczdisc se zdaj steje 108. Bolj znane so: veliki in mali Voz ali Med ved proti sevcrju; veliki in mali Pis proti jugu; in dvanajst liebe s k i h znamenj, ki so v velikein zverinskem krogu po vrsti. llimska cesta so le nestevilne mnozice zvezd skupaj. Vidimo, da se solnce premice s planet! vred po okrogu dvanajst ncbeskih znamenj. V znamenji kozla stoji solnce po zimi najnize proti jugu, v znamenj i raka po letu najvisc proti sevcrju; pri sredi, v ravniku, ostaja s pomladi v znamenji ovna, in jeseni v znamenji tehtnice. Znamenja solnca in planetov. 0 Solnce. O Luna. tz Merkur. Mart. $ Venera. a. Jupiter. 6 Zcmlja. f? Saturn. K Uran. $ Neptun. @ Mlaj. Liuiskc spreniembe. 3 Prvi krajeo. | © Scip. © Zadnji krajec. Dvanajst nebeskili znamenj. 0? Oven. Junec. Dvojcka. HSS Rak. Telitnica. ■a Rozel. Lev. 3t> Skorpijon. A Vodar. > Dcvica. 1 * Strelec. Ribe. Mrakovi 1865. I. Solnce mrkne dvakrat : 25. aprila in 19. oktobra, obojiö pri nas nevidno. Luna mrkne tudi dvakrat, 11. aprila in 4. oktobra. o o 8 o3 i—i “ i l. j 111 7,41 7;44 7 ! 4:4 7’44 7 4/. 7 4- 7 4! 7 45 7 4: 7 4: 7 4: 7 4« 7 4i 7 3: 7 3 7,3 7 3 7.3 7 3 7 >3 I 7 3 7 3 7 3 7 3 7;3 7 3 7 3 7 2 7 2 7 2 7 2 JANUAR! Druge prikazni na nebu .2 ,2j 2 .2 l2 L2 L2 L2 12 12 L2 L2 L2 12 12 12 12 12 12 12 12111 12; 12 12 12 12112 12 12 12; 13 12 i 13 12 12 12 12113 Solnceu stau. Solnce je 1 ,jan. najblize zemlje ob 10. u. 52. m. zv. Dan raste med 1. in 31. jau. od 8 u. 39 m. do 9 u. 36 m. Solnce stopi iz znamenja div. kozla 21. jau. v znameuje vodärja ob 12. u. 16. in. zjutraj. Limin stau. Luna stopi 3. jan. v zn. ovna, 10. v zu. raka, 17. v zn. telitnice, 24. v zn. kozla, 30. v zn. ovna. Luna je 1. jan. najblize zemljo, 17. najdalje od nje, 29. najblize nje. 3 prvi krajec je 4. jan. ob 4. u. 40. m. zvecer. (=j?) scip je 11. jan. ob 11. u. 57. m. zvecer. <3 zadnji krajec je 20. jan. ob 3. u. 34. m. zjutraj. D mlaj je 27. jan. ob 10. u. 28. m. zjutraj. Planeten stau. Merkur je 1. jan. v zn. kozla, stopi 10. v zn. vodärja ; 8. je pri solnci zdolaj, in se ne da videti. Venera je 1. jan. v zn. vodärja, stopi 19. v zn. rib; sveti se po imeni vecernica do 8. u. zvecer. Mart je 1. jan. v zn. junca, stopi 18. v zn. dvojckov; vidi se po noci do 3. u. zjutraj. Jup i t er je v zn. strelca; izhaja okoli 5. u. zjutraj. Saturn je v zu. telitnice; izhaja po polnoci; 20. je solncu na cetrtino. Ur an je v zn. dvojckov; kaze se vso noc na nebu. Neptun je v zn. ovna vse leto. Dozdcvuo Yi*eme. O prvem krajoi lepo, mrzlo; o scipu tudi lepo, mrzlo; o zadnjem krajei menj mrzlo, sneg z metezem; o mlaji mrzlo, snezno. 1* ä Q lj 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 20 FEBRUAR! o I ® all ^ ^ ^ u. I m. Druge prikazni na nebu 12:13 12 14 12114 12 14 12 14 12 14 12.14 12^14 12.14 12.14 12 14 12 14 12 14 12 14 12 14 12 14 12 14 12 14 12 14 12 13 12 13 12 13 12 13 12 13 12,13 12 13 12,12 12 12 Solncen stau. Dan raste med 1. in 29. febr. od 9 u. 39 m. do 11 u. 0 in. Sohice stopi 18. febr. v znamenje rib ob 3. u. 16. m. zveeer. Lunin stau. Luna stopi 6. febr. v zu. raka, 13. v zn. teht-nice, 21. v zn. kozla, 27. v zn. ovna. Luna je 13. febr. najdalje od zcmljc, 26. naj-blize nje. 3 prvi krajee je 3. febr. ob 2. u. 6. m. zjutraj. @ scip je 10. febr. ob 5. u. 24. m. zveeer. zadnji krajee je 18. febr. ob 10. u. 35. m. zvec. @ rnlaj je 25. febr. ob 9. u. 0 m. zveeer. Planeten stau. Merkur je 1. febr. v zn. kozla, stopi 10. v zn. vo-därja, ne da se videti, ker izhaja pred solncem. Venera je 1. v zn. rib, stopi 4. v zn. ovna; sveti se do 9. u. zveeer na nebu. Mart je v zn. dvojckov; kaze se po noci do 3. u. zjutraj. Jupiter je v zn. strelca; izliaja proti 4. u. zjutraj. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja proti 11. u. zveö. Uran je v zn. dvojckov; vidi se po noci do 4. u. zjutraj. Dozdevno vreine. O prvem krajci lepo, bolj mrzlo; o scipu bolj voljno, sneg z metdzem; o zadnjom krajci lepo, voljno; o mlaji snezno. a Q 1 2 3 4 5 6 7 8. 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31! MARCI. je o o o • vrn j b-o u. m. 12 12 12 12 12 12 12 11 1,2 11 12 11 12 11 12 11 12 10 12 10 12 10 12 10 12 9 12 9 12 9 12 8 12 8 12 8 12 7 12 7 12 7 12 7 12 6 12 6 12 6 12 5 12 5 12 5 12 4 12 4 12 4 Druge prikazni na nebu Soincen stau. Dau raste med 1. iu 31. marcem od 11 u. 3 m. do 12 u. 41 m. Noc in dan sta 19. marca endlika, po 12 ur dolga. Solnce stopi 20. marca v znamenje ovna ob 2. u. 55. m. zvecer. PomIad se je zacela. Lunin stau. Luna stopi 5. marca v zn. raka, 13. v zn. teht-nice, 20. v zn. kozla, 26. v zn. ovna. Luna je 13. marca najdalje od zemlje, 26. naj-blize nje. 3 prvi krajec je 4. marca ob 1. u. 16. m. zvecer. (A scip je 12. marca ob 11. u. 39. m. zjutraj. (£ zadnji krajec je 20. marca ob 1. u. 34. m. zvec. D mlaj je 27. marca ob 6. u. 25. m. zjutraj. Planeten stau. M erkur je 1. marca v zn. rib, stopi 19. vzn. ovna; 18. je pri solnci zgoraj , ter se ne vidi. Venera je 1. marca v zn. ovna, stopi 8. vzn. junca; kaze se do 11. u. zvecer; 8. je najblizo solnca, in 18. v najveci svetlobi. Mart je v zn. dvojckov; vidi se do 2. u. zjutraj na nebu; 10. je solncu na cetrtino. Jupiter je v zn. strelca; izhaja proti 3. u. zjutraj; 18. je solncu na cetrtino. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja proti 10. u. zvec. Uran je v zn. dvojckov; zahaja proti 2. u. zjutraj ; 16. je solncu na cetrtino. Dozilcvno vrenic O prvem krajci deä! in sneg; z vetrom; o zadnjem krajci mlaji veterno, snezno. o scipu mrzlo dez in sneg; o G i o5 * Q j i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 22 APRIL. Druge prikazni na nebu .2 0 .2i 0 .2 0 1159 ,l|59 159 I 59 I 1 59 LI 158 L1I58 L1158 L1! 58 L1158 II 58 11 57 Solncen stan. Dan raste med 1. in 30. aprilom od 12 u. 44 m. do 14 u. 12 m. Solnee stopi 20. apr. v zn. junca ob 3. u. 16. in. zjutraj. Solnee mrakne 25. apr. vse, med 12. u. 35. m. do 5. u. 37. m. zvecer, vidoma samo v juzni Afriki in Ameriki. Limin stau. Luna stopi 2. apr. v zn. i-aka, 9. v zn. tehtnice, 16. v zn. kozla, 23. v zn. ovna, 29. v zn. raka. Luna je 9. apr. od zemlje najdalje, 24. najblize nje. prvi krajec je 3. apr. ob 2. u. 16. m. zjutraj. H scip je 11. apr. ob 5. u. 25. m. zjutraj. zadnji krajec je 19. apr. ob 12. u. 17. m. zjutraj. @ mlaj je 25. apr. ob 3. u. 11. m. zvecer. Luna mrkne 11. apr., pa ne vsa (2-3 pale, v severji), med 4. u. 43. m. in 6. u. 29. m. zjutraj , vidoma v Azii in Ameriki, v Evropi pa 1c za en del; pri nas luua zajde pred sredo mraka. Planeten stan. Merkur je 1. apr. v zn. ovna, stopi 5. v zn. junca; 12. je najdalje od solnca proti izkodu in se zvecer vidi. Venera je v zn. junca; sveti se po imeni ve-cernica do 9. u. na nebu. Mart je v zn. raka; vidi se do 1. u. po polnoci. Jupiter je v zn. strelca; izhaja po 12. u. 0 polnoci. Saturn je v zn. tehtnice; vidi se vso noc na nebu; 17. je nasproti solnca. Uran je v zn. dvojckov; zahajaproti 1. u. zjutraj. Dozdevno vreme. 0 prvem krajei mrzlo, dezdvno; o scipu lepo, voljno; 0 zadnjem krajei nestanovitno; o mlaji premenljivo. - : öS | Q 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 an 23 MAJ. o | ° g V s# -2,1 § E?1 d 52 a i 3 S o g |P m. u. m. Druge prikazni na nebu 4 11 6 11 711 9 11 L0 L2 13 14 15 17 18 19 20 21 22 24 25 26 27 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11!57 11'57 11:57 28:11-57 2 9111 5 7 30 1157 31 11 57 57 57 57 57 57 57 57 57 57 57 57 57 56 56 56 57 32 33 34 35 36 37 39 40 11.57 11 57 11 57 57 57 57 58 58 l Solncen stau. Dan raste med 1. in 31. majem od 14 u. 14 m. do 15 u. 24 m. Solnce stopi 21. maj. v zu. dvojekov ob 3. u. 40. m. zjutraj. Luniii stau. Luna stopi 7. maj. v zn. tchtnice, 14. v zn. kozla, 20. v zn. ovna, 26. v zn. raka. Luna je 6. maj. najdalje od zemlje, 22. naj-blize njd. 3 prvi krajec je 2. maj. ob 5. u. 1. m. zvecer. (6) scip je 10. maj. ob 9. u. 10. m. zvecer. zadnji krajec je 18. maj. ob 7. u. 37. m. zjutraj. d mlaj je 24. maj. ob 11. u. 46. m. zvecer. Plimelen stau. Merkur je v zn. junca; 3. maja je pri solnci zdolaj , ter se ne vidi. V enera je v zn. dvojekov; 8. maja je pri solnci zdolaj, kaze se za 15. po imeni danica. Mart je 1. maja v zn. raka, stopi 20. v zn. leva; zahaja proti 4. u. zjutraj, 31. je od solnca najdalje. Jupiter je v zn. strelca; izhaja proti 11. u. zvecer. Saturn je v zn. tehtnice; zahaja proti 3. u. zjutraj. Uran je v zn. dvojekov; izhaja ob 3. u. zjutraj. bozdcvuo weine. O prvem krajei lepo, dobro toplo; o scipu dezevno; o zadnjem krajei lepo, dobro toplo; o mlaji tudi tako. 5 Tj 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 8 > r-> t> £ r» f3 ^ 24 JUNI. Druge prikazni na nebu 58 58 58 58 59 59 59 59 59 59 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 3 3 Solncen Stau. Ilan raste med 1. in 21. jun. od 15 u. 25 m. do 15 u. 42 m., potem se do 30. krajsa do 15 u. 37 m. Dan je 21. jun. najdaljsi, 15 u. 42 m. dolg. Solnce stopi 21. jun. v znamenje raka ob 11. u. 35. m. zjutraj. Poletje se je zacelo. Luniu stau. Luna stopi 3. jun. v zn. tehtnice, 10. v zu. kozla, 16. v zn. ovna, 23. v zn. raka. Luna je 3. jun. najdalje od zemlje, 18. najblize nje. ^ prvi krajee je 1. jun. ob 9. u. 19. m. zjutraj. iscip je 9. jun. ob 10. u. 38. m. zjutraj. (£ zadnji kraj. je 16. jun. ob 12. u. 50. m. o poldne. d mlaj je 23. jun. ob 8. u. 54. m. zjutraj. Planeten stan. Merkur je 1. jun. v zn. junca, stopi 12. v zn. dvojckov, 27. v zn. raka; 1. je najdalje od solnca proti izhodu, in se da videti. Venera je v zn. junca; izhaja proti 3. u. zju- traj po imeni danica: 27. jun. je v najveei svetlobi, in 28. najdalje od solnca. Mart je v zn. leva; zabaja po 10. u. zvecer. J up i t er je v zn. strelca; zaliaja proti 3 u. zjutraj; 15. jun. je nasproti solnca. Saturn je v zn. tehtnice; zahaja po 1. u. zjutraj. Uran je 1. jun. v zn. dvojckov; stopi 29. v zn. raka, 20. je pri solnci ter se ne vidi. Dozdevno vreme. O prvern krajci dezevno, veterno; o scipu megla, mnogo dezja; o zadnjem krajci dezevno, vendar bolj toplo; o mlaji premenljivo. o o 'o CQ u. 4 41 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4| 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ura je o pravem poldnevi u. m. 12 3 12 3 12 4 12 4 12 4 12 4 12 4 12 4 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 JULI.____________________ Druge prikazni na nebu Solncen stan. Solnce je 1. jul. uajdalje od zemljc ob 3. ». 35. m. zjutraj. Dan se krajsa med 1. in 31. jul. od 15 u. 36 m. do 14 u. 44 m. Solnce stopi 22. jul. v znamenje leva ob 10. u. 4. m. zvecer. Solnce 24. jul. izliaja s Sirijem vred v zu. Vel. psa; zaceli so se pasji dnevi. Lunin stan. Luna stopi 1. jul. v zu. tehtnice, 7. v zn. kozla, 14. v zn. ovna, 20. v zn. raka, 27. v zn. tehtnice. Luna je 1. jul. uajdalje od zemlje, 13. najblizc nje, 28. uajdalje od njö. ^ prvi krajeö je 1. jul. ob 2. u. 38. m. zjutraj. H scip je 8. jul. ob 9. u. 24. m. zvecer. zadnji krajec je 15. jul. ob 5. u. 24. in. zvecer. ^ mlaj je 22. jul. ob 7. u. 26. m. zvecer. 3 prvi krajec je 30. jul. ob 8. u. 6. m. zvecer. Planeten stan. Merkur je 1. jul. v zu. raka, stopi 10. v zn. leva, 27. v zn. device; 1. je pri solnci zgoraj ter se ne vidi. Venera je 1. jul. v zn. junca, stopi 9. v zn. dvojckov; izliaja po 2. u. zjutraj, in sije po imeni danica; 19. je tik lune. Mart je 1. jul. v zn. leva, stopi 9. v zn. device; zahaja proti 10. u. zvecer. Jupiter je v zn. strelca; zahaja po 2. u. zjutraj. Saturn je v zn. tehtnice; zahaja proti 12. u. o polnoci; 16. jul. je solncu na cetrtino. Uran je v zn. raka; izhaja ob 2. u. zjutraj. Dozdevno vremc. O prvem krajei dezevno; o scipu megleno, dezevno; o zadnjem krajei lepo toplo; o mlaji lepo, prav toplo; o prvem krajei dezevno, vendar toplo. e C5 Q 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 26 AVGÜST. 0 5 g e 3 s-< 3-b. U. |m. Druge prikazni na nebu 12 6 12 6 12 6 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 19 12 5 12: 5 12 3 12! 3 12 0 12! 0 Solncen stau. Dan se krajsa mecl 1. in 31. avgustom od 14 u. 41 m. do 13 u. 16 m. Solnce stopi 23. avg. v znamenje deviee ob 5. u. 16. m. zjutraj. Luniu stan. Luna stopi 4. v zn. kozla, 10. v zn. ovna, 16: v zn. raka, 23. v zn. tehtnice, 31. v zn. kozla. Luna je 9. avg. najblize zemlje, 25. najdalje od njd. scip je 7. avg. ob 6. u. 26. m. zjutraj. zadnji krajec je 13. avg. ob 10. u. 39. m. zvecer. @ mlaj je 21. avg. ob 8. u. 13. m. zjutraj. 3 prvi krajec je 29. avg. ob 12. u. 44.m. 0 polclnc. Planeten stan. Merkur je v zn. deviee; 10. avg. je najdalje od solnca proti izhodu, in se da videti, 23. je tik lune. Venera je 1. avg. v zn. dvojckov, stopi 7. v zn. raka; izhaja po 2. u. zjutraj po imeni danica; 9. je tik Urana. Mart je v zn. deviee; zaliaja po 8. u. zvecer. Jupiter je v zn. strelca; zahaja ob 12. u. po noei. 8 a turn je v zn. tehtnice ; zahaja proti 10. u. zvec. Uran je v zn. raka; izhaja ob 12. u. po noei. Doztlevno weine. O scipu dezevno, veterno ; o zadnjem krajei lepo, pijv toplo; o mlaji premenljivo; o prvem krajei prav dezevno. o o «2 II. 5 5 ü 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 6 SEPTEMBER. o o 75 5 > o3 ü 03 'Ef "o zn '=? cd N 5 ■5 'S B.O P. Druge prikazni na nebu m. u. m. u. m. 23 6 36 12 0 Solucen stau. 24 6 34 12 0 26 6 33 12 0 Dan se krajsa med 1. in 30. sept. od 13 u. 13 m. do 11 u. 41 in. 27 6 31 11 59 Noo in dan sta 24. sept. enölika, po 12 ur. dolga. 28 6 29 11 59 Solnce stopi 21. sept. v znamenje tehtnice ob 29 6 27 11 59 11. u. 53. m. o poldne. 31 6 25 11 58 Jesen seje zaodla. 32 6 23 11 58 Limin stau. 34 6 22 11 58 Luna stopi 6. sept. v zn. ovna, 13. v zn. raka, 35 6 20 11 57 21. v zn. tehtnice, 28. v zn. kozla. 36 6 18 11 57 Luna je 6. sept. najblize zemlje, 22. najdalje 37 6 16 11 56 od njd. 38 6 14(11 56 mlaj je 19. sept. ob 11. u. 43. m. zveeer. 41 6 11 11 56 3 prvi krajec je 28. sept. ob 3. u. 44. in. zjutraj. 42 6 9 11 55 Planeten stau. 43 6 7 11 55 Merkur je v zn. device; 7. sept. je pri soluci zdolaj , 23. najdalje od soluca v zahodu , in 44 6 5 11 55 45 6 3 11 54 se da zopet videti. 47 6 1 11 54 Venera je 1. sept. v zn. leva, stopi 26. v zn. 48 5 59 11 53 device; izkaja po 2. u. zjutraj, in sije po imeni danica. 49 5 57 11 53 Mart je v zn. tehtnice; zahaja po 7. u. zveeer.; 51 5 55 11 53 21. sept. je tik lune. 52 5 53 11 52 Jupiter je v zn. strelca; zahaja po 10. u. 53 5 51 11 52 zveeer; 13. sept. je solncu na cetrtino. 54 5 49 11 52 Saturn je v zn. tehtnice; zahaja po 8. u. zveeer. Uran je v zn. raka; izhaja po 12. u. po noci ; 55 5 47 11 51 17. sept. je solncu na cetrtino. 57 5 45 11 51 Dozdcvno vreme. 59 5 43 11 51 0 5 4111 50 O scipu premenljivo; o zadnjem krajei de- zevno, hladno; o mlaji lepo, prijetno; o prvem krajei rneglöno, dezevno. i\ j 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17| 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 S > o S © >. c cä 53 Druge prikazni na nebu 11 50 11 50 11 49 11 49 11 49 11 49 11 48 11 48 11 i 48 11 47 11 47 11 47 11 47 11 46 11 46 11 46 11 46 11 46 11 45 11 45 11 45 11 45 11 45 11 45 11 45 11 44 11 44 11 44 11 44 11 44 11144 Solncen stan. Dan se krajsa med 1. in 31. okt. od 11 u. 38 m. do 10 u. 5 m. Solnce stopi 23. okt. v znamenje skorpijona ob 10. n. 4. m. zjutraj. Solnce mrknc 19. okt. vse, med 2. u. 22. m. in 8. u. 15. m. zvecer, vidoma le v zahodnji Evropi m Afriki, v severni in srednji Ameriki. Lunin stan. Luna stopi 4. okt. v zn. ovna, 10. v zu. raka, 17. v zn. tehtnice, 25. v zn. kozla. Luna je 5. okt. najblize zemlje, 19. najdalje od nje. scip je 4. okt. ob 11. u. 29. m. zvecer. zadnji krajec je 11. okt. ob 4. u. 19. m. zvecer. @ mlaj je 19. okt. ob 5. u. 25. m. zvecer. 3 prvi krajec je 27. okt. ob 4. u. 47. m. zvecer. Luna mrkne 4. okt., pa ne vsa, (4-l pale, v jugu), med 10. u. 37. m. in 12. u. 39. m. o polnoci, vidoma v Evropi in Afriki ves cas, v Azii iz zacetka, v Ameriki s koncem. Planeten stan. Merkur je 1. okt. v zn. device, stopi 4. v zn. tehtnice, 24. v zn. skorpijona; 21. je pri solnci zgoraj , ter se ne da videti. Venera je 1. okt. v zn. device, stopi 22. v zn. tehtnice; izhaja proti 4. u. zjutraj; 19. je najblize solnca. Mart je 1. okt. v zn. tehtnice, stopi 17. v zn. skorpijona; ne dä se videti med solncnimi zarki. Jupiter je v zn. strelca; zahaja ob 8. u. zvecer. Saturn je 1. okt. v zn. tehtnice, stopi 11. v zn. skorpijona; 26. je pri solnci, ter se ne di videti. Uran je v zn. raka; izhaja po 9. u. zvecer. Dozilevno vreme. O sSipu mnogo dezja; o zadnjem krajei dezevno, hladno; o mlaji megleno, dezevno ; o prvem krajei tudi takisto. Q 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 rQ O 05 'S3 To N o 1.0 =8 S I "E |i m. U. |m. 45 11 44 44 11 44 42 11 44 40 11 44 39 11 44 37 11 44 36 11 44 35 11 44 33 11 44 34 11 45 32 11 45 31 11 45 29 11 45 28 11 45 27 11 45 26 11 45 27 11 46 25 11 46 24 11 46 23 11 46 22 11 47 21 11 47 20 11 47 19 11 47 18 11 48 17 11 48 16 11 48 17 11 49 16 11 49 15 11 49 Drage prikazni na nebu Solncen slan. Dan se krajsa med 1. in 30. nov. od 10 u. 2 m. do 8 u. 53 m. Solncc stopi 22 nov. v znamenje strelea ob 6. u. 52. m. zjutraj. Limin sta». Luna stopi 6. v zu. raka, 13. v zn. tehtnicc, 21. v zn. kozla, 28. v zn. ovna. Luna je 2. nov. najblize zcmlje, 15. najdalje od nje’. ® Scip je 3. nov. ob 9. u. 0 m. zjutraj. (D zadnji krajec je 10. nov. ob 6. u. 43. m. zjutraj. © mlaj je 18. nov. ob 11. u. 57. m. o poldne. 3 pi'vi krajec je 26. nov. ob 3. u. 56. m. zjutraj. Planeten slan. Merkur je 1. nov. v zn. skorpijona, stopi 12. v zu. strelea; med solncnimi zarki se ne dä videti. Venera je 1. nov. v zn. tehtnice, stopi 18. v zn. skorpij ona; kaze se po 4. u. zjutraj po imeni danica; 16. je tik lune, 21. tik Saturna. Mart je v zn. skorpijona; 11. nov. je pri solnci, ter se ne dii videti. Jupiter je 1. nov. v zn. strelea, stopi 15. v zn. kozla; zahaja ob 7. u. zvecer. Saturn je v zn. skorpij ona; izliaja proti 6. u. zjutraj; 16. nov. je tik lune. Uran je v zn. raka; izkaja ob 7. u. zvecer. Dozdcvno rreme. O seipu liladno, premenljivo; o zadnjem krajei mrzlo, veterno; o mlaji mcgleno, snezno, o prvem krajei sneg z metezem. 5 i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ll! 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Druge prikazni na nebu Solncen stau. Solnce je po 31. dee. najblize zemljo ob 2. u. 25 m. po polnoei. Dan se krajsa med 1. in 21. dee. od 8. u. 52. m. do 8 u. 34 m., potem do 31. raste do 8 u. 38 m. Dan je 21. in 22. dec. najkrajsi, 8 u. 34 m. dolg. Solnce stopi 21. dec. v zhamenje div. kozla ob 7. u. 39. m. zveeer. > Zima se j e z a c' e 1 a. Lunift stau. Luna stopi 4. dee. v zn. raka, 11. v zu. telit- nice, 18. v zn. kozla, 25. v zn. ovna. Luna je 13.dee. najdalje odzemlje, 29. najblize nje. 0 scip je 2. dec. ob 7. u. 42. m. zveeer. © zadnji krajec je 10. dec. ob 1. u. 10. m. zjutr. © mlaj je 18. dee. ob 5. u. 42. m. zjutraj. 3 pi'vi krajec je 25. dec. ob 1. u. 28. m. zveeer. Planeten stan. Merkur je 1. dec. v zn. kozla, stopi 24. v zn. strelca; 5. je najdalje od solnca proti izliodu, ter se dä zopet vidoti; 23. je pri solnci zdolaj. Venera je 1. dec. v zn. skorpijona, stopi 12. v zn. strelca; izliaja proti 6. u. zjutraj ; 29. je tik Marta. Mart je v zn. strelca; zarad solncnega svita se ne vidi. Jupiter je v zn. kozla; 31. je pri solnci, ter se ne vidi. Saturn je v zn. skorpij ona; izliaja ob 4. u. zjutraj; 14. je tik lune. Uran je v zn. raka; vso noc je na nebu, in 23. dec. nasproti solnca. Dozdevno vremc. O scipu mrzlo, snezno; o zadnjem krajci lepo, voljno; 0 mlaji snezno, veterno; o prvem krajci dez in sneg. Zgodovinski in zemljepisni koledarcek. ----------- Stetev posvetuili in cerkvenih zgodcb. V 1865. letu se steje: 6866. leto, kar je Bog svet ustvaril.................. 4000 I. pr. Kr. 4209. „ kar je bil vesoljni potop 1656 „ po stv. 3782. ,, kar je bil Abraham poklican .... 2083 „ „ 2865. ,, kar je Salomon sezidal jeruzalemski tempclj 3000 „ „ 2618. „ kar je bilo sczidano Bimsko mesto . . 753 „ pr. Kr. 2471. „ kar so sli Judje v babilonsko suznjest . 606 2401. „ kar je Cir povzdignil perzijansko kraljestvo 636 ,, „ 2196. „ kar je Aleksander povzdignil macedonsko kraljestvo 331 „ „ 2046. „ kar je Akvileja zacela biti rimsko selisce 181 „ „ 1910. „ kar je Juli Cesar poravnal koledar . . 45 „ „ 1895. „ kar je Avgust postal rimsk cesar . . 30 „ „ 1882. „ kar je vsa slovenska zeinlja prisla v rimsko oblast 13 ,, „ 1865. „ kar je bil rojen Jezus Krist .... 1 „ po Kr. 1832. „ kar je Krist umrl 33 „ „ 1802. ,, kar je sv. Marko krscansko vero oznanje- val v Akvileji 63 „ „ 1794. „ kar je bil Jeruzalem razdel cesar Tit . 71 „ „ 1552. „ kar je krscanska cerkev mir dobila po cesarji Konstantinu 313 „ „ 1470. „ kar je bilo rimsko cesarstvo razdeljeno v dvoje 395 „ „ 1413. „ kar je grozovitni Atila razdel Akvilejo . 452 „ „ 1389. „ kar je razpadlo zahod. rimsko cesarstvo 476 „ „ 1273. „ kar so novi rodovi prisli v slovensko zemljo 592 „ „ 1077. „ kar je slovenska zemlja prisla Frankom v oblast 788 „ „ 1066. „ kar sta sv. Pavlin, akvilejsk patrijarh in Am, Solnogrask nadskof, Slovence vere ucila 798 „ „ 1065. „ kar je Karol veliki postal rimsk cesar . 800 „ „ 1002. leto, kar sta ss. Ciril in Metod prisla, Slovence vere ucit 863 1. po Kr 903. „ kar je rimska cesarska krona prisla na Nemce 962 „ ii 811. n kar se je grska aliizhodnja ccrkcv odce- pila od rimske 1054 „ ii 769. ii kar so se zacele krizanske vojne 1096 „ 625. ii kar je bil iznajdeu papir iz cunj 1240 „ „ 583. ii kar so babsburski knezi prejeli Avstrijo s Slovenskim vred . - 1282 „ 523. ii kar se smodnik rabi v Evropi .... 1342 „ „ 500. „ kar je na Dunaji vseucilisce ustanovljeno 1365 „ „ 425. „ kar je bilo tiskanje bukev iznajdeno 1440 „ „ 418. „ kar jo bil prvi koledar natisnen 1447 „ „ 411. „ kar so si Turki prisvojili Caijigrad . 1454 „ „ 373. „ kar je Kristof IColuinb nasel Ameriko 1492 „ „ 348. „ kar je Martin Luter zaeel vero prenarejati 1517 „ „ 306. „ kar je bil tabak prinesen v Evropo 1659 „ „ 302. „ kar je bil konean tridentski zbor 1563 „ „ 283. „ kar je papez Gregor XIII. koledar popravil 1582 „ „ 281. „ kar je bil koriin prinesen v Evropo . 1584 „ ,, 250. „ kar je bila kava prinesena v Evropo 1615 „ „ 166. ii lcar je bila prva masina na sopari narejena 1699 ii „ 125. ii kar vlada habsbursko-lotarinska liisa v Avstrii 1740 ii 83. ii kar je cesar Jozefll. kmetijski stan zlajsal 1782 ii „ 76. ii kar se je zacela francozka prekucija . 1789 „ 61. „ kar je Franc 1. avstrijske dezele po- vzdignil za cesarstvo 1804 „ „ 56. do 51. 1., kar je bil del slovenske zemlje v francozki oblasti . . . . 1809 1. do 1813 „ 50. leto , kar je bil konec franeozke vojne 1815 „ 32. „ kar je bil narejen prvi elektricni telegraf 1833 „ „ 21. „ kar so zacele „Novice“ izhajati 1843 „ „ 19. „ kar je prisel papez Pij IX. na sv. Petra stol 1846 „ „ 17. „ kar je Franc Jozef I. prevzel avstrijsko cesarstvo 1848 „ „ Pregled vse zemlje. Povrsje vse zemlje meri 9,280.000, sulii svet samo 2,434.000 zemljepisnih □ niilj; vseh ljudi na zemlji je do 1288 milijonov. Pet ilelov sveta. Europa z Uralskim in Kavkazkim Azija z inclijskimi otoki . . . Afrika z otoki vrcd .... Amerika severna in juzna Avstralija z occanskimi otoki Evropskc drzavc. Avstrija, z 11.733 Q m. 36,965.000 lj., in 20 kronovinami; cesar Franc Jozef I., stolno mesto Dunaj s 489.095 ljudmi. Prusija, s 5.103 Q m. 16,940.000 lj. in 8 krajinami; krnlj Vilhelm I., stl. mesto Berlin s 468,958 lj. NemSke drzave, skupaj z 1 1.654 Q m. 43,690.000 lj., in 35 zveznimi drzavami; osrednje mesto Frankobrod z 62.511 lj.; brez avstrijskega in pruskega s 5.502 □ m. s 17,416.000 lj. a) Bavarsko, z 1387 □ m. 4,560.000 lj., in 8 okrogi; kralj Ludovik II., stl. mesto Monakovo s 127.385 lj. b) Virtembersko, s 354 □ m. 2,230.000 lj.; kralj Vilhelm I, stl. mesto Stutgard s 50.000 lj. c) Sasko, z 271 Q m. 1,990.000 lj.; kralj Janez Nep., stl. mesto Drazdanc s 104.500 lj. c) Hanoversko, s 700 Q m. 1,820.000 lj.; kralj Juri Friderik V., stl. mesto Hanovcr s 43.000 lj. d) 7 vdlicih vojvodstev: Badcnsko, Hescn-Kaselsko, Hesen-Darm- statsko , Oldcnbursko, dve Meklenburski, Vajmarsko. v e) 9 vojvodstev, 9 knczevin, in 4 svobodna mesta. Rvajcarsko, s 730 □ m. 2,390.000 lj. in 22 kantoni; zvezna drzava z zveznim zborom, prvosednik J. Dubs, stl. mesto Bern z 28.000 lj. Italija, vsa skupaj s 5590 Q m. 27,000.000 lj. brez avstrijskega in francozkega s 4704 □ m. 23,111.200 lj. a) Sardinsko brez Savoje in Nize, s 1097 Q m. 4,083.000 lj. in 9 krajinami; kralj Viktor Emanuel II., stl. mesto Turin s 205.000 lj.; privzeto : Lombardsko, s 338 □ m. 2,720.000 lj. in 7 krajinami; Parmsko, s 122 □ m. 508.000 ljudmi, prejsnja vojvodiea Lujiza; Modensko, s 109 Q m. 606.000 lj., prejänji vojvoda Franc V.; Romansko in Marke, s 605 □ m. 2.679.000 lj., pravi vlastnik papez Pij IX.; Toslcansko, s 397 Q m. 1,820.000 lj., prejsnji veliki vojvoda Ferdinand II.; Neapoljsko, s 1535 Q m. 6,843.000 lj. 8 17 krajinami; prejsnji kralj Franc II., stl. mesto Neapolj s 447.824 lj.; Sicilija, s 497 □ m. 2,208.000 lj. in 7 krajinami. 3 183.500 □m. 275 mil. ljudi, . 793.900 „ 720 „ „ . 543.500 „ 200 „ „ . 751.100 „ 89 „ 162.600 „ 4 „ „ b) liimsko, sama rimska okolica s 197 □ m, 628.000 Ij. in 5 delegacijami; papez Pij IX., stl. mesto Eim s 191.078 Ij. Frcincozko, s 9894 Q m. 36,616.000 Ij., in 89 oddclki; cesar Na- ^ poleon III., stolno mesto Pariz z 1,960.000 Ij. üjpansko, z 9064 □ m. 13,960.000 Ij., in 49 krajinami; kraljica Izabela II., stolno mesto Madrid s 166.950 Ij. Portugalsko, z 1739 Q m. 3,470.000 Ij., in 17 krajinami; kralj Lujiz I., stk mesto Lisabon z 260.000 Ij. Anglesko, s Skotskim in Irskim, s 5740 □ m. 28,926.000 Ij., in 117 knezevmami; kraljica Viktorija, stl. mesto London z 2,803.000 lj. Nizozemslco, s 671 Q m. 3,240.000 lj. in 11 krajinami; kralj V ilhelm III., stolno mesto Amsterdam z 225.000 lj. Belgija, s 536 □ m. 4,550.000 lj., in 9 krajinami; kralj Leopold I., stl. mesto Brusel z 246.410 lj. Dansko, z 2606 □ m. 1,600.000 lj.; kralj Kristijan IX, stl. mesto _ Kodanj z 143.590 lj. Svedslco z Norveskim, s 14.154 [J m. 4,810.000 lj. in 41 krajinami; kralj Karol XV., stl. incsto. Stokhohn s 93.070 lj. Rasija, s 97.869 □ m. 58.470.000 lj. in 49 gubernijami, car Aleksander II., stl. mesti Pctrov grad s 532.240 lj. in Moskva z 373.800 lj.; zraven Polgsko, s 2331 □ m. 4,812.000 lj., in 5 gubernijami: poglavar vel. kuez Konstantin, gl. mesto Varsava s 157.871 lj. Turiija, z 9980 □ m. 16,100.000 lj., 12 krajinami in 4 posebnimi knezevmami: Srbsko, Vlasko, Moldavsko in Crno goro; sultan Abdul Aziz, stl. mesto Carigrad z 900.000 lj. Grsko z Jonskimi otoki, z 945 Q m. 1,640.000 Ij.; kralj Juri I., stl. mesto Atene z 31.100 lj. Diuge veee drzave. Azijska Rusija, z 275.500 Q m. 5,330.000 lj., 4 gubernij ami in 4 posebnimi krajinami. Azijska Turcija, z 31.600 Q m. 16,000.000 Ij., in 18 krajinami; vmes sv. dezela, in mesto Jcruzalem s 30.000 lj. Perzija, s 26.500 Q m. 11,500.000 lj.; sah Naseredin, stl. mesto Teheran s 130.000 lj. Afgansko kraljestvo; ßirmansko in Anamsko, cesarstvi. Angleska Indija, s 67.200 □ m. .163,400.000 lj., in 5 prvosedstvi; poglavar Iv. Eigin, gl. mesto Kalkuta s 600.000 lj. Nizozemska Indija, z 28.920 H m. 16,500.000 lj., gl. mesto Ba-tavija z 118.000 lj. Kina all Kitaj, z 210.600 □ m. 375,000.000 lj., 18 krajinami in 5 podloznimi deLelami; cesar Ki-tsi-ang, stolno mesto Pckin z 1,300.000 lj. Japansko, s 7.500 □ m. 57,000.000 lj., in 10 krajinami; cesar Tikun, stolno mesto Jedo z 1,300.000 lj. Afrikanska Turcija, s 44.500 Q m. 4,800.000 lj. in 5 krajinami; vmes Egipt, kralj. namestnik Abbas pasa, stolno mesto Kaliira z 250.000 lj. Marökansko, z 10.500 Qm. 6,500.000 lj., cesar Sidi Muhamed, stl. mesto Maroko s 70.000 lj. Angleslca Amerika, s 158.370 □ i». 3,760.000 ljudmi, in 20 krajinami. Severnoamerikanske zedinjene drzave. s 156.000 | | m. 27,100.000 lj. 31 drzavami in 11 okraji; prvosednik A. Lincoln; sredisce je incsto Vasington s 40.000 lj. Mejikanske drzave, s 40.300 Q m. 7,500.000 lj. in 24 oddelki; cesar Maksimilijan I., stl. mesto Mejiko s 170.000 lj. Brazilija, s 147.000 □ m. 6,100.000 lj. , in 20 krajinami; cesar Pedro 11., stl. mesto 11 io Janeiro z 266.460 lj. Srednjeamerikanske, Kolumhske, Peruanske in Argentinske drzave, zgol ljudovlade. Stcvilo raznili vernikov na zcinlji. Katolieanov . . . .173 mil. I Judov .... Izhodnjih kristjanov . 80 „ I Muhamedanov • Protestantov ... 83 „ Raznih malikovalcev Katoliäkc cevkvc pregled. Njihova svetost rimski papez. Pij IX. (Janez Marija grof Mastai-Feretti), rojen 13. maja 1792. 1. v Sinigalii na Rimskem, za papeza izvoljen 16. jun. 1846.1.; po vrsti od sv. Petra je 258. papez. Kardinali in visi papezevi opravniki. Sveti kardinalski zbor, 70 kardinalev; vmes 6 gkofov, 50 masnikov, 14 dijakonov. Kardinal dekan: kard. Mari Mattei. Kardinal vikar, papezev namestnik: kard. Konstantin Patrici. Prvi drzamni minister: kard. Jakop Antonelli. Bubdatar, sprcdnjik v podelitvali: prelat Francesco Vici. Veliki penitencijar, vel. izpovednik: kard. A. Marija de Azevedo. Papezevi poslanci, v Avstrii Marijan Falcinelli, Atcnski nadskof. 3* 5 mil - - 160 „ . . 787 „ Vse cerkve nadskofje in skofje. Vsa katoliska cerkev ima 157 patrijarhov in nadskofov, 789 skofov in apostoljskih vikarjov, in nad 173 milijonov dus; in sicer ima: Evropa . . 106 nadsk., 522 skof. in ap. vikarj., 147,000.000 dus. Azija . . 15 „ 106 „ „ 7,000.000 „ Afrika . . — „ 26, „ „ 2,200.000 „ Amerika . 20 „ 112 „ „ 42,000.000 „ Avstralija . 1 „ 21 „ „ 350.000 „ V Avstrii je 16 nadskofov, 58 skofov in 28,325.000 katolieanov. Avstrijskega cesarstva pregled. Njihovo cesarsko kraljevo apostoljsko Velieanstvo Franc Jozef Prvi, cesar avstrijsk, kralj ogersk in cesk, benesk, dalmatinsk, lirvask, slavonsk, galisk, vladimirsk in ilirsk; nadvojvoda avstrijsk; vojvoda stajersk, korosk, krajnsk, friulsk; poknezen grof gorisk in gradiskansk, mejen grof istrijansk; Trzaskega mesta in Slovcnskc meje gospod i.t. d. Avstrijske cesarskc hise roilopis. Cesar FRANC JOZEF PRVI (Karo!) , rojcn na Dunaji 18. avg. 1830. I., prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. 1. Cesarica ELIZABETA (Evgenija Amalija), Maksimilijana Jozefa, vojvode bavarskega hei, rojena v Posenhofenu 24. decembra 1837.1., poroöena 24. aprila 1854. I. na Dunaji. Cesarjevic naslcdnik: Rudolf (Franc Karol Jozef), rojen 21. avg. 1858.1. Cesaricini: 1. Sofija, (Friderika Doroteja), rojena 5. marca 1855.1., uinrla 29. maja 1857. 1. 2. Gisela (Lujiza Marija), rojena 12. julija 1856. I. Njili cesarskcga Vclicanstva bvatje. Nadvojvode: 1. Ferdinand Maksimilijan (Jozef), rojcn 6. jul. 1832.1., zdaj cesar mejikansk, porocen 27. julija 1857.1 s Sarioto (Amalijo Avgusto), kialjicino belzko, rojeno 7. jun. 1840. 1. 2. Karol Ludovik, (Jozef Marija), tirolsk poglavar, rojcn 30. jul. 1833.1, porocen 4. inaja 1857.1. z Margareto (Karolino Frideriko), sasko kialjicino, rojeno 24. marca 1840. 1., umrlo 15. sept. 1858.1. 3. Ludovik Viktor (Jozef Anton), rojcn 15. maja 1842. 1. Njih cesarskcga Vclicanstva roditelja. Franc Karol, avstrijsk nadvojvoda, rojen 7. dec. 1802. 1, in Zofija (Friderika Doroteja), bavarska kraljicina, rojena 27. jan. 1805. 1, poroccna 4. nov. 1824. 1. Ocetovi bi n (je in scstr<\ 1. Ferdinand Prvi (Karol Leopold), rojcn 19. apr. 1793.1., poroccn 12. febr. 1831 I. z Marijo Ano (Kavolino l’ijo), sardinsko kraljicino, rojeno 19. sept. 1803. I.; cesarstvo prevzcl 2. marca 1835.1., odpovedal sc mu 2. dec. 1848. I. 2. Marija Kiemen titui, rojcna 1. marca 1798.1., porocena 28. jul. 1816.1. z Leopoldom, sicilijanskim all neapoljskim kraljicem, rojcnim 2. jul. 1790.1., vdova od 10. marca 1851. 1. Njih cesavskcga Vellcanstva praroditelji. Franc Prvi, (Jozef Karol), ccsarja Lcopolda 11., sin, rojcn 12. febr. 1768.1., cesar 1. marca 1792.1., umrl 2. marca 1835. 1.; in Marija Terezija (Ka-rolina Jozefa), sicilijanska kraijicina, rojcna 6. jun. 1772.1-, druga soproga, porocena 15. avg. 1790. 1., umrla 13. apr. 1807. 1. Cesarica vdova: Karolina Avgusta, bavarska kraijicina, rojcna 8. febr. 1792. 1., poroc. 29. okt. 1816. 1., vdova od 2. marca 1835. 1. Prnocctovi bratje in scstre. I. Ferdinand (Jozef Jancz K.), toskansk veliki vojvoda, rojcn 9. maja 1769. 1., umrl 18. jun. 1824. 1.; poroccn 19. sept. 1790- I. z Ludovilio, sicilijansko kraljicino, rojcn» 27. jul. 1773.1., umrlo 19. sept. 1802.1.; drugic 6. maja 1821. 1. z Marijo Ano, sasko kraljicino, rojcn« 27. apr. 1796. 1. — Sin: Leopold II. (Jancz Jozef). toskansk veliki vojvoda, rojcn 3. okt. 1797.1., poroccn 28. okt. 1817.1. z Marijo Ano, sasko kraljicino, rojeno 15. nov. 1799.1., umrlo 24. marca 1832. 1.; drugic 7. jun. 1833. 1. z Marijo Antonijo, sicilijansko kraljicino, rojeno 19. dec. 1814.1. —Otroci: a) Avgusla, rojcna 1. apr. 1825.1., porocena 15- apr. 1844.1. z Leopoldom, bavarskim kraljicem, rojcnim 12. marca 1821. 1. b) Marija Iz-ubela, rojcna 21. maja 1834. 1.. porocena 10. aprila 1850. 1. s Francixkoin di Paolo , sicilijanskem kraljicem, rojcnim 13. avg. 1827. 1. c) Ferdinand IV., toskansk nadvojvoda, rojcn 10. jun. 1835.1., poroccn 24. nov. 1856. 1. z Marijo Ano, sasko kraljicino, rojeno 4. jan. 1836. I. c) Karol, rojcn 30. apr. 1839. 1. d) Marija Lujiza, rojcna 31. okt. 1845.1. c) Ludovik, rojcn 4- avg. 1847. 1. f) Janez Nepomucan, rojcn 25. nov. 1852. I. II. Karol (Ludovik Jancz), visi vojask poveljnik, rojcn 3. sept. 1771. 1., umrl 30. apr. 1847. 1.; poroccn 17. sept. 1815.1. s Henrieto, nasavsko knezinjo, rojeno 30. okt. 1797. 1., umrlo 29. dec. 1829.1. — Otroci: 1. Marija Terezija, rojcna 31. jul. 1816.1., porocena 9. jan. 1837.1. 6 Ferdinandom II., neapoljskim kraljein, rojcnim 12. jan. 1810. 1. — 2. Albert, poveljnik vojski, rojcn 3. avg. 1817. poroccn 1. maja 1844. I. s Ilildegardo, bavarsko kraljicino, rojeno 10. jun. 1825.1. —Otroci: a) Marija Terezija, rojcna 15. jul. 1845. 1. b) Matilda, rojcna 25. jan. 1849.1. — 3. Karol Ferdinand, rojcn 20. jul. 1818 I , poroccn 18. apr. 1854.1. z Eliaabeto nadvojvodico, rojeno 17. jan. 1831.1.— Otroci: a) Eriderik, rojcn 4. jun. 1856. 1. b) Marija, rojcna 21. jul. 1858. 1. c) Karol, rojcn 5. sept. 1860. I. — 4. Marija Karolina, rojeno >0- sept. 1825. I., poroceno z Rajnerjem, nadvojvodom, rojcnim 11. jan. 1827. L, 5. Villielm, visi poveljnik vojski, rojcn 21. apr. 1827. 1. III. Joief (Anton Jancz), ogersk poglavar, rojcn 9. marca 1776. I., umrl 13. jan. 1847. 1.; poroccn drugic 30. avg. 1815. I. s Hermino, anhaltsko vojvodicino, rojeno 2. dec. 1797.1., umrlo 14. sept. 1817.1.; tretjic 24.avg. 1819.1. z Marijo Dorotejo, virtembersko vojvodicino, rojeno I. nov. 1797. 1., umrlo 30. marca 1855.1. — Otroci: 1. Stefan, rojcn 14. sept. 1817. 1. — 2. Elisabeta, rojcna 17. jan. 1831. I., drugic porocena 18. apr. 1854. 1. s Karolom Ferdinandom. nadvojvodom, rojcnim 20. jul. 1818.1. — 3. Jozef, rojcn 2. marca 1833. 1. — 4. Marija, rojcna 23. avg. 1836. 1., porocena 22. avg. 1853. I. z Leopoldom, belzkim kraljicem, rojcnim 9. apr. 1835. 1. IV. Janen Krstnik (Jozef Fabijan), rojen 20. jan. 1782.1., umrl 11. maja 1859 I-; porocen 3. sept. 1823.1. z Ano, IVleransko grolinjo, rojeno 26. jul. 1803- 1. Sin: Franc Janen, rojen 11. marca 1839.1., porocenz Teresijo, Lambergovo grofinjo, 8. jul. 1862. 1. V. Rajner (Jozef Janez), lombardsko-benesk poglavar, rojen 30. sept. 1783. I., umrl 16. jan. 1853.1.; porocen 28. maja 1820.1. z Marijo Elinabeto, sar-dinsko kraljicino. rojeno 13. apr. 1800.1., umrlo 25. dec. 1856.1. — Otroci: 1. Leopold, rojen 6. jul. 1823. 1. — 2. Ernest, rojen 8. avg. 1824. 1. — 3. Sigmund, rojen 7. jan. 1826. I. — 4. Rajner, rojen 11. jan. 1827- >., porocen 21. febr. 1852. I. z Marijo Karolino, nadvojvodico, rojeno 10. sept. 1825. 1 — 5. Henrik, rojen 9. maja 1828. 1. VI. Ludovik (Jozef Anton), rojen 13. dec. 1784.1., vojask viel poveljnik, Visa vladna opravnistva. Scdez na Dunnji. Drzavni zbor; zgornja zbornica: prvosednik K. V. kn. Auersperg. ,, „ spodnja „ prvosednik dr. L. Hasner. Drzavno svetovalstvo: prvosednik bar. Lichtenfels. Ministerski posvet: prvosednik nadvojvoda Rajner. Minister vnenjih oprav in cesarske liise: B. gr. Rechberg. Minister drzavnih zadev: A. vitez Smerling. Minister notranjih zadev: J. 21. Lasser. Minister pravosodja: dr. Fr. Hein. Minister denarstva: J. pl. Plener. Minister trgovstva: A. gr. Wickenburg. Minister vojaskih zadev: J. vit. Frank. Minister pomorstva: F. bar. Burger. Minister policije: A. gr. Mcczery. Minister brez izrocila: M. grof Esterhazy. Dvoren kancelir ogersk: A. grof Zicky. Dvoren kancelir erdeljsk: Fr. gr. Nadazdy. Dvoren kancelir hrvasko-slav.: J. Mazuranic. Vsega cesarstva dezelna razdelitev. Dezelna poglavarstva in kronovine. Dolenja Avstrija, s 344 □ m. 1,697.130 lj.; poglavar G, grof Chorinsky, gl. mesto Dunaj s 489.095 lj. Gorenja Avstrija, v. 208 □ m. 716.904 lj.; poglavar Fr, bar. Spiegelfeld, gl. mesto l,inc s 28.896 lj. Solnograsko, s 124 □ m. 148.025 lj. poglavar E. gr. Taafe, glavno v mesto Solni grad s 17.239 lj. Stajersko, s 390 □ m. 1,070.747 lj; poglavar M. grof Strassoldo, glavno mesto Gradec s 66.022 lj. Korosko, s 180 □ m. 332.593 lj.; poglavar bar. Schlaga, glavno mesto Celovec s 13.478 lj. Primorje, s 138 Q m. 539.423. lj.; poglavar A. bar. Kellersberg, gl. mesto Trst. s 64.096 lj. ^ Kranjslco, s 173 □ m. 457.328 lj.; poglavar J. baron Schloissnigg, gl. mesto Ljubljana z 20.958 lj. Tirolsko, s 500 □ m. 876.263 lj.; poglavar J. kn. Lobkowitz, gl. vmesto Insbruk s 14.266 lj. Cesko, z 902 Q m. 4,720.313 lj. in 13 okrogi; pogl. namestnik K. gr. Belcredi, gl. mesto Praga s 142.811 lj. Moravsko, s 386 I Im. 1,878.806 11.; poglavar A. gr. Poche, glavno v mesto Brno z 59.906 lj. Slezko, z 89 Q m. 478.497 lj.; pogl. H. bar. Piliersdorf, gl. mesto Opava s 13.883 lj. (-hdicija, Vladimirsko in Krakov, s 1350 □ m. 4,612.116 lj. in 17 okrogi; poglavar A. gr. Mensdorf, gl. mesti Levov s 70.384 lj., in Krakov s 40.086 lj. Bukovina, s 1.81 □ m. 462.242 lj.; pogl. R. gr. Amadei, glavno mesto Crnoviee s 26.345 lj'. Ogersko, s 3120 Q m. 7,146.982 lj., 42 zupanijami in 1 okrajem; visi pogl. F. gr. Pälfy, gl. mesti Buda 55.240 lj., in Pest s 131.705 lj. Erdeljsko, s 1054 □ m. 2,180.982 lj., in 10 okrogi; pogl. A. gr. Crengville, gl. mesto Sibinj z 18.588 lj. Srksko in Banat, s 521 □ m. 1,532.251 lj., in 5 okrogi; pogl. — gl. mesto Temesvar z 22.507 lj. klrvasko in Slavonsko, s 307 Q m. 865.403 lj., in 7 zupanijami; pogl. J. pl. Sokcevic, gl. mesto Zagreb s 16.657 lj. Balmacija, z 222 □ m. 415.632 lj. in 4 okrogi; pogl. L. baron Mamula, gl. mesto Zader s 7797 lj. Voja¥ka meja, z dvema povcljstvoma: a) HrvaSko-slavonsko, s 339 Q 695.104 lj., in 10 regiment- nimi okraji; poveljnik J. pl. Sokcevic. b) Srbsko-banasko, z 244 Q m. 371.168 lj., 4 regimentnimi okraji; poveljnik Fr. kn. Lichtenstein. Benesko, s 437 □ 2,484.248 lj., in 9 krajinami; pogl. vit. Poggenburg; gl. mesto Benedke s 119.895 lj. Slevilo staiiQvalccv po narodili. Vseh stanovalcev brez vojastva je skupaj 34,653.000, in sicer: Nemcev 8,044.000 Italijanov .... 2,905.000 Slovanov .... 15,177.000 Rumunov .... 2,339.000 Madjarov .... 4,989.000 Druzih narodov . . 1,199.000 Slovcncev je 1,211.290 in sicör: Na Kranjskem 432.890, v 30 okrajih z Ljubljaiio vred; „ Stajerskom 380.200, v 23 okrajih; „ Koroskem 120.000, v 11 okrajih; „ Primorskem 226.100, v 13 okrajih, in v Trzaskem obmestji; „ Ogerskem 49.350, v 2 okrajih Zelezne, in v 1 okraji Zaladske zupanije; „ Beneskem 30.450, v 4 okrajih Videmske krajiue. Vojastvo vsega cesarstva. Vojna in krdelna poveljstva. 1. Vojno poveljstvo s 3 vojnimi oddelki; za Avstrijo, Solno- grasko in Stajersko, poveljnik A. bar. Herders na Dunaji, za Cesko E. gr. Clam-Gallas vPrazi; za Moravsko nadv. Karol Ferdininand v Brni. 2. Vojno poveljstvo, za Benesko, Tirolsko, Kranjsko, Korosko in Primorjc, s 4 vojnimi oddelki; poveljnik L. vitez Benedek, gl. stau v Veroni. 3. Vojno poveljstvo, za Ogersko in Erdeljsko, s 4 vojnimi oddelki ; poveljnik J. gr. Coronini, glavni stan v Budi. 4. Vojno poveljstvo, za Galicijo in Bukovino, z 2 vojnima od-delkoma; poveljnik A. gr. Mensdorf, glavni stan v Levovu. Posebna dezelna poveljstva: 1. za Hrvasko in Slavonsko v Za-grebu, 2. za Srbsko in Banat v Temesvaru, 3. za Dalmacijo v Zadru. Vojaskc cetc. Pehota: rednih pescev 80 regimentov; gi-anicarjev 14 regimentov in 1 batalijon, loveev 1 regiment in 32 batalijonov. Konjica: kirasirjev 12, dragonecv 2, huzarjev 14, tdancev 13 regimentov. Topnistvo: topm'kov 10 poljnih, 2 reservina in 1 primorsk regiment, raketnikov 1 regiment. Posebne . 75 „ „ — ii 19 „ n 150 „ 200 „ 1 „ — „ „ 1,,— „ ii •— ii 25 „ n 200 „ 400 „ 2 „ — „ „ 2„ — „ ii — 50 „ » 400 „ 600 ii 3 „ — „ „ 3„- „ ii — ii 75 „ n 600 „ 800 ii 4 „ „ 4»- ii ii 1 >> J! ii 800 „ 1000 ii 5 „ ii 5„- n ii 1 „ 25,, ii 1000 „ 1200 ii 6 „ n 6„- ii „ 1 ii 50 „ ii 1200 „ 1600 ii 8 „ ii 8„- „ „ 2 ii ii ii 1600 „ 2000 ii 10 „ „ 10 „ -- „ „ 2 „ 50 „ „ 2000 „ 2400 ii 12 „ — „ „ 12 „ „ 3 „ — „ „ 2400 „ 2800 „ 14 „ — „ „ 14 „ — „ „ 3 „ 50 „ „ 2800 „ 3200 „ 16 „ — „ „ 16 „ - „ „ 4 ii — )> „ 3200 „ 3600 „ 18 „ — „ „ 18 „ — „ „ 4 » 50 „ „ 3600 „ 4000 „ 20 „ — „ „ 20— „ „ 5 „ — „ daljeza vsacih 200 gld. po 1 gld. vec. daljc pri vsacem 1 gld. prkl. 25 kr. H. Stempelj po staiiovitiiem znesku. 1‘oleg ces. eakona, danega 16. dec. 1862 1. pri pismih, ki na dev tijo posebna pravila, placuje se tako: Pri vlogah do Njih Vclicanstva, in pri vlogah do vseh oblasti sploh — gld. 50 kr. „ prosnjah za podclitev posebne pravice, javnc sluzbe — „ „ zapisnikih, ki veljajo za vloge, ali drugace — „ 50 „ ii vlogah do sodstev za manjse tozbe . . 15 kr. ali — „ 36 „ ii v vlogah za prcpis ali vpis 50 „ ii oglasih za pritozbo k visemu sodstvu, enako kakor pri razsodbi .... 5 gld., 10 gld., ali _ „ pri dokladah in spisih rubrik — „ 15 „ „ prepisih, ki niso vidimirani, ali jih kdo sam napravi — „ 50 „ „ prcpisih, ki so pri uradn narejeni in vidimirani — „ „ izpisih, ki so vzeti iz javnih bukev — „ krstnih, oklicnih, porocnih in smrtnih listih posih in legitimacijskih kartah — „ 50 „ „ 1 „ — jj posih in potnih bukvicah za posle, delavce — „ 15 „ » spricbah zarad osobnih lastnosti stand kakc rcci — „ 50 » solskih, ucilnih, sluzäbnih spricbah ii 15 ii o splosni pogodbi, pismih o pooblascenji . . . ii 50 V Pri voznjih listih..................................................— gld. 5 kr. „ piamih o pridobitvi ncpremicne reei, zemljisca, po- histva, razun perccntncga davka sploli . . . — „ 50 „ „ velicih bukvah trgovcev in obrtnikov, vsaka pola . — „ 25 „ „ pri druzih zapisuih bukvah, vsaka pola .... — „ 5 „ III. Percentiii all odstotni davek. Za prenesbo imetka na otroke, i'odltclje, moza, züiio . . 1 perct „ „ „ „ daljnejtie sorodnike , „ » „ „ zgolj tuje................ „ „ nepremienega posestva na otroke, roditelje moza, zeno ......................................... „ „ nepremienega posestva na tuje po kupeii „ vmescenje percentnega davka pri soseskah, cerkvali na vsakih 10 lct . „ vpis kake pravice v javne bukve ali intabulacijo . . „ Kadar se je zadnja prenesba zgodila pred 4 ali 8 lcti, percentni davek je za pol ali za de! manjsi. Zarad vojske je od 1. jun. 1859 1. pri davku za 3 */a, pcrcent priklada po 15 od 100, pri po 25 od 100 postavljenega davka. 1% 3 Vs 1 Vs in 1 druzih tacih placilih je priklada Voznj a po I. Odliod Po odloebi od 1. maja 1862 ' a) na Dunajsko- Postni voz st. 4. gre: z Dunaja ob 9. u. 30. in. zjutr. iz Oradea „ 6. „ 43. „ zvee. „ Maribora „ 9. « 2. ii » Celja ,, 11. „23. V ii od Zid. mosta „ 12. „15. i) ii iz Ljubljane „ 2. „ 31. zjutr. „ Postojne „ 4. „54. 7» V v Trstu je ,, 8. „ 24. 11 „ z e I e z n i c i. in prihod. elja ta voznji red za ljudi: trzaski zeleznici. Postni voz st. G. gr6: z Dunaja ob 9. u. 30. m. zvee. iz Gradca „ 5. „ 50. „ zjutr. ii Maribora ii 8. „ 15. „ 77 ii Celja 77 10. 77 38. 77 77 od Zid. mosta,, 11. 77 54. 77 17 iz Ljubljane „ 2. 77 14. 77 zvee. „ Postojne „ 4. 77 39. 77 77 V Trstu je „ 8. 77 15. „ 77 Postni VOZ S t. 3. g1 e: iz Trsta ob 6. u. 45. m. zjutr. „ Postojne „ 10 „ 19. 77 „ „ Ljubljane „ 12 51. „ zvec. od Zid. mosta ,, 3. „ 27. „ „ iz Celja ii 4 „ 22. „ „ )> Maribora V 6 „ 43. „ „ n Oradea „ 9 „ 8. „ „ na D.unaji j> " 5. " 27. " zjutr. Hitri voz gre vsak vt z Dunaja ob 6. u. 45. 111. zjutr. iz Oradea 12. „ 28. 77 zvec. Maribora 1. „ 52. „ 77 „ Celja 3. „ 30. „ „ „ Ljubljane 5. „ 49. „ „ V Trstu je 9. „ 56. „ „ b) na Pragarsko- Postni voz st. 1. grd: z Pragarskega ob 9. u. 30. m. zjutr. iz Ptujega „ 10. „ 9. „ „ „ Ormuza „ 10. ,, 49. „ „ ,, Kanize ,, 1- ?? 22. „ ,, „ St. Belgrada „ 5. „ 45. „ ,, ^ v Budimu je „ 7. „ 58. „ ,. <■) iia Trza6ko-vi Postni voz st. 3. gre: z Nabrezine ob 8. u. 8. m. zjutr. iz Gorice „ 9. „ 22. „ „ „ Vidina „ 10. „ 47. „ „ v Benedkah je,, 3. „ 6. „ zvec. v Vcroni je „ 7. „ 56. „ „ Postni voz st. 14. gre: iz Verone ob 7. u. 24. m. zjutr. „ Benedek „ 11. „ 0. „ „ „ Vidma „ 3. „ 50. „ zvec. 77 Gorice ,, *)• ,, 18. „ ,, v Nabrezini je „ 6. „ 56. „ „ Postni voz st. 5. grd: iz Trsta ob 6. u. 45. in. zvci;. „ Postojne ?> 10. „ 17. „ „ „ Ljubljane 12. „ 49. „ zjutr. od Zid. mosta „ 2, „ 59. „ „ iz Celja „ 3. „ 54. „ „ „ Maribora „ 6. ,, 19. „ „ „ Oradea „ 8. „ 43. „ „ na Dunaji „■ 5. „ 24. „ zvec. , cetrtek in solioto. iz Trsta ob 6. u. 30. m. zjutr. 77 Ljubljane „ 10. 77 41. „ „ „ Celja „ 1. „ 2. „ zvec. „ Maribora „ 2. „ 36. „ „ „ Oradea „ 4. „ 8. „ „ na Dunaji je „ 9. „ 32. „ „ dimski zelcznici. Postni voz st. 2. grd: iz Budima ob 6. u. 35. m. zjutr. ,, St. Belgrada „ 8. ,,50. „ „ „ Kanize „1. „ 50. „ zvec. „ Ormuza. „ 3. „ 45. ,, „ „Ptujega „4. „43. „ „ naPragarskemje,, 5. „ 12. „ „ ronski zeleznici. Postni voz st. 5. grd: z Nabrezine ob 11. u. 47. m. zvec. iz Gorice „ 12. „58. 77 77 „ Vidma „ 2. 7, 4. „ zjutr. V Benedkah je,, 6. „ 0. >> V V Veroni je ,7 9. 77 34. Postni VOZ St, . 33. grd: iz Verone ob 6. u. 39. m. zve£. „ Benedek „ 10. „26. 71 11 „ Vidma „ 3. „ 3. i, zjutr. „ Gorice „ 4. ,, 29. 11 77 V Nabrezini j e ,, 6. 77 5. 77 77 e) na Zidanomostnc Postni voz st. 1. grd: od Zid. mostn ob 4. u. 30. m. zvcc. iz Vidma „ 5. „ 40. „ „ „ Zagreba „ 7. „ 19. „ „ v Sisku je „ 8. „ 50. „ „ d) na Mariborski' Zmesni voz st. 1. grd: iz Maribora ob 9. u. 0. m. zjutr. ii Vuherja „ 10. „30. ii ii „ Sp. Dravberga,, 11. „ 12. ii ii „ Pliberka „ 12. ü 30. „ zvec. „ Celovea „ 2. „25. „ „ od sv. Marijc „ 2. „ 52. ii ii v Beljaku je „ 3. „41. n ii II. Voznina Pri Ijudeli je od 1 osobe pla- I. razrcdu 36 kr., v II. razredu 21 nadavka (azije) so veckrat pristevaj Pri blagu je od 1 colnega ce blagu I. razreda 2 kr., II. razreda se pristevajo posebna plaeila za na voznjih listov. HL Dal ja a) na Dunajsko Narazen so: Dunaj in D. n. mesto 6'/. m. D. n. mest.o in Glognic 3'A „ Glognic in Bruk 13 „ Bruk „ Gradec 7 „ Gradec „ Kalsdorf i'A Kalsdorf „ Vildon i'A Vildon „ Bebering X „ Bebering „ Bipnica i „ Bipnica „ Arnoz i ii Arnoz „ Spilfeld V« ii Spilfeld „ Pesnica VA ii •siScanski zelezniei. Postni voz st. 2. grd: iz Siska ob 6. u. 30. m. zjutr. n Zagreba -, 8.,, 16. ,, ,, „ Vidma „ 9. „ 37. „ „ naZid.inostuje,, 10. „ 50. „ „ beljaski zelezniei. Zmesni voz st. 2. grd: iz Bcljaka ob 11. u. 15. m. zjutr. od sv. Marijc „ 12. „ 15. „ zvcc. iz Celovea „ 1. „ 10. „ „ u Püberka „ 2. ,, 41. ,, „ „Sp. Dravberga,, 3. „58. „ „ ii Vuherja „ 4. „ 33. „ „ v Mariboru je „ 6. „ 1. „ „ po zelezniei. ;ila za 1 miljo voznje: na vozu v kr., v III. razredu 18 kr. Zarad o posebni prikladi. nta plaeila za 1 miljo voznje: pri 3 kr., III. razreda 4 kr.; k temu kladanje, zavarovanje in spisovanje 7a krajev. trzaski zelezniei. Narazen so: Pesnica in Maribor 1 Maribor „ Bace i'A „ Kace „ Pragarsko l >> Pragarsko „ Policäne 2 Policäne „ Pönikva 2 Pönikva „ St. Juri 1 St. Juri „ Store 1 Store i, Celje 1 n Celjc „ Baski trg i'A „ Laski trg „ Baske toplice 1 Baske toplice in Zidan most 1 Narazen so: Narazen so: Zidan most in Hrastnik 1 m. Logatec in Bakek i ys m Hrastnik in Trebovlje 1 „ Bakek „ Postöjina 2 Trebovlje „ Zagorje 1 „ Postöjina „ Prestranek i'A Zagorje „ Sava 1 „ Prestranek „ St. Peter i ,, Sava „ Litija 1 „ St. Peter „ G. Lezece i'A Litija „ Kresnice 1 „ G. Lezece „ Divaca 2 Krcsnice „ Laze 1 „ Divaca „ Sezana 1 Lazc „ Zalog 1 ■ „ Sezana „ Prosek l'/a Zalog „ Ljubljana 1 „ Prosek „ Nabrezina „ Ljubljana „ Borovnica 3 „ Nabrezina „ Grinjana 1 Borovnica „ Logatec 2 „ Grinjana „ Trst i'A „ b) na Pragarsko-biidimski zeleznici. Narazen so: Pragersko in Ptuj Ptuj Ormuz Ormuz Oakovcc 2'A m, 3 „ 3'/, >, Narazen so: Cakovec in Kaniza Kaniza „ St. Belgrad St. Belgrad in Bndim c) na Trzasko-vcronski zeleznici. Narazen so: Nabrezina in Trzic (Monfalk.) 2 m. Trzic (Monfalkon) in Zagrad 1 '/2 „ Zagrad in Bubija '/„ „ Bubija ,, Gorica 1 „ Goriea ,, Kormin 2 ,, Narazen so: Kormin in Manzano Manzauo „ Butrio Butrio „ Videm Videm „ Benedke Benedke ,, Verona V, 1 1 18 18 c) na Zidanomostno-siscanski zeleznici. Narazen so: Zidan most in Sevnica Sevnica in Videm Videm Brezice 2 m 2 „ 1'/« » Brezice Zapresec 2 '/a d) na Mariborsko-beljaski zeleznici. Narazen so: Zapresec in Zagreb 2 Zagreb „ Vel. gorica 2 Völ. gorica „ Lekenek 2 Lekenek ,, Sisck 2 '/« Narazen so: Narazen so: Maribor in Bistrica i'A Ul. Prevalje in Pliberk 3 m. Bistrica „ Rusenje i „ Pliberk „ Sinca vas 2 Rusenje ,, 8. Lorenc 2 „ Sinca vas „ Grabstajn 3 ”, 8. Lorenc,, Brezje 2 „ Grabstajn „ Celovec 2 „ Brezj e „V uherj e 2 Celovec „ kr. Xrrba 1 „ Vuherje „ Vuzenica l'/a » Kr. Vrba „ 8. Marija 1 .7 Vuzenica „ Sp. Dravbcrg 2'A 17 8. Marija „ Vrba l'A ,7 8p. Dravberg in Prevalje 3 „ Vrba „ Beijak 2'A 77 Voznja p o posti. Odhod in prihod. Iz Ljubljane grd na Celovec . . . . ob 3. u. 30. m. zjutraj. „ » „ „ Beljak • - „ 4. „ 0. „ zvecer. „ „ „ „ Novo mesto . • - ii 8. „ 0. „ „ „ „ „ Celje . . . . „ 5. „ 0. „ zjutraj. „ n „ „ Kocevjti • - ii 4. „ 0. „ „ „ Postöjine „ „ Gorico ■ - „ 6. „ 0. „ „ St. Petra „ „ Keko • - ii 5. „ 0. „ „ „ Celovea pride V Ljubljano . . „ 9. „ 30. „ zvecer. Beljaka „ „ „ . . • - ii 7. „ 30. „ )>" Nov. mesta „ „ ■ - ii 6. „ 0. „ „ „ Celja „ „ „ • . ■ - ii 2. „ 30. ii „ „ Kocevja n „ „ . . . . „ 11. „ 30. ii zjutraj. Gorice ii „ Postöjino . . „ 7. „ 30. 1) zvecer. „ Ecke ii „ St. Peter • '• ii 7. „ 30. „ Odliod in prihod Lojdovega parohroda. Iz Trsta gre „ Benddek „ ob 12. u. opold. >, 6. „ zjutr. v Bcnedke pride « Trst ob 6. u. zjutr. „12. „opold. Voznina po posti in parohrodi. Iz Ljubljane v Celovec 6 gld. 16 kr. „ „ v Beljak 7 „ 98 „ „ „ v Novo mosto 5 ,, 60 ,, Iz St. Petra v Beko „ Trsta v Benedke 4 gld. 6 kr. 6 ,, 65 ,, Posiljanje pisem po posti. Postnina za pisma. Za pismo, ki ni nad 1 lot tezko, za daljavo do 10 railj . . 5 kr. za daljavo uad 10 do 20 milj............................10 „ za daljavo nad 20 milj in dalje ....................15 „ Za pismo, ki je 2, 3, 4 lote in vec tc2ko, plaea se 2krat, 3krat, 4krat in veckrat toliko; tedaj 10, 15, 20 kr. ; 20, 30, 40 kr.; 30, 45 , 60 kr. i. t. d. Za priporoebo all rekomandacijo, in za povraten (rcturen) reccpis je 10 kr. Za stvari, ki razun napisa niinajo nie pisanega, in so v kriznem zavitku, za en lot tesäe 2 ,, Za pismo, ki je oddati v domace podte okolici 2 kr. Za priporocbo v domace poste okolici 5 „ Za pisma, ki gredo v vnenje drzave, prihaja za ondod sc posebno placilo; drugacc je pri pismili na Prusko, in sploh v nemske drzave , s kterimi je Avstrija v postni zvezi. Za pisma, ki niso nie, ali ki niso zadosti frankirana, je vec 5 kr. Postnina za tlenama pisma in zvezke. Za vsako ree, ki se da na vozno posto, je stalnega plaeila . 15 kr. Dalje je za vsakili 100 gld. vrednosti, za 1 funt teüe in za daljavo do 5 milj , posebne voznine ....... 2 „ Za 2krat, 3krat, 4krat veco vrednost, za 2, 3, 4 funte te2e, za 2krat, 3krat, 4krat 5 milj daljave, je tudi 2krat, 3krat, 4krat vece placilo; tedaj 4, 6, 8 kr.; 8, 12, 16 kr.; 16, 24, 32 kr. i. t. d. Poste, ki so od Ljubljane do 10 in 20 milj dalec. Na Kranjskem. Otok Planina 6 m. 4 „ Na Stajarskem. Bistrica 8 m. Podkören 11 „ Arnoz 15 m. Bled . . . 7 „ Pödpec 2 „ Arvez 13 Borovnica 3 „ Postöjina . 5 „ Bistrica 14 „ Crnomelj . 10 „ Prestranek 6 „ Bistrica slov. 11 Va „ Idrija . . 5 iz Kadolica . 6 ,, Brezje 11 Jesenice . 8 Rakek 4 „ Breiice . . 11 Va Kamnik 3 „ Katece 6 „ Cclje 8 Krska vas U „ Eazdrto 7 „ Cmurek . 16 „ Rrsko . 9 7,,, Eibniea 5 „ Fehring . 20 Kocevje . 7 „ Sava 4 „ Frohnleiten . 20 „ Kostanjevica 9‘An Senozdcc . 7 Va n Gleichcnberg 18 Va ,7 Kranj . 4 „ Smarij a 1 Va " Goniji grad . 5 ' * „ Kresniee . 2 Va » St. Ozvald 3 Va » Gradec nemsk 18 „ Kropa 4 V St. Peter 6 „ Gradec slov. 8 '1 ° Za „ Laäce . . 3 y! ”, Tericna vas 8 „ Hrastnik . 6 „ Laze 2 . , Träic 5 y Ivnica 12 7, Lezdee gornj 7 » Trebnje 5 8 Judenburg 18 ,7 Litija . 3%„ Vipava 7 „ Konjice . . 11 „ Logatec . 3 1/ ° /2 Visnja gora 3 „ Kozje 11 ,7 Loka . 3 7a „ Zagor . • 6 „ Labodovec . 12'/ za „ Loz 5 „ Zagorje - 7 Va » Lasko 7 V Metlika 10 „ Zalog . 1 „ Baske toplice 7 )» Mokronog 7 „ ^eleznike . 4 „ Lipnica . 15 '/8 V Novo mesto 6 '/a n Zuzemberk • 4 y„,, Ljutomer. 19'/a n Marenberg 11 ra. Maribor . l^'Är „ Murau 16 7-.. OrmuZ 177,2» Pesnica . 15 „ Podcetrtek . 107-.. Policiine 12 „ Pönikva . 10 „ Pragarsko 12'/ Ptuj . . . 16 „ Race . 12„ Radgona . 17 7-,, Rogatcc . 13 „ Rusenj e . 14 „ Sevnica . 8 „ Sostanj 7 „ Spilfeld . . 16 „ St. Juri . 10 „ St. Lenart 16 „ St. Peter 7 „ Store . . 8 7-.. Trebovlje 5'/-» Velcnje 7'/-,, Videm 10 „ Vildon 16 „ Voitsberg 16 „ Vransko . 5 „ Vuherje . 11 „ Vuzenica 11 „ Zidan most . 6 „ Na Koroskem. Bela gomja 19'/- m. Beijak 117-,, Celovec . 9 „ Dobrlja vas 8 „ Dravberg gor. 20 „ Dravb. spod. 9 „ Freäe . 14 „ Gmind 17 „ Grabstajn 9 „ Jezero 5 „ ICapla 6'/-.. Krka . . 13 .. Kotoce 18 „ Labod IO7,, m Led . 10 „ Naborjet . 13 „ Pliberg . 8 7- „ Podgora . 7 7,2 „ PodkloSter 12 „ Pontabel 15 „ Prevalje . 9 ?, Rozek 9 ,1 Sinca vas 9 1. St. Andrej 11 „ St. Lenart 14 „ St. Mihor 15 „ St. Vid . 11 Spital 16 „ Trebiz . 12 7.2 „ Vclkovec 9 7- „ Vrba . . io'A „ Volfsberg 12'A ,, Na Primorskem. Aj dovscina 7 in Akvileja 13 Bolec 11'A Bulje 13'A Buzet 11 Cerkna 6 Cervinjan 13 Cittanova 15 Crnica 8'A Cres 16 Divaca 7'A Gorica 10 Gradiska 11 'A Kanal 10 Novi grad 9 Krk . . 15 Koborid . 10 Komen 8 Köper 11 Kormin . 11 'A Labin 15 ,, Lipa . 9'A »» Lovrana . 11 'A ,, Materija . . 9 Matavun . 13 m. Trzic(Monfalk.)l 1 'A „ Moscenice 13 „ Nabrezina 10'A „ Osor 20 „ Pazen is'A ,, Piran 13 Pulj . . 19 „ Poree 16 „ Romans . 12 „ Rovinj 17 „ Rubija 11 „ SeLäna 8'A „ Trst . 10 „ Tomin 9 Vodnjan . 17 'A „ Volovsko 10 7, „ Zagrad . 117, „ ^imin 15 „ Na Beneskem. Bela . 15‘A m. Bustrio 13 öevdat 12 Gemona . 15 Y, „ Kasarsa . 18 , Latisana . 17 „ Manzano 12 „ Palmanova 13 „ Pordenone 20 Portogruaro 18'/, „ St. Daniel 16 7, „ Tarcet 14 „ Venec 15 7, Videm 14 „ Na Hrvaskem. Bistra 14'/, m. Crkvenica 13 „ Cakovec . 20 )» Dugo selo 18 ’A V Glina 20 >) Ivanic 19 7, Jastrebarsko 13 7, Karlovee 14 Krapina . . 15 in. Lekenek - 19.. Lokve • 107, „ Netratic . . 12 7, „ Ogulin • 14 „ Otocac ■ 16 7, „ Popovec . 17 '/, ,, Reka . . 10 7, m. Samobor . . 13 Senj . . . 16 7, „ Severin . 11 7, „ VaraMin . 20 » Vdl. gorica . 17 » Zapresec . 14 m Zagreb . . 16 „ Na Ogerskem. Belatinci . 20 m Lendava gor. 19 7, „ Sobota . .19'/, „ Naznanila po telegrafu. V nemsko-avstrijski telegrafni zvezi se za naznanilo ceni 1 do 20 besed, in placuje se po razni daljavi po najnovejsi pogodbi od 23. jun. 1863 tako od 1 do 10 milj — gl. 40 kr. » 10 >, 45 „ — „ 80 „ „ 45 „ 100 „ 1 „ 20 „ nadlOO dalje . . 1 „ 60 „ za vsakih 10 besed vec —gl. 20 kr. 40 n n ii ii ii, ii 11 ii ii ii ii ii ii 00 ,, ii ii ii ii ii ' ii 80 ,, Pri telegrafnih napravah druzih dezel se za naznanilo ceni 1 25 besed razun napisa, in placilo gre tako: do do 10 mi j 1 gld. nad 100 do 135 milj 6 gld. nad 10 „ 25 ,, 2 „ „ 135 „ 175 „ 7 „ „ 25 „ 45 „ 3 „ „ 175 „ 220 „ 8 „ 45 „ 70 „ 4 „ ii 220 „ 270 9 „ » 70 >> 100 " 5 >, ii 270 » 325 ii 10 Za vec ko 25 do 50 besed se placuje 2krat toliko za vec ko 50 do 100 besed pa 3krat toliko. Colnina za uvoznjo in izvoznjo. Od blaga, ki se vozi v cesarstvo all iz cesarstva, placuje se na meji col v vecem all manjsem znesku, in sicer najvec po raeri colnega centa, kakor posebej odlocuje zakon. Trat in reka, svobodni loki, nista pod colnirn zakonom; Istra in Dalmacija sta tudi izjcti iz colne zveze, in posebui zakoni veljajo, ker ima tudi njun stan svoje posebnosti. Avstrijska colna tarifa. ]gld. jkr. gld. kr. j Baker ali kuper, sirov . 80 Dlake, scetine, zime pri- „ v plocali ali drogih 8 — pravljene — 80 1 Bakreno in medeno blago 15 75 Glinena posoda, groba — 42 j Barve, lcsne in navadne, „ navadna bela . 5 25 v celem .... — — ,, srednje lepa . 10 50 1 „ lesne zdrobljene . — 53 „ posoda, lepa, „ drage: kocenila, in- porcelan 15 75 dika, zaflor — 80 „ najlepsa 42 — „ v izleekih narejene 1 58 Hmelj, suh .... 2 63 i Bombaz (pavola) sirov . — •— Jedila: kruh , prikuha . — 80 „ predelan — 53 „ testena ne pecena 2 63 Bombazeva preja, vata 5 25 „ zenof, kapare 8 — „ ubeljena ali se- „ draga in posebno sukana 10 50 pripravljena 15 75 „ barvana 13 15 Kakao , v bobu , sirovo 8 — ! Bombazevo blago, na- „ semleto . . . 10 50 vadno, sirovo . 42 — Kameni, dragi, biseri . 15 75 „ srednje . . 78 75 „ navadni, obdelani „ lepo . . . 105 — brusi, skrlf . — 80 „ prav lepo . 262 50 Kamdno blago, navadno 1 58 Bukve, mape, muzikalije 3 15 » » !epo . 15 75 Cinj in cink , sirov . — 42 Kava (kaf6), sirova 8 — „ „ v plocah . 4 20 „ sezgana 10 50 Cinjasto in cinkasto blago 15 75 Kavcuk in gutaperca 8 — Cuker ali sladkor ociscen 13 15 „ izdelki iz obojega 15 75 Cukrena moka . . . 9 45 Kemiene tvarine: zveplo, ,, za cukrarnice . 6 30 potaselj , vinski Cukren sirup .... 3 15 kamen — — Cunje pri uvoznji — — dinge: solitär, vi- „ pri izvoznji . 4 20 trijol , boraks — 42 Caj ali te, kinesk . 15 75 Kemicni izdelki: mazila, öreslo , jeiice , pri iz- duhovi . 15 75 voznji —> 42 „ barve, crnila, Disave, drage: kadilo, laki .... 15 75 mira, kafra, ambra 5 25 „ zleze, drozi, pe- ,, srednje: poper, in- 6atni vosek 5 25 gebar , piment 8 — „ menj drage barve 2 63 „ draze: balzam, bi- Kis (jesih), v sodih . . 80 zam, dis. olja 13 15 „ v sklenicah, vrcili . 8 — „ najdraze: cimet, Klej, lim, mocic (stirka), klincki, zafran 15 75 crnine — 80 gld. kr. jjgld. jkr.! Kosti, rogovi, mezdra . i Medica, v sodih . . ; — 80 „ pri izvoznji . — 80 Meso, sirovo . . . . i — 80 Kost, ribja pripravljena 5 25 „ suho, pripravljeno 2 63 „ slonova, koralde . 1 — 80 „ v klobasah 8 — Kosten!, rozeni izdelki 15 75 Moka, gris, kasa — 80 Koze, zivalske, sirove . — - „ v Istro z morja — 40 „ pri izvoznji 2 63 „ na Hrvask. iz Bosne — 27 Kozuhovina, pol izdelana 2 63 Oblacila, navadna . 78 75 Kratko ali drobno blago, „ iz kozühovine . 105 — „ najdraze . 262 50 „ lepe . . . 157 50 „ drago . . - 105 — „ najlepse 262 50 „ menj vredno . 52 50 Oglje, sota, premog — — ! Ladije, lesdne, za tunjo — — Ol (pir), v sklenic., vreih 8 — | ,, zelezne „ „ 5 25 „ v sodih . . . :— 80 i Lan, konopnina ... — 6 (Razun colninc se mora ] Lanena preja, sirova 2 63 pri olu tudi uzitnma „ ubeljena, barvana j 8 — placati). ,, sesukana . 1 13 15 Olje, lasko, v vreih, sklc- Laneno blago: vrvi . . 1 58 nicah 13 15 „ platno, hodnik 5 25 „ v sodih 3 15 „ navadno, sirovo 15 75 „ dalmatinsko, v sodih 1 58 „ ubeljeno, barva- „ laneno, repieno 1 58 no, pleteno . 42 — Papir, grob .... — 80 „ srednje, tiskano 78 75 „ navaden ne liman, 3 15 „ lepo, tancica 105 — „ lep, liman, barvan ; 8 — „ najlepse, vsito , zobei (spiee) „ najlepsi, pozlacen, 262 50 stiskan 15 75 Les za kurjavo, 100 kub. Papirnati izdelki . . 15 75 cevljev .... — 42 Pletenina, iz bieja, lieja, „ pri izvoznji . — 42 trstja, slame, 27 „ za stavbe in dela groba .... — 100 kub. cevljev . — 80 „ navadna . 2 63 „ „ pri izvoznji . — 80 „ srednje lepa . 10 50 Leseno blago, grobo — 42 „ lepa z drugimi 78 75 „ navadno, fumirji, prepletki parkete . 2 10 „ najlepsa, slam- 262 50 „ lepo za hisno njaki .... pripravo . 5 25 Podobe, tiskane . 8 j 80 „ najlepse, izreza- Rajs ali lasko pseno — no, pozlaeeno . 15 75 Ribe, sirovo, slaniki, po- 58 | Masine zelezne 4 20 Idnovlce .... 1 „ drugacne . . 15 75 „ druge, slane, suhc 2 63 Med, sam in v satovji 1 5 | „ jegulje, tunice v olji 5 25 gld.jkr. gld. [kr. Sadje , suho , orehi . 80 Tolsce: maslo, salo, bok „ juzno, navadno . — 80 ali speh . ! 2 63 „ srednje, pomerance, „ Stearin 4 20 lirnone, smokve 2 63 „ ribja mast .— 53 „ dragc, mandelji, „ druge masti . — 80 palöki .... 5 25 Usnje, navadno . 8 — Semena, laneno, repicno 6 „ lepo , tiskano, po- „ deteljno, povrtno - 27 zlaceno 13 15 „ zenof, jnnez, ku- - Usnjato blago 15 75 rain .... - 80 Vino, most, v sklenicah, Sita in sceti, navadne . 4 20 vreih .... 13 15 „ lepsc .... 15 75 „ v sodih in mehovih 10 50 Smole, navadne . — — „ most iz colne iz- „ trpentin, kameno ime dalmatinske . — 95 olje .... — 42 „ iz Bosne na Hrva- „ gume, trpentino- sko 2 63 vo olje — 80 „ v sklenicah ko sam- Socivje, hob, grab, fizol — 26 panjec zamasenih 15 75 Sol, kamena, kuhana . — 42 Netila: 2veplenke, klincki 5 25 (Sol za kuho se ne sind „ smodnik (pulfer) 26 25 uvazevati). „ strelne kapice 52 50 Srebro, izdelano v blago 262 50 Volna, sirova . . — — Steklo (glaz), grobo 1 58 „ ubeljena, barvana — 80 „ navadno, belo 5 25 Volnena preja, sirova . 5 — „ srednje, bruseno, „ ubeljena, barvana 13 15 rezano .... 10 50 Volneno blago, grobo . 8 — „ lepo, barvano, zr- „ navadno, sukneno 52 50 kala .... 15 75 „ srednj e, zametovo 78 75 Svila (zida), sirova — 80 „ lepo , tenko, ti- „ pri izvoznji . . 31 50 skano 105 — „ sesukana 8 — „ najlepsc, vsito, sali 262 50 „ pri izvoänji 10 50 Vosek, bei in rumen . 4 20 „ ubeljena, barvana 15 75 Vozovi, tezki, od enega po 2 63 Svilnato blago, navadno 157 50 ,, lehki, za ljudi . 15 75 ,, lepo, gladko in „ lepi, kocije . . 105 — pretkano . 262 50 ,, za zeleznico . 262 501 Svinec, sirov 1 5 Zlato, izdelano v blago 262 50 „ vlit, v plocah, £elezo, sirovo . . . 1 — 421 kroglah 4 20 ,, vlito j 1 5! Svincena beljava, menik 1 58 „ skovano, zvaljano Svinceno blago . . . 15 75 jeklo .... 2 63 Tabak, sirov, v listih . 10 50 „ na pol izdelano, „ pripravljen 47 25 lemeäi, macki, drat 1- 5 25 Zelezna lama (pleli), erna gld. | kr. 4 20 „ izlikana, pofirna-zena, pocinjana 5 25 Zeleznina, groba 5 25 „ navadna, orodje 10 50 „ lepo, tenko iz- delano . . . 15 75 6iganina, vinski evet, arak rum .... 8 — „ liker, punsev iz-lecek, moene sladcine . 13 15 (Razun colnine se mora pri zganini tudi uzitnina placati). Zito, psenica — 35 „ v Istro z morja . — 18 „ na HrvaskoizBosne — 12 „ sorzica, rz, tursica, proso, ajda — 26 „ jeemen, oves . 1 " 18 Zival, divja, majhna „ veca . . . . Zivalski pridelki: mleko jajca . . . „ creva, mehurj „ sir v hlebih Zivina: voli, 1 rep „ krave, juncki „ teleta . . „ ovce in koze . „ prascici „ jagnjeta, kozlick prasci . „ konji in zrebe'ta, 1 rep „ osli in mezgi . „ iz Bosnc na Hrva sko: voli 1 rep ovce in koze . „ prascici . . Zivo srebro . Zivosrebrne priprave, einober ....................... gld. kr. 58! 80 251 20 10 42 27 5 18 10 5 1 40 — 9 —j34 8r- 15 75 peca- Razun odlocene colnine so se posebna placila za tehtanje, tenje in pisanje listkov. Colnina pri uvoznji in izvoznji je proti drzavam nemske zvcze obilo zmanjsana, ali za en del, ali za polovico, ali je celö nie ni. Uzitnina za uzitke. Za porabo nekterih uzitkov so zdaj po vsem ccsarstvu pri prodaji posebna placila, ki so odlocena po meri, tehti ali stevilu. Klalna zivina: voli in krave Meso presno, pri 1 rep . . 2 gl. 10 kr. prodaji, 1 cent . — gl- 44 kr. „ teleta . . - - 35 „ Vino, 1 vedro . . 1 „ 40 „ „ ovce in koze — »14 „ Most, vinsk 1 v. 1 „ 5 „ „ jagnjeta in ko- Most, sadoven 1 v. — „ 35 „ zlicki . . . - .. 9 „ Ol (pir) , 1 vedro . — „ 70 „ „ prascici - - - » 52' 8 » Zganje, 1 vedro in 1 „ prasci Ofi i ,, O » stopinja duhove mere — » 6 » Pri nekterih veeih mestih, ki se stejejo za zaprta mesta, je za imenovane stvari veca uzitnina odlocena, tudi je za vsaktere druge uääitke posebno placilo nalozeno. Mere in tehte. Po novejsib cesarskih zakonih ali dunajski meri in tchti. Mere na Avstrijske zcikonite viere. Milja, avstrijska 4000 seznjev. Sezenj , dunajsk 6 cevljcv. öevelj , dunajsk 12 palcev. Palec (cola) 12 eit. Poteza, v vojaski meri Z palce. Vatel, dunajsk 29.579 palcev. Druge viere. Brac, benesk, za volno 0.878 d. vat. Brac, benesk za svilo 0.821 „ Cevelj, parisk 1.027 d. cev. Dian (4 prstje) 3 d. pale. Kilometer, francoz. 593.922 d. sez. Komolec (4 na 1 sez.) 15 d. cev. Korak (4 na 2 seznja) 2 4 „ Lahtra rudarska 1.033 d. sez. Laket (3 stari vatli) 3.381 d. vat. se mora vse prodati po avstrijski dolgosl. Meter francozk 3.161 d. cev. Milimeter, francozk 0.455 d.crt. Milja, nemska zendjc- merska 3905'ß d. sez. „ italijanska 976 „ „ angleska 848 „ Palica, bistriska 1'5 d. vat. „ novomeska 2 „ Pcd , navadna 9 d. pale. „ stara tekavska 8.333 „ Pest, v konjski meri 4 „ SeiSenj, francozk 6.322 ,, Vatel, stari kranjski (4 stare pedi 1.127 d. vat. „ st. stajerski 1.111 „ „ pozunsk 0.706 ,, „ anglesk 1.172 ,, Vrsta, ruska 562.5 d. sez. Avstrijske zakonite viere. Stirjaska milja Oral, avstrijska Stirjask sezenj „ cevelj Mere na planoto. Druge mere. 10000 orali. Vagan posetve 533.333 □ sez. 1600 □ sez. Postat vinograda 1200 □ „ 36 □ cev. Ara, francozka 27.112 Q „ 144Qpalc. Hektara, franc. 1.760 oral. Mere na debelost. Avstrijske zakonite viere. Kocen sezenj 216 k. cev. „ cevelj 1728 k. pale. Volle mere za snlie stvari. Druge mere. Kocen palec, parisk 1.083 d. k. pc. Stera, francozka 31.64 k. cev. Avstrijske zakonite mere. Vagan , dunajsk 8 osmink. Osminka 4 bokale. Merica 2 bokala. Bokal 2 polica. Polin 2 masljeca. Druge mere. Birgelj , celovsk 1.333 d. vag. „ grask 1.311 „ „ mariborsk 1.406 „ Bokal, trzask 1.357 d. bok. Hektoliter, franc. 2.141 d. vag. Liter, francozk 0.687 d. bok. Mernik, nov kranjsk (16 d. bok.) 0.5 d. va^. „ star kranjsk 0.437 „ „ star celjsk 0.432 ,, Polovnik, trzask 0.401 „ Volle mere Avstrijske zakonite mere. Vedro, avstrijsko 40 bokalov. Bokal 2 polica. Polio 2 masljec. Drage mere. Barilo , primorsko 1.166 a. ved. öeber, vipavsk (50 bokalov) 1.25 „ „ ogersk veliki 1.468 „ Hektoliter, franc. 1.718 „ Kvinc, primorsk (60 bokalov) 1.5 „ Teilte za Avstrijske zakonite teilte. Cent, dunajsk (1.120 colnih ccn-tov) 100 funtov. Funt, dunajsk (1.120 colnih funtov) 32 lotov. Lot, dunajsk (0.035 colnega funta) 4 kvintelci. Cent, novi colni (100 colnih funtov) 89.285 d. funt. Funt, novi colni (500 francozkih gram) 28.571 lotov. Manjse deline funta so desetinke, stotinke , tisocinke. Somma, metricna, italijanska 1.622 d. vag. Star, krajnsk (4 stari merniki) 1.748 „ „ trzask 1.5 „ Vagan, pestansk 1.232 ,, za tekocino. Liter, francozk 0.627 a. bok. Polovnjak stajersk 5 a. ved. Strtin, stajersk 10 Vedro, poljansko (15 bokalov) 0.337 „ hrvasko in celjsko (20 b.) 0.5 „ trebanjsko (30 bokalov) 0.75 „ dolensko (32 bokalov) 0.8 Orna trzaska 1.162 vaganje. Drage teilte. Fnnt, budsk, 28 d. lotov. Grama, francozka 0.228 d. kv. Kilogram, francozk 1.785 d. ft. Kvintal, francozk (200.colnih funt.) 178.571 d. funt. Libra, beneska 0.851 d. funt. Marka, kolonijska (16 dunajskih lot.) 0.5 d. funtov. Pud, rusk 29.250 d. funt. Tunja, mornarska 20 d. Cent. Unca, dunajska 2 d. lot. „ trzaska 8 d. lot. Novci (denarji) novi in stari. Po novejsih cesarskih zakonih se morajo vsa placila steti po no-vem avstrijskem denarji. Iz 1 novega funta srebra se kuje po 30 zveznih tolaijev, in po 45 avstrijskih goldinarjev, iz 1 novega funta zlata pa po 50 zveznih krön, in po 100 polkron. Veljava srebrnega denarja je stanovitna, veljava zlatega in tujega denarja se ravna po kupcijski ceni. Avstrijski zcikonitl novci (de-narji). S r e b r n i. 3 gld. — kr. 50 - „ 25 „ - » 10 „ » 0 ,, gld. 4 kr. „ 0.5 „ Veliki zvezni tolar . Milli zvezni tolar Dvagoljdiuarsk tolar . Goljdinar, zlatnik ali forint .... Pctica ali cetrtnik (4 na 1 gld.) . — Desetica (10 na 1 gl.) — Petdrka (20 na 1 gl.) — K u p r e n i. 4 Krajc..................— Krajcar ali sold (100 na 1 gld.) . . — Pol krajcarja ali pol solda .... — Papircati. Bankovci po 1 gld., 5 gld., 10 gld. 100 gld. in 1000 gld. Razmera starih in novih de-narjev. 100 gld. konvencijnili 105 gld. — kr. 100 „ dun. veljavo 42 „ — „ 100 „ renskih . 87.50 „ — „ 100 lir avstrijskih . 35 ,, — „ Stari avstrijski novci (denarji'). Srebrni. Dvagoljdinarsk tolar in avstrijsk skudo Goljdinar, pol skuda Dvajsetica, nova, in avstrij. lira 2 gld. 10 kr. 1 !! 5 „ ~ 35 ,, Dvajsetica stara. — gld. 34 kr. Desetica, pol lire . — „ 17 „ Petdrka, cctrt lire . — „ 3.5 ,, Sestica .... — „ 10 Gros, srebrn — „ 5 Krizä.vec .... 2 „ 30 Pol krizavca 1 „ 12 Cctrt krizavca — „ 55 Dvugi novci ((lcnarji). Z1 ati. Krona, zlata nova . 13 gld. 50 kr. Pol kröne 6 „ 75 Cokin ali dukat, av- strijsk 4 „ 72.5 Suvcrendör ali sovrän avstrijsk 14 „ — „ Friderikdör, prusk . 7 „ 70 „ Imperijal, Tusk . 8 „ 1.5 „ Napoleondor, francozk (20 frankov) 8 „ 10 „ Suverendör, anglesk 10 „ — Srebrni. Duro, spansk . 2 gld. 10.3 kr. Frank, francozk . - „ 40.5 Funt sterlingov, anglesk 9 „ 89.5 Goljdinar, juzno- nemsk . „ 85.7 Lira, italijanska . - „ 40.5 ,, Pijaster, tursk . - „ 8.9 Drahma, grska . - „ 36.2 ,, Rubelj , rusk 1 » 61.9 Skudo, rimsk . 2 „ 17.6 Tolar, za 5 frankov 2 „ 2.5 „ za 5 lir ital. 2 „ 2.5 Pri menjevauji starega in novega denarja sploh velja vodilo: 4 stari krajcarji dade 7 novih; 20 starih goljdinarjev däje 21 novih; in 1 star goljdinar däje 1 gld. 6 kr. novega denarja. Stari krajcarji se lehko premene v nove, ce se k stevilu starih pridene polovica in so cetrtina tega stevila. Na pr.: 20 kr.; k 20 polovica 10, in se cetrtina 5, to je 35 n. kr. Stari goldinarji se premene v nove, ce se k stevilu starih pristeje po 5 odstotka ali percentov; na pr. 100 gld. daje 105 II. gld. Novci dunajske veljave se lehko premend najpoprej v konvencijne (250 gld. dun. velj. däje 100 gld, konv.), po tem V nove. Menjäva starega avstrijskega denarja v novega. Stari dcnar Novi dcnar Stari denar e denar gS: kr. ~gici7" k. gtö. kr. gia. kr. 1, / 4 — 0-43 — 42 — 73-5 — V- — 0-87 — 43 — 75-25 — 3u — 1-31 — 44 — 77 — i — 1-75 — 45 — 78-75 — 2 — 3-5 — 46 — 80-5 — 3 — 5.25 — 47 — 82-25 — 4 — 7 — 48 — 84 — 5 — 8-75 — 49 — 85-75 — 6 — 10-5 — 50 — 87-5 7 — 12-25 — 51 — 89-25 — 8 — 14 — 52 — 91 — 9 — 15-75 — 53 — 92-75 — 10 — 17 5 — 54 — 94-5 — 11 — 19.25 — 55 — 96-25 — 12 —> 21 — 56 — 98 — 13 — 22-75 — 57 — 99-75 — 14 — 24-5 — 58 i 1-5 — 15 — 26-25 —. 59 i 3-25 — 16 — 28 1 — i 5 — 17 — 29-75 2 — 2 10 — 18 — 31-5 3 — 3 15 — 19 — 33-25 4 — 4 20 — 20 35 5 — 5 25 — 21 36-75 6 — 6 30 — 22 — 38-5 7 — 7 35 — 23 — 40-25 8 — 8 40 — 24 — 42 9 — 9 45 — 25 — 43-75 10 — 10 50 — 26 45-5 11 — 11 55 — 27 -— 47-25 12 — 12 60 — 28 — 49 13 — 13 65 — 29 — 50-75 14 — 14 70 — 30 52-5 15 — 15 75 — 31 — 54-25 16 — 16 80 — 32 56 17 — 17 85 — 33 57-75 18 —. 18 90 — 34 59-5 19 — 19 95 — 35 61-25 20 — 21 — — 36 63 21 — 22 5 — 37 — 64 75 22 — 23 10 — 38 — 66-5 23 — 24 15 — 39 — 68-25 24 — 25 20 40 70 25 — 26 25 — 41 — 71-75 26 — 27 30 Stail denar Novi denar Start denar IVovt denar gld. kr. n 1 kr- gld. kr. gkl. kr. 27 — 28 35 73 — 76 65 28 — 29 40 74 — 77 70 29 — 30 45 75 78 75 30 — 31 50 76 — 79 80 31 — 32 55 77 80 85 32 — 33 60 78 — 81 90 33 — 34 65 79 — 82 95 34 — 35 70 80 — 84 — 35 —- 36 75 81 — 85 5 36 — 37 80 82 — 86 10 37 38 85 83 — 87 15 38 — 39 90 84 — 88 20 39 — 40 95 85 — 89 25 40 — 42 — 86 — 90 30 41 — 43 5 87 — 91 35 42 — 44 10 88 — 92 40 43 — 45 15 89 — 93 45 44 — 46 20 90 — 94 50 45 — 47 25 91 — 95 55 46 — 48 30 92 — 96 60 47 — 49 35 93 — 97 65 48 — 50 40 94 — 98 70 49 — 51 45 95 — 99 75 50 — 52 50 96 — 100 80 51 — 53 55 97 — 101 85 52 —' 54 60 98 — 102 90 53 — 55 65 99 — 103 95 54 — 56 70 | 100 — 105 — 55 — 57 75 200 — 210 — 56 — 58 80 300 — 315 —. 57 — 59 85 400 — 420 — 58 — 60 90 500 — 525 — 59 — 61 95 600 — 630 — 60 — 63 — 700 — 735 — 61 — 64 5 | 800 — 840 62 — 65 10 j 900 — 945 — 63 —> 66 15 1000 — 1050 — 64 — 67 20 2000 — 2100 — 65 68 25 3000 — 3150 — 66 — 69 30 4000 — 4200 — 67 — 70 35 | 5000 — 5250 — 68 — 71 40 6000 — 6300 — 69 — 72 45 7000 — 7350 — 70 73 50 8000 8400 — 71 74 55 | 9000 9450 72 — 75 60 j 10000 — 10500 — Kako 86 stejcjo obresti ali mteresi, Kapital na 1 leto na 1 mesec Kapital 1 na 1 leto j na 1 mesec gld. gld- | k.. gidTT kr. gld. gld. ~krT| gld- ! kr. Po 1 od 100 I o 2% od 100 Oll lj — j i — 0-08 od 1 ! 2-5 — 0-20 2| 2 — 0-16 2 5 — 0-41 3 3 — 0-24 3 7-5 — ! 0-62 4 4 — 0-33 4' 10 — 0-83 r-| 5 — 0-41 I 5 12-5 — 1-04 o 6 — 0-49 6 15 — i 1-24 T 7 — 0-58 7: 17-5 - I 1-45 8. 8 — 0-66 8 20 j 1-66 9 9 : 0-74 9 22-5 — 1-87 ior| 10 — 0-83 10j 25 ; - 2-08 201 20 — 1-66 20 50 4-17 30 30 — 2-49 30 75 — 6-25 40 40 ! — 3-33 40 1 — — 8-34 60 50 : — 4-16 50 1 25 — 10-43 100 1 — — 8.33 100 2 50 — 20-86 200 2 — — 16-66 200 5 — — 41-73 300 3 — — 24-99 300 7 50 — 62-59 400 4 — — 33-33 400 10 — — 83-45 500 5 — — 41-66 500 12 so ; 1 4-33 1000 10 — — 83-33 1000 25 - i 2 8-66 po 2 od 100 Po 3 od 100 od 1 — 2 — 0-16 [od 1 — 3 — " 0-25 2 — 4 — 0-33 2 — 6 — 0-50 3 ___ 6 — 0-49 3 — 9 — 0-75 4 — 8 — 0-66 4 — 12 — 1-00 5 — 10 — 0-83 5 — 15 — 1-25 6 — 12 0-99 6 — 18 — 1-50 7 — 14 — 1-16 7 — 21 — 1-75 8 — 16 — 1-33 8 — 24 j — 2-00 - 9 — 18 — 1-49 9 — 27 — 2-25 10 — 20 — 1-66 10 — 30 — 2-50 20 — 40 — 3-33 1 20 — 60 — 5-00 30 — 60 — 4-99 30 — 90 — 7-50 40 — 80 — j 6-66 40 i 20 — 10-00 50 1 1 1 — 8-33 50 i 50 1 12-50 100 2 J 16-66 100 3 — — 25-00 200 4 — — 33-33 200 6 — —> 50-00 300 6 1 — — 49-99 300 9 — — 75-00 400 8 — 66-66 400! 12 — 1 — 500 10 — 83-33 50(1 15 — 1 25-00 1000 20 — 1 | 66-66 10001 30 — 2 50 00 Kako se stejejo obresti ali interesi. Kapital na 1 leto ; na i mescc Kapital na 1 leto na 1 mesec gld. | gld. kr. ! gld. kr. gld. gw: kr. gld. kr. Po 3 /t od 100 Po 5 od 100 od 1| — 3-5 0-29 od 11 — 5 — 0-41 2 _ 7 0-58 2 10 — 0-83 3 — 10-5 __ 0-87 3 15 — 1-24 4 14 1-16 4 20 — 1-66 5 — 17-5 1-45 5 25 — 2-08 6 — 21 _ 1-74 6 30 — 2-49 7 — 24-5 2-04 7 35 — 2-91 8 — 28 2-33 8 40 — 3-33 9, — 315 — 2-62 9 45 — 3-74 io1 — 35 _ 2-91 10 50 — 4-16 20 — 70 5-83 20 1 — — 9-33 30 1 5 8-74 30 1 50 — 12-49 40 1 40 11-66 40 2 — — 16-66 50 1 75 14-58 50 2 50 — 20-83 100 3 50 29-16 100 5 — — 41-66 200, 7 — 58-33 200 10 — — 93-33 300 10 50 87-94 300 15 — 1 24-99 400 14 — 1 16-66 400 20 — 1 66-66 500| 17 50 1 45-83 500 25 — 2 8-33 1000 35 — 2 91-66 1000 50 — 4 16-66 po 4 od 100 po 6 od 100 od 1| - 4 __ 033 od 1 — 6 — 0-5 _ 8 __ 0-66 2 — 12 — 1 3 — 12 1 — 0-99 3 — 18 — 1-5 4; — 16 —. 1-33 4 — 24 — 2 5 — 20 I — 1-66 5 — 30 — 2-5 6 — 24 — 1-99 6 — 36 — 3 7 — 28 ! — 2-33 7 — 42 — 3-5 8 32 — 2-66 8 — 48 — 4 9 — 36 ! —- 2-99 9 — 54 — 4-5 10 _ 40 ! — 3-33 io — 60 — 5 20 ,— 80 — 6-66 20 l 20 — 10 30 l 20 — 9-99 30 l 80 — 15 40; 1 60 i — 13-33 40 2 40 — 20 50 2 — 16-66 so! 3 — — 25 100 4 — — 33-33 100' 6 — — 50 200 8 — I — 66 66 200 12 — 1 300 12 — i — 300; 18 — 1 50 400 16 — i 33-33 400 24 — 2 — 500 20 — i 66-66 500 30 — 2 50 1000 40 — 3 33-33 | 1000 I 60 — 5 — Na Kranjskein. V IJubljani, glavncm niestu, 3. poned. po sv. 3 kraljili, 1. poned. m. maja, poned. po st. Petra in Pavlu, po malem Sinai nu, in po sv. Leopold«; vsak semenj traja (trpi) ves teden. V Bistrici, na Pivki, poned. po sv. Jtuji, in po sv. Martin«. V Bistrici v Bohinju, 24. jun. in 6. dec. Na Blokah nad Lozem, poned. po sv. imeni Jezusovem in 29. sept. Na ßucki, v Krskem kant., 24. febr., 25. apr., poned. pred kresom, poned. pred sv. Mihelom in 11. nov. V ßiiieci vast, v kostanjeviskem kant., vtorek po beli ned., binkostni vtorek 9. sept. in 13 nov. V Cerkljah, 17. jan., väliki petek, 16. avg. in 21. okt. V C/rknici, 24. febr., 4. poned. po veliki noci, 26. j«l. in 2. nov. V Crmosnicah, v Novomeskem kant., 12. niarea, 24. jun. in poned. po rozenkr. nedelji. V C'mein vrhu, nad Vipavo, 24. apr. in poned. po malem Smarnu. V Crnomlji, vsak kvateren vtorek, veliki vtorek, vtorek po sv. Petr« in Pavlu in po sv. Simon« in Judi. V Ceinjicah, v Brdskem kant., velikon. vtorek, 24. jun. in 28. okt. V Dobrnicuh. v Trebanjskcm kant., velikon. vtorek, 4. maja in sredo po sv. Jakob«. Na Dobravi, 14. febr., veliki poned. in 29. avg. V Pubu, v Brdskem kant., 14. febr., 15. jun., 10. avg., 28. dec. V Voljili, v Mokronoskem kant., 20. jan., 3. poned. po velikinoci, poned. pred sv. Lorencem in 29. sept. V Dolu, v Brdskem kant., 26. marca in 5. avg. V Gocah, na Vipavskem, 30. nov. V St. Gotkardu, v Brdskem kant., cvetni petek, 5. maja, 25. maja in 2. jul. V Grakovem. v Planinskcm kant., 9. febr. in 17. apr. V Hotedrasici, v Planinskem kant., 10. okt. in 21. nov. V Idrii, veliko sredo, 16. maja, 15. okt. in 4. dec. V Idrii spodttji (pri fari), 3. maja, 17. avg., poned. po roäenkr. ned. in 11. nov. Na Igu, 27. febr., 20. marca, 2. poned. po veliki noci, binkostni üetrtek, 10. avg. in 11. nov. V Makak pri sv. Jurji, v Litijskem kant., 24. apr. in poned. po SV. Tilnu. V st. Jerncji, v Kostanjeviskem kant., poned. po sv. Trojici, 24. avg. in poned. po vernih dusah. N:t .7t'.s’rnicah . v Radoliskem kant., 22. jul. in 2. nov. V st. Jurji pri Svibnem, V Radesltem kant., 24. apr. in 24. jun. V kn in ui i/orici. v Radoliskem kant., 10. avg. in 4. dec. V Kamniku, 20. jan., 12. marca, 9. jun. 24. avg., 15. okt. in 4. dec. Na Krki, V Visenjskem kant., poned. po sv. 3 kraljili, 16. maja, 5. jun. in poned. po rozenkr. ned. V Krskem, 3. febr., pustni ponedeljek, 18. marca, 4. maja, 4. jun,, 2. avg., poned. po sv. Luki in 25. nov. V Koccvji, 20. jan., 4. maja, 15. jun., 25. jul., 24. avg., 30. nov., 31. dec. V Kostanjecici, poned. po tihi ned., po sv. Jakob«, po sv. Mihelu in kvat. poned. v adventu. V Kranjski gori, poned. prcd zegnanjsko ned. V Kranji, 25. apr., 1. avg., 21. sept., 18. okt. in 11. nov. V Krasnji, v Brdskem kaut., 5. avg. in 21. dcc. V Kropi, v Radoliäkem kaut., 12. jul. in 6. nov. V Leskovci pri Krskem, poned. pred sv. Jurjem in 14. avg. V Litii, poned. po 4. ned. v postu, 4. maja, poned. po sv. Telesu, po sv. Mikelu in po sv. Miklavu. V Logatci doljnem, v Planinskem kant., 3. jan., 12. marca, 24. okt. V Logatci gornjem, petek po neboliodu Krist., poned. po roäenkranski nedelji in 13. dec. V Loki, 17. marca, 24. apr., binkostni vtorek, 24. jul., 24. avg., 29. sept. in 25. nov. V Loki, 4. maja, 16. avg. in 28. okt. V st. Lovrenci, v Trebanjskem kant., 10. avg. in 23. nov. V Lukovci, v Brdskem kant., 3. febr., 26. marca, 27. apr. in 9. sept. V Ulatenji vasi. v Postöjinskem kant., 24. jun. V Mengii, 9. febr.,17. marca, 25. maja, 29. sept., 6. nov. in 13. dec. V dletliki, vtorek po sv. 3 kraljih, po svednici, po sv. Jozefu, po bei! ned., po binkostih, po sv. Marjeti, po vdlikem smarnu, po sv. Milielu, po sv. Martina in po sv. Miklavu. Na Iflirni, v Trebanjskem kant., 24. jun. in 3. nov. V Iflirni peci, v Novomeskem kant., 20. marca, 31. maja, 30. jun.. 29. sept. in 29. dec. V Mokronogu, sob. prcd tiho ned., sob. pred sv. Jerncjem, 28. okt. in 9. dec. V dloravcah, V Brdskem kant., 24. febr., veliki poned., 16. maja, 21. jun. in 11. nov. V Molnika, Kamniskem kant., 12. febr.. 3. poned. v postu, 22. apr., 2. jun. in sredo po rozenkr. nedelji. V Novem inestu, vtorek po sv. Antonu p., pred sv. Jurjem, po sv. Jerneji, po sv. Lulci in po sv. Andreji. V Planini, 24. apr., 12. jul., 16. avg. in 30. nov. V Polltovem gradci, v Vrlmiskem kant., poned. pred tiho ned. in 13. jun. V Podvetjbu, na Vipavskein, 25. maja in kvaterni cetrtelc jeseni. V Polinjaku, V Litijskem kant., poned. po sv. Urliu. V Postöjini, poned. po neboliodu Krist., 24. avg., 18. okt. in 3. dec. V Rudecah, 1. poned. v postu, poned. pred sv. Jurjem, 28. jun., 1. sept. poned. po sv. Martina in 27. dec. V Radohovi vasi, V Visenjskem kant., 2. jan., pustni poned., poned. pred sv. Urbanom in pred sv. Lukom. V Radolici, 12. marca, 24. apr., binkostni vtorek, 26. jul., 28. okt., 13. dec. Na Raki, v Krskem kant., kvaterno sob. V postu in 19. nov. V Raadrtem, v Senozeskem kant., 14 febr. in 11. nov. V Ratecah, pri Kranjski gori, poned. po zegnanjski ned. V Ribnici, 2. jan., 2. poned. po veliki noci, 24. jun., poned. po 2. avg. in 21. sept. V Rovtah, v Vrlmiskem kant., poned. po tilii ned., 24. jun., 10. avg. in 29. sept. V it. Ruprtu, v Mokronoskem kant., 16. avg. in poned. pred s. Luk. V Seno&ecah, binkostni cetrtck in poned. po kvat. nedelji jeseni. Na Sliarticini, v Kamniskem kant., 15. apr., 1. sept. in 28. okt. Na Slancem vrhu, v Mokronoskem kant. 4. jul. V Slapjem na Vipavskem, veliki poned. in 22. nov. V Sodraiici, v Ribniskem kant, poned. prcd sv. Gregorjcm, 22. jul. in 15. okt. V Sorici, v Loskem kant., 1. maja in 18. okt. V Starein logu, naJKocevskem, 13. apr. V Starem trgu, v Crnomeljskem kant., 13. jun. in 1. okt. V Svibnjem, v Radeskem kant., 1. maja in 25. maja. V Smarji, v Ljubljanskcm kant., 16. maja. V Sjnartnem, pri Litii, poned. po sv. Jakobu in po SV. Martinu. V Storji, na Vipavskem, 1. febr., poned. po belined. in sredo po rozenkr. ned. V Trnovem, na Pivki, poned. po sv. 3 kraljih, po sv. Petru in Pavlu in 19. okt. V Tr&iici, (pri sv. Trojici), V Mokronoakem kant., poned. pred nebohodom Krist., po sv. Trojici in 23. jun. V Trkici, 18. marca, veliki ßetrtek, poned. po sv. Trojici, 30. nov. in 21. dec. V Toplicah, pri Novem mestn, 21. jan., cetrtek po sv. Matii, po sv. Plo-rijanu, pred vnebovzetjem Marije D. in po rozenkr. ned. Na Travi, na KoiSevskem, 1. maja, poned. po sv. Urku in 10. avg. Na Trebelnem, v Mokronoakem kant., sob. po veliki noci. V Trebnjem, 13. jun., 12. jul. in 16. avg. V Turjaku, v Laakem kant., 12. marca in 30. nov. Na Und, v Planinskein kant., 17. jan. in 1. poned. m. marca. Na Vaeah, v Litijskem kant., poned. po beli ned., vtorek po sv. Trojici, 16. avg. in 30. nov. Na Veliki loki, v Trebanjskem kant., 12. maja in 25. jul. Na Vrhniki, kvat. poned. v postu, velikonoeni vtorek, poned. pred neboliodom Krist., po sv. Trojici, 25. jul., 6. nov. in 27. dec. V Vrhpolji, na Vipavskem, 22. jan. in 9, jun. Na Yen eil tjori, v Mokronoakem kant., 12. marca in sob. pred angeljsko ned. V it. Vidu, nad Blokami, poned. po sv. Gregorji, po sv. Vidu in po sv. Jerneji. V it. Vidu, pri Zaticini, velikonoeno sredo, binkoatni vtorek, 15. jun., poned. po malern smarnu in po rozenkr. ned. V it. Vidu, na Vipavskem, 14. marca, 15. jun. in 14. avg. V Vipavi, pustni poned., velikonoeni vtorek, poned. po angeljski ned. in 28. oktobra. V Visnji gori, vsak poned. po kvaterni ned., vdliki poned., 24. jun., 26. jul., 1. sept. in poned. po vseh svetib. Pri sv. Voljbenku, v Loakem kant., soboto po sv. Jurji in po sv. Jakobu. V Zagorji za Savo, 9. febr., 12. maja, 30. jun., 2. nov., 31. dec. V Zagorji na Pivki, 17. jan., vel. poned., binkoatni poned. in 11. nov. V Zaticini, v Visenjskem kant., veliki fietrtek, poned. po nebohodu Krist., 20. avg. in 25. nov. V Zeleanikih. 17. jan. velikonoeni vtorek, 10. avg. in 30. nov. V Zireh, v Idrijskera kant., 17. jan., srddpost.no in veliko sredo, 4. jul, in 21. oktobra. V Zuiembcrku, 3. febr., 12. marca, 24. apr., 9. jun., dan po nebohodu Krist., 14. sept., 28. okt. in 6. dec. Na Stajerskem. V Gradei, glavnem mestu, 4. poned, v postu in 1. sept.; vsak semenj traja (trpi) tri tedne. V it. Andra&i pri Ptujein, 20. jan. in 30. nov. V Arnoii, v Lipniskem kant., 20. jan., evetni petek in 24. sept. V Arveii, v Graskem okrogu, 24. febr., krizev poned., 20. jul.. 24. avg., poned. po sv. Mihelu in 21. nov. Pri sv. Barbari, v Ptujskem kant., 20. marca, velikonoSni vtorek, 5. maja, 15. jun., poned. po skapul. ned., 10. avg. in 29. sept. V Bistrici slovenski, 24. febr., 27. marca, 4. maja, 25. jul., 24. avg. in 29. septembra. V Brasiovcah, v Vranskem kaut., poned. po sv. Matii, cvetni petek, kri-zevo sredo in poned. pred sv. Matevzem. V Breiicah, 14. febr., poned. po sv. Florijanu, 13. jun., 10. avg., 6. nov. in kvat. sob. v adventu. V Brillen, poleg Mure, 1. poned. v postu, binkostni vtorek in 11. nov. V Celji, sredp ostno sredo, 1. maja, 15. jun., 10. in 28. avg., 21. okt. in 30. novembra. Na Doberni, v Celjskem kant., poned. po svecnici, poned. po rozenkr. ned., 0. decembra. Fri sv. Du hu. v Loeali, v Konjiskem kant., velikon. vtorek in 13. jun. Pri sv. Emi, v Jelskem kant., binkostni vtorek. Pri st. Florjanu, v Landsberskom kant., 4. maja, vsak kvat. poned., vdliki (Setrtek in 21. dec. V Frauhajmu, v Mariborskem kant., 26. jul. in 21. sept. V Firstenfeldu, v Graskem okrogu, 2. poned. po bozici, krizev poned., 24. jun., 28. avg., poned. pred vsemi svetimi in pred sv. Miklavom. V Gotnilici, v Lipniskem kant., 25. jan., 30. jun. in 11. nov. V Gomilskem, v Vranskem kant., 4. dec. V Gornjein gradu, 6. febr. , 4. maja in 9. sept. Na Hajdini, v Mariborskem kant., 5. sob. po veliki noci, 1. maja in 30. avg. V Hojcah. v Mariborskem kant., 23. apr. V st. Ilu, v Mariborskem kant., 5. apr. in 4. sept. V Ivnici, v Graskem okrogu, cvetni petek, 23. apr., 22. jul. in 14. sept. Pri sv. Jakobu na Dolih, 10. marca, poned. po sv. Jurji, 31. jul., poned. po sv. Mihelu. V st. Janäi, v Marenbcrskem kant., 17. jan. in poned. po sv. imenu Mariinem. V Jarenini, v Mariborskem kant., 3. febr., veliki detrtek, krizev poned., 10. avg., 16. avg. in poned. po rozenkranski nedelji. V Judenburgu, petek po nebohodu Frist, in 21. okt. V st. Jurji, v st. Lenartskem kant., 23. apr. V st. Jurji, v Mariborskem kant., 23. apr. in 8. jul. V st. Jurji, pod Rifnikom v Celjskem kant., 12. marca, 23. apr., 4. maja, poned. po sv. Trojici, 22. jun., po kvat. ned. jeseni. in 28. okt. V st. Jurji na Tubru, v Vranskem kant., 10. marca, 25. apr. V Konjicuh, veliki detrtek, poned. po. sv. Jurji, krizevo sredo, 24. jun., 31. jul., poned. po sv. Mihelu in 3. nov. V Kostrivnici, v Bogaskem kant., 10. marca, 25. apr., 15. jun., 30. jul. V Bozjem, 16. apr., 25. jul. in 7. sept. Pri sv. Krii.i, v Lutenberskem kant., 26. jul. Na Luikem, 24. febr.. veliki cetrtek, 23. apr., binkostni vtorek, 24. jun., 21. sept., 11. nov'. in 21. dec. V Lambahu, v Mariborskem kant., 15. jun. in 16. avg. V Lembergu, v Jelskem kant., 4. poned. v postu, cvetni petek, 12. apr., poned. po sv. Urliu in 5. avg. V Landsbergu, v Graskem okrogu, 2. nov. V st. Lenartu, v Slov. goricali, poned. po beli ned., 24. jun., 2. avg. in 6. novembra. V Lipnici, v Graskem okrogu, poned. po sve£nici, 1. maja, 25. jul. in 11. nov. V Ljubnem, na gornjem Staj., 25. jul. in 30. nov. Na Ljubnem, v Gornjegraskem kant., 1. maja in 19. nov. V Loki, v Laskem kant., 22. maja, poned. po sv. imenu Mariinem. V st. Lovrenci, na Ptujskem polji, 10. avg. in 29. sept. V it. Lovrenci, v pus&tvi, v Mariborskem kant., 4. maja in 10. avg. V Lucah, v Arveskem kant., velikonoeni in binkostni vtorek, 10. avg., 21. sept. in 6. dec. V Lutenbergu, velikonoeni in vsak kvat. vtorek. Pri sv. Blagdaleni, pri Maribora, 22. jul. V Mariboru, sob. pred svecnico, 4. jul. in sob. po sv. Luki. V IUarenbergu, 4. poned. po bozici, evetni poned., binkostni vtorek, 29. sept. in 11. nov. V Mariinem Celji, na gornjem §taj., petek po nebohodu Krist. in 16. avg. Pri sv. Marjeti, v Ptujskem kant., 20. jul. Pri iHateri Boiji v puseavi, v Mariborskem kant., poned. po v61- smarnu. V Mozirji, v Gornjegraskem kant., 6. apr. 15. jun., poned. pred malim smamom, 16. avg. in 18. okt. V Mureku, 16. marca, 16. maja, 14. avg., 29. sept. in 6. dec. Pri Novi cerkvi, v Celjskem kant., 10. avg. Pri D/ovi itifti. v Ptujskem kant., 18. marca, velikonoeni vtorek, in 2. jul. V Olimji, v Kozjanskem kant., 22. maja, poned. pred binkostmi in 30. jun. V Ormuii. evetni petek, poned. po sv. Jakobu in 11. nov. Pri sv. Petru, pod sv. gorami, v Kozjanskem kant., 7. sept. Na Pilitajnu, v Kozjanskem kant., 9. jun., 16. avg. in 29. sept. Na Planini, v Kozjanskem kant., 1.. marca, 12. maja, 15. jun., 13. jul., 15. okt. in 3. dec. Podsredo. v Kozjanskem kant., tiho soboto, 3. maja, binkostuo sob., 24. jun. 21. sept. in 19. nov. Podcetrtkom, v Kozjanskem kant., 16. marca, velikonoeni vtorek, 10. avg. in 21. nov. Na Polji, v Kozjanskem kant., 8. maja in 4. dec. V Ptuji, 23. apr., 6. avg., in 25. nov. V Radgoni, v Graskem okrogu, 14 dni pred pustom, binkostni vtorek, 10. avg. in 15. novembra. V Rnjhenbergu, v Selniskem kant., veliki detrtek, poned. pred binkostmi, poned. po sv. Telesu in 30. jun. V Rogatci, 24. febr., 21. marca, poned. po bdli nedelji, kri2ev poned., 25. maja, 13. jun., 12. jul., 24. avg., 14. sept. in 30. nov. V it. Ruprtu, v st. Lenartskem kant., 24. sept. V Rusah, v Mariborskem kant., poned., Setrtek in soboto po malern smarnu. V Selntci, v Mariborskem kant., veliki poned., 3. maja in 6. nov. V Selnici, na Savi, 14. febr., evetni poned., velikonoeno sredo in 22. jun. V Slovenjem gradei, 25. jan., 4. in 6. soboto v postu, 12. maja, 10. avg. in 10. nov. V spodnji Poljskavi, v Bistriskem kant., 10. marca in 30. jun. V Sredisci. v Ormuskem kant., 14. febr., binkostni vtorek in 24. avg. V Svicini. v Mariborskem kant., 16. marca, 4. maja, in 30. nov. V Setalih, v Mariborskem kant., 24. jun., 25. jul. in poned. po vel. smarnu. V Smnrji, v Celjskem kant., poned. po sv. 3 kraljih, 3. poned. po veliki noöi, poned. po sv. imenu Mariinem in 4. dec. V Soitajnu, vdlikon. vtorek, 22. jun., 12. jul. in 29. sept. V Strasu, v Lipniskem kant., 26. marca, 24. jun. in 28. nov. V Svarnbergu, v Graskem okrogu, 12. marca in 24. jnn. Na Teharjih, v Celjskem kant., 21. jan., 26. marca, 12. maja in 26. jul. Pri sv. Trojici, v st. Lenartskem kant, 4. maja, 28. maja, 16. avg., 28. avg. in 24. sept. V Velenji, v Sostajnskem kant., I. maja, krizev poned. in 24. avg. V it. Vidu, v Ptujskem kant., 15. jun., 6. sept. in 6. nov. V Vuanji, v Konjiskem kant., sredpostno sredo, '25. maja in 20. jul. V Vojniku, v Cqljskem kant., poned. pred svecnico, po beli ned., 16. maja, 4. jul. in 18. »kt. V Vojlsbergu, v Graskem okvogu, 1. vtorek v postu, velikonocni petek, 24. avg., 29. sept. in 28. »kt. Na Vranskem, velikonocni vtorek in 2. sredo po veliki noci. V Vildonu, v Graskem okrogu, 24. febr., velikon. vtorek, 2. jul., 22. jul., 29. sept. in 25. nov. V Zulci, v Celjskem kant., 14. febr. 29. avg. in 4. okt. Na Koroskem. V Celovci, glavnem mestu, poned. po sv. Janezu N. in po sv. Ursuli; vsak semenj 14 dni. V Africi, v Beljaskem kant., tilii cetrt., poned. pred sv. Lukom in po sv. Katarini. V Altliofnu, velikon. in binkost. vtorek in poned. po sv. Martinu. V st. Andraii, evetni petek, 3. maja, 28. avg. in 30. nov. V Beljaku, poned. po sv. 3 kraljih in po sv. Lovrenci. V BJajbergu, nemskem, v Beljaskem kant., 21. avg. V Criii, v Pliberskem kant., poned. po sv. Florijanu in po sv. Jerneji. V Doberli vasi, poned. pred sv. Lukom. V Dravbergu, doljncm, v st. Pavelskem kant., 21. sept. V Dravbergu, zgomjem, v Grafenberskem kant., na pepelnico, srSdpostni petek, velikonocni vtorek, 4. maja, 14. in 28. jun., 9. in 24. nov. V Eberstajnu, vtorek pred evet. ned., pred binkostmi, 29. sept. in 27. dec. V Feldkirlmu, v trgu, poned. po iznajd. sv. kriza in 24. avg. V Fre&uh, 3. febr., 1. maja, 24. avg. in 28. okt. V Gmindu, sob. po sv. treh kraljih, 1. vtorek v postu, poned. po malern smarnu, po sv. Luki in 25. nov. V Gradisci, v Freskem kant., poned. po bei! ned., po malern smarnu, po sv. Marjeti in 30. nov. V Grajßnbergu, 15. in 28. jun., 29. sept. in 25. nov. V Gribinji, v Velkovskem kant., poned. po sv. Jozefu. V Gutstajnu, v Pliberskem kant., 23. apr., 24. jun. in 21. okt. Pri sv. Demi, na Krki, 20. jan,, bink. vtorek in 11. nov. V it. Jakobu, v Rozi, poned. po malern smarnu. V Kapli, 1. maja, 2. jul. in 28. okt. V Kotocah, v Mavtenskem kant., 3. febr., petek po nebohodu Krist., 24. avg. in 2. poned. m. okt. V Kotaricah, v Althofenskem kant., pustni poned., 26. jul. in 21. okt. V Labodi, v st. Pavelskem kant., 12. marca, 4. maja, 24. avg. in 7. dec. V it. Lenartu, velikonocni in binkostni vtorek, 10. avg. in 28. okt. V Mavtnu, 25. apr., poned. pred sv. Mihelom. V Milstatu, sredo po sv. 3 kraljih, 4. vtorek v postu, 23. apr., 18. okt. in kvat. sredo v adventu. V st. Mohorji, evetni poned., vtorek pred binkostmi in 28. okt. V Moxirji, v Celovskem kant., 23. apr. in v poned. pred sv. Ursulo. V Naborjetu, v Trebiskem kant., poned. pred vsemi svetimi. V Paternijonu, pustni poned., 8. jul., poned. pred sv. Martinom in kvat poned. v adventu. V st. Pavlu, 25. jan., velikon. in binkostni vtorek in 29. sept. V Pliberku, 8. jun., 1. sept. in 6. nov. V Podgorjah, v Podklosterskem kant., binkostni vtorek, Podklostrom, 4. maja in poned. po vseh svetih. V Ponlablu , v Trebiiskem kant., 30. jun. in 16. »kt. V Pnsarnid, v Spitalskem kant., veliki poned. in 29. sept. V Hajhenfelsu. v st. Lenartskem kant., 25. jul. V llenvegu , v Gmindskem kant., velikon. vtorek, 1. maja in kvat. cetrtek jeseni. V Bozeku, za Bravo, 29. sept. V Saksenbergu, v Spitalskem kant., 1. maja, 25. jul. in 28. okt. V Spitnlu, 4. poned. v posti in poned. po sv. Martinu. V Strasbergu, poned. po sv. 3 kraljih, 1. cetrtek v postu., 25. jul., 10. avg. in 6. dec. Na Trebiii, 1. sob. m. aprila, 30. jun., 16. okt. in 1. sob. m. okt. V Trebnjem, v Beljaskem kant., poned. po sv. Matii in po povisevanji sv. kriza. V Velkovci, 27. marca in G. dec. V it. Vidu, poned. po sv. imcnu Jezusovem in 29. sept.; vsak semenj po 4 tedne. V Volfsbergu, poned. po sv. Tclesu in 13., okt.; vsak semenj po 4 tedne. V Zgoruji Beli, 3. poned. V postu, 21. sept. in 14. nov. Na Primorskem. V Trstu, glavnem mestu, 1. do 20. avg., 2. do 9. nov. V Ajdoviciiti, v s. ICriskem kant., 10. marca, krizev petek, 24. jun. in 15. okt. V Akvileji, v .Cervinjanskem kant., 26. do 28. marca, II. do 13. in 19. do 21. decembra. V Boljunci, v Koperslcem kant., 1. sept. V Bold, v Qoriskem okrogu, 20. in 21. marca, 29. in 30. sept. V Brezovici, v Novogradskem kaut., 28. apr., 3, jul. in 17. okt. Na Bulsovi, v Cerkenskem kant., 1. maja in 29. sept. V Buljah, v Istri, 17. jan. in 8. sept. V Buzetu, v Istri, poned. po sv. imenu Marijc. V Qerkni, v Goriskem okrogu, 24. febr. in 21. okt. V Crvinjanv, v Goriskem okrogu, poned. po sv. Martinu, 3 dni. V Cresu, (Cherso), 1. do 8. avg. V Dolini. na Istranskem, 4. jul. V Dvinu, v Monfalkonskem kant., 24. jun. V Gorid, 16. marca 8 dni, 24. maja 14. dni, 1. okt. 8 dni in poned. po sv. Andreji 14 dni. V Gradiski, 25. marca, 1. sept. in 25. okt. V Kacicih, v Sezanskem kant., 25. maja in 9. sept. V Kanulu, v Goriskem okrogu, poned. pred sv. Martinen,. V Karminu, 25. jun. in 4. sept.; po 3 dni. V Kantvu, v Volovslcem kant., 22. maja, poned. po rozenkr. ned. in 13. dec. V Krku (Veglia), v Istri, 10. avg. V Komnu, v Goriskem okrogu, 20. marca in 12. nov. V Konskem, v Karminskem kant., 25. apr. in 17. okt. V Koprn, v Istri, 21. sept. in 21. okt. V Kubedu, v Koperskem kant., 11. nov. Pri sv. Kriii. v Goriskem okrogu, poned. po sv. Telesu in 14. sept. V habinti, (Albona), 30. jun. in 7. okt. V Lokvi, v Goriski okoliei, vdliki poned. in 9. nov. V Medeji, v Karminskem kant., 13. jun. V Mon falkonu, 20. marca in 6. dec.; po 2 dni. V Moicenicah, na Istranskem, 3. febr. in 29. nov. V Ifluji, na Istranskem, 7., 8. in 9. okt. V Novem gradu, (Cittanuova), 28. avg. V Novem gradu (Kastelnovo), v Istri, 16. apr., 28. jun. in 27. nov. V Osuru (Ossero), 1. jun. V Pasji vasi, v Koperskem kant., 9. maja. V Paenu (Pisino), v Istri, 2. avg. V Piranu, v Istri, 24. apr. in 15. sept.; po 2 dni. V Poreci (Parenzo), v Istri 21. nov. V Povtru, v Sezanskem kant,, poned. po sv. Antonu Pad. in po sv. Fran-cisku Ksav. V Ricmanili, v Koperskem kant., 20. marca. V Rocinu, v Kanalskem kant., 30. nov. V Rovinji, v Istri, 11. do 20. nov. V Se&ani, v Goriskem okrogu, 3. maja, 14. sept. in 3 2. vsaeega meseca. V Smarji, v s. Kriskem kant., 3. febr. in 22. nov. V Slanjelu, v Komenskem kant., 7. jan. V Stijaku, v Komenskem kant., 24. febr. V Tominu, 15. apr., 21. sept. in poned. po sv. Miklavu. V Turjaku, V Monfalk. kant., 20. apr., 10. okt. in 9. dec.; po 2 dni. V Vodnjanu, 10. avg. in 13. dec. V Volovskem, v Istri, 16. maja. V Zlivji, v Novogradskem kant., 15. apr. in 26. sept« V Ziminu (Gimino), v Istri, 2. avg. Na Hrvaskem. V Zagrel/u, glavnem mestu, cvetni cetrtelc, 26. apr., 3. jul., 21. avg., 29. okt. in 9. decembra. V Bnkru, v Reski 5upanii, 13. jul., 2. nov. in 30. nov. V Bosiljevem, v Zagrebski zup., vtorek pred bink., 26. jul. in 24. avg. V Cakovci, v Varazd. zup., vlliki poned., 30. jun., 2. avg. in 25. nov. V Cebru, poned. po bink., pred sv. Jakobom in po malern smarnu. V Grobniku, v Reski zup., 1. maja in poned. po sv. Trojici. V Jastrebarskem, v Zagrebski zup., binkostni vtorek. V Karlovci, 8. maja, 15. jun., 25. jul., 29. sept. in 21. dec. V Ktanci, v Varazd. zup., poned. po sv. 3 kraljih, pnstni in vdliki poned., 4. poned. po veliki no5i, 24. jun., 10. avg. in 9. sept. V Krdpini, v Varazd. zup., 19. marca, 4. maja, 16. maja, 27. jun., poned. po nebohodu Krist. in po sv. imenu Mariincm, 29. sept., 11. nov. in 6. dec. V Kriievci, 20. jan., veliki poned., 3. maja, binkostni vtorek, 27. jun. 2. avg., 14. sept., 18. okt., 11. nov. in poned. pred bozicem. V Ogulinu, v vojaski meji, bink. vtorek in 9. sept.; po tri dni. V Ravni gori, v Reski zup., 7. jan. in 15. okt. Na Reki, 23. apr., 24. jun., 15. avg. in 1. sept. V Samoboru, v Zagrebski zup., 14. febr., 19. marca, vdliki petek, 22. maja, 28. jul., 10. avg. in 21. dec. V Severinu, v Zagrebski zup., 24. jun. in 16. avg. V Sisku, v Zagrebski zup. sredo po sveünici, veliki vtorek, 4. maja, petek po nebohodu JKrist., 15. jul., 12. avg., 16. sept. in 19. nov. V Sosicah, v Zumberski voj. meji, 6. maja in 2. avg. V Strigooi, V Varazd. zup., 19. marca, 22. jul., 30. sept. in 4. dec. V VaraitHnu, 24. apr., 24. jun., 25. jul. in 5. nov. V Vrbovskem, v Reski zup., poned. po sv. Telesu in 11. nov. Na Ogerskem na ti strani Donave. V Sopronu (Oedenburg), glavnem mestu, 1. poned. v postu, 1. maja, 20. jul. in 19. nov. V Belatincih, v Zaladski zupanii, 20. jan., 24. febr., 25. apr., 15. jul. in 5. novembra. V Bogojnini, v Zaladski zup., petck po Krist. nebohodu in na dan po an-gelih väruhili. V DobrovnikuKv Zaladski zup , poned. po Krist. nebohodu in po sv. Jakobu. V Gisingu, v Zelezni zup., veliki poned., 13. jul., 1. sept. in 6. dec. V it. Gothardu, vZelezni zup., veliki petck, 1. maja, poned. po sv. Trojici, 22. jul. in 18. okt. V Kani&i, veliki, v Zaladski zup., poned. pred svecnieo, po cvet. ned., pred binkostmi, pred veh ämarnom, pred sv. Terezijo, pred adv. smarnoin. V Kiseku (Güns), v Zelezni zup., petek po pepelnici, poned. po sv. Telesu, pred sv. Jakobom, pred sv. Tilnom, pred sv. Ursulo in po 3. adv. ned. V Lendavi, doljni, Zaladski zup., 25. jan., 3. cetrtek po pepelnici, poned. po sv. Trojici, 28. okt. in cetrtek pred bozicem. V Peculiu (Fünfkirchen), v Baranjski zup., poned. pred sve&iieo, pred binkostmi , pred vel. smarnom in pred sv. Katarino; po ves teden. V Rakicanu, v Zelezy zup., 16. avg. V Soboti (Olsniz), v Zelezni zup., 24. avg. 26. okt. in 6. dec. V Sobotiici (Steinamanger), v Zelezni zup., poned. po 2. predpep. ned., 24. apr., poned. po sv. Trojici, 9. sept. in 30. nov. V Vespremu, v Vespremski zup-, 14. febr., 4. maja in 21. sept. V Zalaegersegu, v Zaladski zup., 14. febr., poned. pred cvet. ned., 1 maja hink, vtorelc, 22. jul., 9. sept., 28. okt., 30. nov. in 28. dec. Na Beneskem. V Benedkali, glavnem mestu, o Kristovem nebohodu, 14 dm. V Basanu, v Belunslti del., 4. do 14. okt. Na Beli (Moggio), v Videmski delogacii, 20. sept. V Cevdatu (Cividale), vVidemski del., zadnjo soboto vsaeega meseca, 27.jul. 29. sept. in 10. nov.; po 3 dni. V it. Danielu, v Videmski del., 17. jan., 25. jun., 28. avg., poned. po 2. ned. m. old:., 24. dec. V Dreneii, v Videmski del., poned. po s. Moliorji in 2. nov. V Glemoni, v Videmski del., 1. petek vsaeega meseca, 3. febr. in 2. nov. V it. Lenartu, pod Altano, v Videmski del., 16. avg. in 6. nov. V Osopu, v Videmski del., 13. jul., in 22. okt.; po 3 dni. V Padovi, v Padovanski del., 10. do 20. jun., 7. do 21. okt. V Palmi, v Videmski del., 2. poned. vsaeega meseca, 21. jul. in 2., 3. in 4. poned. m. okt. V it. Petru, v Videmski del., 30. jun. V Pontebi, v Videmski del., 9. sept. V Rezii, v Videmski del., 16. avg. V Trcetu (Tarcento), v Videmski del., 30. jun. V Tolmecu, v Videmski del., 18. marca in 14. sept.; po 3 dni. V Trevizu, v Treviski del., 15. okt., 5 dni. V Venci (Venzone), v Videmski del., 30. nov. in 13. dec. V Veroni, v Veronski del., poned. po beli ned., 4. okt.; po 14 dni. V Vidmu, v Kurland, 14. do 16. jan., 15. do 17. febr., 20. do 26. apr., 31. maja in 1. jun., 5. do 20. avg., 24. nov. do 3. dcc. Drugod po avstrijskem cesarstvu. Na Dunaji, vsega cesarstva glavnem niestu, poned. po 2. ned. za veliko nocjo in po SV. Terezii; vsak po 14 dni. V Brnu. glavnem mestu na Moravskem, 3. poned. m. febr., 2. poned. m. maja, 1. poned. m. sept., 1. poned. m. dec.; po 14 dni. V Bolsanu (Botzen), na Tirolskem, 20. marca, 15. jun., 9. sept. in 30. nov.; vsak po 15 dni. V Braöovu, (Kronstadt), na Evdeljskem, po sv. Tel. in po vseli svetih. V Brodelt, na Galiskem, srcdo pred sv. 3 kralji, 13. okt. V Budi, glavnem mestu na Ogerskem, 7. Jan., 23. apr., 13. jul. in 29. sept. V Jlebrecinu, na Ogerskem, 17. jan., 24. apr., 10. avg. in 9. okt. V Dobrovniku (Eagusa), v Dalmacii, 3. febr. V Krakovu, glavnem mestu v zali. Gallen, 16. jan. in 6. jun.; po 14 dni. V Levovu, glavnem mestu v Galicii, 21. jan., 24. maja in 12. okt. V Lind, glavnem mestu v zgornji Avstrii, 1. poned. po veliki noei in 10. avg.; po 3 tedne. V Oseku, na Slavonskem, 20. jan., 24. apr., 20. jul. in 18. okt. V Pestu, na Ogerskem, 19. marca, 8. jun., 29. avg. in 15. nov.; po 14 dni. V Pr ad. glavnem mestu na Ceskem, sredi posta, 28. sept., po 3 tedne. V Solnem gradu (Salzburg), glavnem mestu na Solnograskem, soboto pred pustno ned. in 21. sept. V Temesvaru, glavnem mestu v Banatn, poned. po 2. postni ned. in pred sv. Milielom. V Zadru (Zara), glavnem mestu V Dalmacii, 8. okt.; 8. dni. V Zemunu, v Srbski voj. mej., 25. febr. Opoillba. Semnji, ki bi imeli priti na nedeljo all zapovedan praznik, pridejo na prihodnji dan. Za cerkvenopravtii koledarcek kaj. -»404---- Zakonski zadrzki. Po novem konkordatu, ki je bil 18. avgusta 1855. I. sklenen med pape^em Pijem IX. in cesarjem Francem Jozefom I., imajo tudi za drzavni zakon (postavo) moo vsi tisti zakonski zadrzki, kteri po cerkveni po-stavi zakon delajo neveljaven ali nedopuscen, tedaj so razvezni ali oviralni. I. Razvezni zakonski zadrzki. 1. Mankanje dusne zmoznosti za privolitev. Brezumni, nori, otroci, in sploh vsi, kteri ne morejo dati privolitve po natori te reci, ne morejo zakona sklepati. 2. Pomota v osobi. Zakon brani pomota, ki se tice osobe prihodnjega zakonskega druzeta, ali se povraca na pomoto v osobi. 3. Pomota zarad snänjosti. Ko bi se svoboden elovek za-rocil s suznjim, za kterega mdni, da je svoboden, tedaj je zakon neveljaven. 4. Telesna nezmoznost za opravljanje zakonske dolznosti zadrzuje zakon, ako je bila poprej, in se ne da ozdraviti. 5. Nedoraslost. Moske osobe, ki stirinajst, in 2enske, ki dvanajst let niso dopolnile, niso zmozne za zakon. 6. Sila ali st.rah. Privolitev, v ktero bi bil kdo po velikem neogibnem zlu in po krivici primoran, ni zadosti za zakon. 7. Plen (rop) neveste. Zenska, ki je bila ugrabljena zarad zakona, ne more skleniti zakona s svojim plencem, dokler je v njegovi oblasti. 8. Zakonskavez dela tiste, ki so z njo zavezani, nezmoLne za drug zakon. 9. Duhovno posvecenje in slovesna obljuba. Duhovni, ki so prejeli vise posvecenje, in redovne osobe, ki so sterile slovesne obljube, ne morejo zakona sklepati. 10. Kazlicnost vere med krscenimi in nekrscenimi. Med krsce-nikom in med takim, kteri ni prejel svetega krsta, zakon ne more obstati. 11. R o d b a ali z 1 a h t k. Uteri1 so si v ravni vrsti, ali pa v ce-trtem ali v bliznjem kolenu strtmske vrste v rodu, ne morejo mcd seboj sklepati veljavnega zakona; naj rodba izhaja iz zakonske ali nezakonske zdruzbe, to ne dela razlocka. Hodbn v ravni vrsti. Rodba v stranski vrsti. Deblo: oee mati Deblo: oce mati I. rod: sin hei I. rod: brat sestra II. „ vnuk vnuka II. „ bratrancc sestricina III. „ pravnuk pravnuka III. „ prabratranec prasestricina IV. „ prapravnuk prapravnuka IV. „ praprabratran.ee praprasestricina. 12. Duhovno sorodstvo izhaja po sv. krstu in po sv. birmi, in razvezuje zalcon ined delilcem zakramenta in krseencem ali birman-cem in roditelji, tudi med botrom ali botro in krseencem ali birmaneein in njegovimi roditelji. 13. Drzavljansko sorodstvo. Popolno posiuovljenje zadr-zuje zakon med posinovljalccm in posiuovljencem, tudi zakon kterega s zeno ali otroei önega, doklcr so v ocetovski oblasti. 14. Svastvo po dopusceni zdruzbi. Zvrscn zakon med eno stranjo in sorodniki druge stranl do cetrtega rodü, napravlja svastvo ki zakon zadrzuje. 15. Svastvo po nedopusceni zdruzbi. Taka, zunaj za-kona zvrsena zdruzba razdira zakon med eno stranjö in sorodniki druge stranl v prvem in druzem kolenu. 16. Pravica ocitne spodobnosti. Potrjen zakon, pa ne-zvrsen, zakonskemu, ki druzega prezivi, ali ostane med svetom, jemlje zmoznost, zakon sklepati s sorodniki druge stranl do cetrtega kolena; enak zadrzek dela tudi neveljavno sklenen in nezvrsen zakon. Zaroka veljavno in brez pogodbe storjena, brani, da zarocenec ne more zakona sklepati s sorodniki druge stranl v prvem kolenu. 17. Presestvo brani zakon med krivima osobama, ce sta si 2e poprej dala obljubo za zvezo, ko je bil zakonski drug se ziv. 18. Uboj zakonskega druzeta brani zakon med krivim zakonskim in med osobo, s ktero se je pomenil za hudodelstvo. 19. Skrivna poroka. Za veljavnost zakona je treba, da za-rocenca v zakon stopiti privolita pred lastnim duhovnim pastirjein te ali one stranl, ali pred drugim duhovnim po njem pooblascenim, in pred dvema pricama. 20. Pogodba pristavlj ena. Privolltev v zakon, ki je dana s kako pogodbo, düje zakonu obstanek le po izpolnjeni pogodbi. II. Oviralni zakonski zadrzki. 1. Zaroka ali obljuba zakona. Dokler zaroka velja, dela nedopuscen vsak zakon, ki bi ga eden zarocencev sklenil s kako drugo osobo. 2. Neslovesna obljuba pokorscine, ubostva in cistosti v ka-cem duhovnem drustvu, tudi neslovesna obljuba vedne cistosti, ali neslovesna obljuba prestopa v duhovski ali meniski stan, ne daje sklepati dopuscenega zakona. 3. Prepovedani ca s. Od prve adventne nedelje do godü raz-glasenja Gospodovega, in od pepelnicne srede do bele nedelje je pre-povedano ozeniti se. 4. Oklic zakona. Dokler oklic ni trikrat opravljen, kakor gre, ni dopusceno, zakon sklepati. 5. Razlicna vera med katolicanom in nekatolicanom. Ka-toliska cerkev odvracuje svoje otroke, sklepati zakon z odpadniki ali ne-katolicani. 6. Cerkvena prepoved. Iz vaznih vzrokov morejo skofje prepovedati, da se kak zakon ne sme skleniti; dokler prepoved ni odne-hala, zakon ni dopuscen. 7. Privoli'tev roditeljev. Zakoni, v ktere bi roditelji iz pravicnih vzrokov ne privolili, niso dopusceni. 8. Drzavna prepoved. Krscanski drzavljan ne sme v nemar puscati zakonov (postav), ki jih cesarska vlada daje o maloletnih, vo-jaskih, tujih in drugace zadetih osobah, ali zarad oglasa pri politicni gosposki, ali pri visem uradu. 9. Poduk v veri. K poroki se ne smejo puscati taki, kteri poglavitnih resnic krscanske vere ne znajo. 10. Prejema svetih zakramentov. Spodobno je, da zenin in nevesta, predno sc zvczeta v prico cerkve, v sv. pokori ocistita svoje srce, in vredno prejmeta sv. resnje Telo. Närodne stvari. ------- Zgodovina slovenske Matice. LJolgo so 86 ze glasili slovenski rodoljubje po casopisih, in tudi ustno so se pogovavjali med seboj, kako zelb nam je treba „Matice,“ kakorsnih imajo drugi Slovani, ker se zivo pogre-samo toliko potrebnih lcnjig, kajti nimamo niti bogatili pisateljev, kteri bi lehko ob svojih stroskih med svet posiljali rokopise, niti bukvarjev, kteri bi radi v zalogo jemali taka dela. Vse to prizadevanje pak je ostalo besedovanje, ter ni imelo vspelia dokler dr. Lotio T o m a n, v drzavni in dezelni zbornici svojega naroda srcni branitelj, 7. januarja 1863. leta v „No-vicah“ v svojem sestavku: „1863!“ ne izrece Matici zgodo-vinskih besed: „mislimo in nabirajmo moci, da usta-novimo Matico slovensko, iz ktere, kakor bucele iz ulnjaka, naj prilete poducilne knjige za narod nas mili!“ Ta glas je globoko v srce segel posebno stajerskim rodo-ljubom, ki so prvi zaöeli nabirati podpise za novcno pomoö prihodnji Matici. Dr. Lovru To manu gre torej slava, da so njegove besede vzbudile nase rojake, a Stajercem gre slava, da so prvi jeli delati za to narodno napravo; kajti ze 8. marca 1863. leta, ko je ljubljanska citalnica v slovesni „besedi“ hva-leznost kazala sv. Cirilu in Meto du, ktera sta pred 1000 leti nasim ocetom prizgala sv. vere lue, in polozila prvi kamen slovanskemu slovstvu, stopi dr. Lovro Tom an v citalnici na oder, in pove, da mu je pisalo blizu 40 mariborskih Slovencev, kteri se oglasajo Matici za ustanovnike, obetäje vsak po SOgld. darila. Naposled govornik rece, naj bode ta na öast slovanskima apostoloma osnovane tisoöletnice slavni dan tudi slovenske Matice prvi dan! Vse mu je navduseno vzkliknilo: zivio! in 8. marca 1863. leta je bila torej prav za prav ustanovljena slovenska Matica, najlepsi slovanski spominek 863. letu! Deset dni potcm, 18. marca 1863. leta, oznanijo „Novice“: „Matici so se zacele radodarne roke ze brez oklica in povabila odpirati. (losp. Fid. Terpinc je izrocil dr. Tomanu obligacijo za 500 gld., a vrednistvo je prejelo od rodoljuba, kteri nece biti imenovan, iz Konjic na Stajerskem, obligacijo za 1000 gld., drugo pa za 100 gld.“ — Dalje ta casnik 8. aprila 1863. leta govori: ,,prihodnji Matici so darovali domoljubni gospodje: baron Anton Zois obligacijo za 500 gld., Valentin Krisper in Valentin Cesko pa vsak po 50 gld.“ Potein so „Novioe“ pogovorom o slovensld Matici 13. maja 1863. leta odlocile po-seben prostor, oznanjäje v tem in prihodnjem listu dr. Torna-nov dopis, ktevi naj se tu ves ponatisne, ker ima v sebi prvili mariborskili ustanovnikoy dr. Tomanu poslano pismo, v kein vidirao ze Maticinih pravil crtez in teh slavnih rodoljubov imcna: ,,Da Slovenci necemo izginiti, nas je trdna volja, — da moramo napredovati v izobrazenji, nam jo Bozja naloga. Celo telo slovenskega näroda mora oziveti, okrepeati se in vredno stati z drugimi v druzini narodov. Zaveduje se nas mili narod; udje njeg-ovi se gibljejo; to nam pricajo nmoge djanja izvrstnih rodoljubov, poseb.no pa marljivih nasih citavnic. Da pa ti udje narodnega telesa dobivajo dostojne braue, mora se izbuditi telesno sree, ker v njem sc cisti zdrava, redivna in kro-pivna krv po celem telesu, po vseh njegovih udih. To sree v narodovem zivotu naj bode Matica, in krv, ktera se ima v njem cistiti po pra-vilih pravega zdravega izobrazenja, je slovstvo. Tako bode Matica tudi prava mati svojim heerkam eitavnicam, in mati vseh vernih in delavnih sinov celega naroda. Klicalo je ze mnogo rodoljubov Matico na dan, — prioa tega so mnogi listi „Novic“ in druzih slovenskih casnikov preteklih easov; ven-dar pravo praktieno pot so nastopili rodoljubi v Mariboru, kar je toliko bolj pomenljivo in tolazivno za nas, ker to nam je dokaz, da na meji nase zemlje veje djansko pravi domorodni duh. Priskocilo je Le tudi mnogo drugih rodoljubov z imenitnimi pomocki, da se ni vee bati, da bi misel za ustanovljenje Matice morala zopet leei v spauje smrtno. Naj se vam tedaj, dragi rodoljubi, naznani, kaj in koliko se je do zdaj storilo, da plodivno seme kdaj zastavi obilni sad. Oznanilo se je Le po „Novicah,“ da dan godü nasih slavnih bla govestnikov sv. Cirila in Metoda, smo v ljubljanski citavnici ocitno si obljubili zagotoviti si Matico slovensko, kteri so prvi temclj polozili mariborski rodoljubi. Naj sledi tedaj list, kterega so mi v Ljubljano poslali vrli Mariborcani, in ki se tako glas!:“ „„Blagorodni gospod! „Mislimo in nabirajmo moül, da ustanovimo tudi Matico slovensko, iz ktcre, kakor bueele iz ulnjaka naj prilete poducilne knjige za narod nas mili!“ Te besede so näsle odmev v sreih nasih, so bile nam geslo za nase po-üetje, so bile nam klic, nie veö odlagati, ampak poskusiti svoje moei, in blagorodni gospod, tu Vam izrocamo iznesek svojega prizadevanja. Zado-voljni se smemo ozirati na svojo poskusnjo. Blizo stirideset podpisov, med njimi imena veljavnega glasu, stoji na listu. To izrocamo Vam, ki ste zeljo nasih src ocitno iznova izrekli, Vam, ld ste nas k djanju spodbodli. Postavili gmo si le kratek eas, kakor iz priloga sprevidite, in vendar se je za nase mejne pokrajine precej znamenito stevilo nabralo onih, ki so Vas glas poslusali, in brez presmelih näd smemo pricakovati, da se jih iz nasih krajev se znamenito stevilo udelezi, kadar nasi voditelji in pr-vaki s svojim pristopom se podvzetju na celo postavivsi delo posvetijo. V trdnem prepricanji, da smo Vase prisreno delo pospesevati pripomogli, izrocamo nabrano tvarino, da Vi in pa oni inozje, kteriin je blagor na-sega slovenskega naroda pri srcu vedno bil in vedno je, po svoji spre-vidnosti z njo obra&te. Ako na dalje se kaj predloziti smemo, priklenemo zeljo, da bi Vi, blngorodni gospod, z gospodom dr. Bleiweisom za na-snovano poSetje poziv in povabilo na vse Slovence izdelati, in poleg pod-pisov Vajnih slavnih imen za Korosko gosp. Einspielerj a, za Stirsko gosp. Terstenjaka in za Primorsko gosp. Cerneta, kterim smo ob enem pisma poslali, sprejeti blagovolili. V Mariboru na dan sv. Matija 1863. Hr. Srnec, Jos. Suman, J. Majciger, E. Cliocholousek „Tako navduseno, praktieno in nemudno postopajo nasi bratje v Mariboru, ki so nam tudi poslali nacrt pravil (statutov) s prevaznim predgovorom, kakor sledi:“ „„Kdor brez presodkov na naso literaturo gleda, bode pripoznal, da se skrbljive matere pot.rebuje, da posamezni delavci na polji literarnem potrebujejo svetega zavetja rodovinske zaveze, da potrebujejo medsobne podpore, ako hocejo ziveti in na nogah krepko stati, — na kratko, slo-venski literaturi je treba „Matice.“ V mislih osnovana in lcdaj morda tudi dovoljena jugoslovanska alca-demija imade postati glavna bitna zila juzni betvi slovanskega naroda. Akademija bode, da v pripodobi govorimo, velika Donava, slovenska Matica le nasa Sava, ki naj zbira potoke in vodice, da ne posahnejo na dolgem potovanji, ampak da pritekö tje kot velicastna, mogocna reka. Imamo sicer Le drugo, vsega spostovanja vredno drustvo, namrec drustvo sv. Moliora, ktero ima na tanko izreeen, hvale vreden namen, lcteremu mora vse svoje moci posvetiti, ako ga hoce dosedi. To drustvo je po-dobno drustvu ,,Dedictvi sv. Ivana“ na Ceskem, ki tudi poleg ,,Matice üeskcstoji in za krscansko poboznost naroda blagovito skrbi; Matica pa se pecä z izdavanjem znanstvenih knjig. Tako bodemo tudi v okom prisli vecnemu ocitanju, ki ga krativci nasili pravie nam Slovanom, posebno nam Slovenccm, tako radi V oci vtikajo, ocitanju namreS, da nimamo ucnih sredstev, in da tedaj 110 mo-remo tirjati ravnopravne sole in urada. Ako vsaktero teil drustev svoj namen jasno pred oßmi ima, lnhko drugo poleg drugega obstoji in deluje, uobeno drugemu v kvar, kajti prizadevanje vsakterega je izobrazenje in pozlalmjenje milega naroda, — le poti so razlicne, in to po pravici, kajti druge pripomocke je treba ponuditi priprostemu kmetu, dmge izob-razencu vseh stopinj, zopet druge stvarjajocemu praiskatelju. Drustvo, ktero bi vse te naloge resiti hotelo, bi moralo biti tako mnogoudno, da bi postalo neukreten n&stroj, in javaljne bi doseglo svoj namen. Pa kaj je treba besed, kcr vsakdo sam potrebo zivo obcuti? Narisajmo si rajse praktieno pot, po kteri svoj cilj doseci menimo. Tu podamo svoj naßrt s prosnjo, naj vsakteri misli svoje o njem razodene in nase popravi: Haertajmo si tedaj najprej osnovo o gospodarenji in delovanji Ma-ticinem, o dolznostili in pravicah udov. Tu pa hocemo slediti ze Livemu izgledu, „Matici ceski,“ ki je razvitek eeske literature v obilni mevi in blagovito pospesevala in se pospesuje. 1. Namen „Matiee slovenske“ je na svitlo dajati dobre tako znanstvene kakor obeno koristne knjige v slovenskem jeziku all pa njili izdavanje podpirati. 2. Ta namen se doseze, ako se udjo zavezejo vsakteri izmed njili 50 gld. a. vr. ali koj enkrat za vselej, ali pa 55 gld. a. vr. v petih letnili obrokih izplacati. 8 tem dobi utemelitelj dosmrtno pravico, od vsakega dela, ki ga je Matica na svoje stroske na svitlo dala, en iztis brezplaöno, od dela pa, ki je le s pomoejo Maticino na svitlo prislo, en iztis po onili pogojih dobiti, ktere Matiein odbor postaviti za dobro spozna. Tako morejo tudi zavodi, knjiznice, drustva postati utemeljitelji Maticini, samo morajo, kaltor neumerjoee osobe, 100 gld. a. vr. koj ali pa 110 gld. a. vr. v petih letnih obrokih odrajtati, Kdor dela v treh letih potem, ko je na svitlo prislo, ne vzame, zgubi pravico do njega. 3. Tretjina vloznin in darov, ki vsako leto priteko v Matico, naj se na obresti hipotekarno gotovo nalozi, dve druge tretjini pa, kakor tudi kapitalne obresti in izneski poprodanih zaloznin se porabijo vsako leto zaMaticine namene. Iz tega denarja se tudi poravnajo upravni stroski. 4. Treba je, da se pri Matici slovenski ustanovi knjiznica, ki bode obsezala vse slovenske knjige v najsirjem pomenu, pa tudi druge slovanske in take neslovanske knjige, ki o slovanstvu sploh ali posebej govorijo. 5. Ud biti Matici prestane: a) kdor se prostovoljno odpove; b) kdor umerje; c) kdor tri leta podpisani prispevek dolzan ostane; c) kdor se nevrednega skaze. Glavni zbor ima pravico to spoznati in izreci. To bi bila tedaj blizo osnova, na kteri podlagi bi se rodoljubi po-zvati mogli, da se izrekö, hocejo li pristopiti ali ne. Ako se 600 udov nähere, kar kapital od 30.000 gold. reprezentuje, ako vstejemo tudi viiäe prispevke, ktere bi premozni rodoljubi morda da-rovati blagovolili, je podvzeto delo po nasih mislih zagotovljeno. Udje naj se potem pozovejo v glavni zbor, ki ima voliti odbor, obstojec iz 30 odbornikov, kterili naloga bode, pravila V koneni veljavi izdelati in v potrjenje slavni vladi predloziti. 8 tem bi bila slovenska Matica vstanovljona. Ena ree se nam pa ise neobhodno potrebna zdi, in sicer ta-le: Kakor liitro dobirno od nasib vodij, kterim se celo podvzetje prav za prav izroci, ugoden odgovor, so mora gledati, da obljubljeni prispevki koj teSi za5nö, kajti to je bistvena potreba celemu pocetju, o kterem ni dvomiti, da dobi potrebno stevilo udov in dovoljenje na dotienem mestu. Prvi denar bode tukaj setev, ki obilen sad prinese in tudi po izgledu vabi. Denar je pravo delo, vse drugo le mrtva beseda. Bog pa naj blagoslovi nase pocetjc, da se Siri prava kracanska omika in povisa slava naaega premilega naroda.““ „Zvedite, dragi Slovenci, tudi imena milih rodoljubov, ki so se prvi zavezali za utemcljitcv Matice slovenske svoje obilne darove po mariborskem naertu, kteri se ve, da sc bo prevdaril in popravil, ako bo treba, po dotienem posvetovanji. Ti gospodje iz Stajerskega so: Dr. Vogr in, korar in profesor bogosl. v Mariboru. Dr. J. Ulaga, profesor bogosl. v Mariboru. Dr. Dominkus, pravdosrednik v Mariboru. Franc Kosar, duhovni vodja v mariborskem semeniscu. Mi -liael Pikl, stolni dekan in vodja semenisni v Mariboru. Dr. Prolog, zdravnik v Mariboru. J au. Rupn i k, trgovec v Mariboru. Dr. Val. P a v 1 i c, pravdosredni koncip. v Mariboru. J o s. Go rup, dcnarnicar pri podvzetnistvu koroskc zeleznice v Mariboru. Jan. Maj ciger, gimn. profesor. Dr. Srnec, pravdosredni koncipist. Fr. Vrlic, kaplan v Lembaliu. E111 an. Chocholousek, inzenir. Jo sip Su ma n, gimn. profesor. Jakob Roj , c. k. uradnik. Bozidar Sinko, profesor bo-goslovja v Mariboru. Dr. Radey, c. k. bileznik v Mariboru. Fr. Jan-car, kaplan pri sv. Benediktu v Slov. goricah. Dom. Colnik, po-scstnik na Drvanji v Slov. goricah. J. Junkar, inzenirski asistent. J. Budal, vodja podvzetnistveni pri koroski zcleznici, za svojega sina: Brnarda Budala v Gorici. Juri Tu tek, dekan pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Franc Srol, kaplan pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Dr. Jan. Pctovar, notar. koncipist. Edvard Knez, c. k. notar pri sv. Lenartu v Slov. goricah. (Poleg tch imen sc v Maticinih pismih iz Stajerskega naliaja tudi g. Ambroz Petrovi d brez kaeega dru-zega pristavka. Pis.) Tcm darovom so dosli drugi znameniti darovi ,*) in gosp. Fid. Terpinc mi je poslal sledcce pismo od 9. susca: „„Ljubi prijatclj gosp. dr. Toman! V slavni spomiu naaih slo-venskih apostolov sv. Cirila in Mctoda, prvih bojevavcev krscanskega slo-venskega naroda, Vam na Vas veeranji iskreni in sreni ogovor V nasi citavnici za osnovo Matice na izdavanje dobrih slovenskih bukev v po-vzdigo in omiko nasega castitljevega slovenskega jezika, poddm tukaj eno öodstotno metalicno obligacijo za 500 goldinarjev. Zelim, da bi mnogo vrlih sinov slovenskega naroda k temu Iepemu namenu pripomoglo, in nadjam so, da bo tudi nasa blaga kranjska hrauilnica iz bogate svoje zaloge lcrcpko pomoc za ta lepi namen dodala; saj ne more po svojih statutih lepse za naso slovensko dezelo in njenc prebivavee skrbeti, kakor da se med prve osnovavee toliko koristne „Matice“ Steje. Da bi se pa Matica kmali moena na noge spravila, nasvetujem, naj bi prostovoljno udje vseli slovenskih eitavnie, kteri zamorejo, in kterim v prsih slovensko sreebije, vsako leto Matici en goljdinar prikladali. Blaga Matica bi tako neumerjoca postala. Ostanimo, kakor smo, vrli slovanski avstrijanski si-uovi! Z Bogom!““ „Tem darovom pridenem se jaz obligacijo za 100 gld. Tako stoji zdaj brez povabila nabrano premozenje za Matico slovensko. Dostavljam pa k temu so zeljo, naj bi rodoljubi blagovolili poslati z lastnoroenim podpisom zagotovljeni pripomocek, kakor liitro je mo-goce, g. dr. Bleiweisu, ki shranuje vse dosihmal mu izrocene darila. Prevdarili smo v posebnein posvetu, kako bi dokoneno usta-novili naso drago Matico, in sklenili smo si poskrbeti pravila (Statute) vseh drugih slovanskih Matic, po ktcrih, glede na mariborski naert in na nase lastne okoliscinc, sc bojo osnovale pravila Matice slovensko. Ta osnova se bode v pretres poslala se drugim rodoljubom, *) Namred tisti, ktere so bile „Novice“ razglasilc 18. marca 1863. leta. 6 in to osnovo, podpisano od vec nasih veljavnih moz, imenitnih po rodu, posestvu, uccnosti, stanu itd., bomo podali po ces. postavi od 26. no-vembra 1852 sl. vladi v potrjenje. Potein stopimo s potrjenimi pravili pred was ljubi narod in druge slovanske dobrotnike in rodoljube, tcr jih bomo vabili, da donesejo svoje pomocke za trdno ustanovitev Ma-tiee nass. Vi, dragi rodoljubi in mile rodoljubinje, ne odlasajte tedaj daro-vati svojih doneskov blagemu pocetju; ■ budite svoje brate in sestrice, da spoznavajo korist Matice, in da se udelezujcjo nje naprave. Pokazimo, da se zavedamo, da hoeemo in znamo sami sebi po-magati, da nam je mar za narodovo omiko, in da smo voljni zanjo darovati, kolikor je vsakemu mogoce. Bog pa naj blagosiovi nass pocetje, da se siri prava krscanska omi'ka in povisa slava nasega premilega naroda!“ Dr. Lovro Toman. Potem oznanjajo „Novice“ 3. junija 1863. 1., da g. dr. J. Mursec, veroznanski ucitelj na visej realki v Gradei, zago-tavlja Matici 100 gld., in da je nek rodoljub iz Vidma (Udine) poslal 4 obligacije närodnega posojila za 240 gld.; a 10. junija 1863. 1. „Novicam“ zopet g. Bel an ec dopisuje, da se je za ustanovnike oglasilo teh-le 12 Holozanov iz Stajerskega, namrec: Gosp. Weixl Ivan, dekan in zupnik pri sv. Barbari, „ Vucnik France, ucitelj „ „ ,, „ Stranjscak Davor in, zupnik na Zavrci, „ Trampus Ivan, kaplan na Zavrci, „ Mlinaric Jo5ef, zupnik v Leskovci, „ Arnos France, kaplan v Leskovci, „ Pinezic Viktorin, kaplan pri sv. Vidu, „ Svajger Gabrijel, kaplan pri sv. Vidu, „ Kancler Pavel, zupnik pri sv. Trojici, „ Hirtis Benedikt, kaplan pri sv. Trojici, „ Lajhov Jozko, novinec v Admontu, „ Raicev Bozidar, duli. pomoenik pri sv. Barbari. Gosp. Belanec svoj dopis sklepa s terai prelepirni be-sedami: „Znano je rodoijubje nasih gosp. duliovnikov, ki so vsclej pri-pravljeni zrtvami pokazati ljubezen svojemu rodu. Mnogo so ueinili, in mislim, da bocejo tudi sedaj si osvetljati lice pred sedasnjim in bodoeixn svdtom, ter krepko pomagati temu narodnemu zavodu ■— Matici — na noge. Za razne stvari smo darovali, posiljali celö novee v tujevino, v Ameriko, Afriko, in Bog vd, kam; pomozimo uajpred sebi in svojemu narodu; to nam bode gotovo doneslo najveeo zaslugo, slavo in hvaleznost.“ „Novice“ dalje oznanjajo 1. julija 1863. 1., da je nas vrli rojak Kranjec g. Leopold Jugovec iz Aleksandrije v Egiptu poslal prihodnji Matici 120 frankov zlatä, kterim je 20. avgusta 1864. 1. prilozil äe druzih 46 gld. a. vr., obetäje Matici tudi prihodnje pomoci. Juznoslovanskega slovstvaprvi in najkrepkejsi podpornik, svitli dijakovski skof Josip Juraj Strosmajer je tudi nasej Matici 27. julija 1863. 1. zagotovil 1000 gld., ktere je prejela ze 15. decembra 1863. 1. Naposled imamo se opomniti: da sta ze 1863. 1. za usta-novnika pristopila tudi g. Lavoslav Petanjek, kaplan pri sv. Trojici na Stajerskem in g. Drägotin Rudez, grajscäk, zdaj v Ribnici, ki je dal 100 gld. ustanovnine; da sta g. Ma-Ciik pa Gruden iz Crnomlja in Kostanjevice poslala 95 gld. nabranega darila; da so se oglasili nekteri „Naprejcvi“ naroc-niki, naj se da raje Matici, koliltor bi se od tega öasopisa imelo njim povrniti narocnine, — ter da „Novice“ 2. decembra 1863.1. pripovedujejo: „svetliknezoskof ljubljanski g. dr. Jernej Wid-mer so blagovolili Matici zagotoviti denarno podporo, ker njena potreba za nase slovstvo je preocitna, da bi je ne podpiral vsak pravi domoljub. Kako nas presvitli skof Matici, ktero svojemu duhovstvu zivo priporocajo, zele veselega razcvita, nam ltazejo tudi „Novice“ 5. oktobra 1864. leta, rekoc: „Iz ccrkveno-ukaznega lista, v ktcrcm precestiti ljubljanski knezoskof svoji duliovscini v latinskem jeziku priporocajo slovensko Mn-tico, posnamemo sklcp tega priporocila, ki se tako-le glasi: ustano-vila se je v nasi domovini druzba, ki si je postavila za namen, zdru-zenimi mocmi pospesevati domace slovstvo. Prizadevanje vse livale vredno! Ta druzba, ki se po domace imenuje „Matica,“ naj bi po izgledu bucelne matice v sebi zbrala vse, ki letajo po znanstvenein polji, ter si nabirajo sladki med prave modrosti. O priliki, ko Vain posiljamo „povabilo“ k pristopu, za svojo dolznost spoznamo, vas opomniti temelja, na kterem smo sezidani, in moramo rasti, kakor zivi kamen! — v svet tempclj Bozji. Dukovni moramo biti svctu lue, ki mu razsvotljuje pot v zivljenje, ne pa, da bi mu ga temnila v pogub-ljenje. Ljudstvo, nam v skrb izroccno, trdno se drzi katoliske vere; to tedaj krcpcati, pojasnovati in cedalje globokcje vtiskat-i mu, je uasa dolznost. V vsaki druzbi, ki si jo postavila za namen, da pospesuje domace slovstvo, pred vsem skrbimo, da skode ne trpi katoliska vera. Lepo in spodobno je, da se dusni pastirji odlikujejo v slovstvu, in da stoje na celu ucenjäkov; ali najvise pravilo, ki ga ne smejo prestopiti, bodi jim vselej njih katoliska vera. Oni, ki so na celu ustanavljajoci se „Matici,“ s podpisi svojih imdn pricajo, da spostujejo sveto katolisko vero, kteri so Slovenci iz srca udani; oni spoznavajo, da bode „Matici“ sveto opravilo, v izdanili knjigah nikdar ne zaliti katoliske vere. Ka 6* kor je med njimi, ki slove v slovenskem slovstvu, do sedaj najvoc du-hovscine, ravno tako se nadjamo , da se bode duhov&cina tudi v pri-hodnje vdelezevala nove druzbe, ter ji pospesevala namen. Vsak tedaj, ki spoznä, kako velik upliv dan danasnj i ima slovstvo v nravnem clo-veskem zivljenji, mora zeleti, da se veselo razcvete „Maticina druzba,“ in da livale vredneinu poeetku sledi tudi vesel napredek.“ Ze predno je bila nasa Matica potrjena, prejme 22. sept. 1863. 1. od mlade slovaske Matice v Turcijanskem sv. Martinu na Ogerskem, pozdrav in zeljo, da bi z ljubljansko sestvo stopila v drustveno zvezo, v ktero se je pozneje pridruzila tudi dal-matinska v Zadru in srbska Matica v Novem sadu. Grosp. dr. Etbin H. Costa je v dogovoru z g. dr. Bl eiweis om in g. dr. Tomanom Matici sestavljal v tem casu pravila po mariborskem nacrtu in po raznih pravilih slovanskih Matic in drustev, ktera so bila v ta namen narocena. „Novice“ so 9. in 16. septembra 1863.1. oznanile, da so pravila osnovana, ter da se skoro posljö na podpis 40, zacasno postavljenim, osno-valnim odbornilcom, predno se na potrditev poloze pred sl. vlado. V ta odbor so stopili gospodje: dr. Lovro Tom an, drzavni poslanec in pravdosrednik v Kadolici; dr. Ivan Bleiweis, dezelni odbornik, vrednik „Novic“ itd. v Ljubljani; gosp. dr. Etbin H. Costa, pravoznanskega drustva prvi tajnik vLjubljani; dr. France Miklosic, drzavni svetovalec itd. na Du-naji; dr. Juri Dobrila, skof poreski in puljslti; Anton Crne, zupan v Tomaji in drzavni poslanec; Fideli Terpinc, grajscäk in kmetijske druzbe prvosednik v Ljubljani; Anton baron Zois, grajscak in dezelni poslanec v Ljubljani; France Ks. S o van, starejsi, trgovecin posestnik v Ljubljani; Valentin Kris per, trgovec in posestnik v Ljubljani; dr. Leon Von -cina, profesor bogoslovja v Ljubljani; dr. Janez Kriz. Poga-car, kanonik v Ljubljani; J ozef Debevc, posestnik in mestni odbornik v Ljubljani; dr. Jernej Zupan ec, c. k. bileznik v v Ljubljani; Anton vitez Gariboldi, posestnik v Ljubljani; Jozef grof Barbo-Waxensteinski, c. k. kljucar ingrajicäk v Rakovniku; Konrad Lokar, zupan in dezelni poslanec v Kranji; Janez Res, dekan v Kranji; Matevz Pirc, trgovec v Kranji; Konrad Pleiweis, trgovec v Kranji; Dragutin Savnik, lekär v Kranji; Mihael Pikl, stolni dekan v Ma-riboru; dr. Jozef Ulaga, profesor v Mariboru; dr. Ferdinand Dominkus, pravdnik vMariboru; dr. Janko Srnec, prvosednik citalnici v Mariboru; dr. Stefan Kocevar, c. k. okrajni zdravnik v Celji; Davorin Terstenjalc, zupnik pri sv. Jurji poleg Celja; Andrej Pirnat, rudninski uradnik v Golcih na Stajerskem; France Kapuz, trgovec v Celji; Ivan Zuza, rudarski lastnik v Zabukovci na Stajerskem; dr. Ste- fan Kocijanöic, profesor bogoslovja v Gorici; Andrej Winkler, dezelni odbornik itd. vGorici; Andrej Marusic, profesor v Gorici; Janez Kalister, veliki posestnik vTrstu; Edvard Sore, veliki trgovec v Trstu; France Cegnar, c. k. visi telegrafist v Trstu; Teodor Napret, svetovalec c. k. dezelncga sodstva v Trstu; Peter Kozler, c. k. bileznik v Sezani; Matija Majar, zupnik v Gorjah na Koroskem; Andrej Ein spiel er, profesor v Celovci. „Novice“ 2. decembra 1863.1. pisejo, da so tako podpisana pravila izrocena c. k. dezelnemu poglavarju vLjubljani, ter 16. decembra 1863. L ze oznanjajo, da so sla na Dunaj, da se po-trdijo, kar se je zgodilo 4. februarja letos, toda s tem pristav-kom, da jih je treba tu pa tarn nekoliko predelati, kar je potem c. k. dezelno prvosedstvo osnovalnemu odboru oznanilo 20. februarja letosnjega leta. Nato se je 9. marca letos razposlalo osnovalnim odbornikom povabilo k pervej seji, ktera je bila 11. aprila 1.1. 0 tej priliki je g. dr. Bl ei weis oznanil, da hrani ze okoli 4000 gld. ma-ticinega imetka; da je treba po vladnem ukazu predelati pravila; da je treba za prihodnje opravke, dokler prvi oböni zbor usta-novljene Matice ne izvoli odbora, postaviti zacasne opravnike, kteri dovrse vse, cesar je treba, da se precej zacne Maticino delo. Potem so se predelala pravila, kakor je ukazala slavna vlada, in ko je bilo to dovrseno, stopijo volitve na vrsto. Za prvomestnika je bil soglasno izvoljen g. Anton baron Zois, za njegovega namestnika g. dr. Leon Von ein a, za blagajnika g. dr. Jernej Zupanec in za kljucarja gg. dr. E.H. Costa pa Fr. Ks. So van, starejsi, ter za tajnika je seja postavila g. Fr. Levstika, in odlocila mu po 30 gld. a. vr. place na mesec. Dalje se je ukrenilo, da bi se po raznih krajih Matici dobili poverjeniki, in da bi se dal natisniti njenih pravil kratek po-snetelc s povabilom k pristopu, a to povabilo da se razposlje raznim slovenskim skofijam, citalnicam, slovanskim Maticam itd., ter naj se za doklado prilozi tistim slovenskim in nemskim ca-sopisom, kteri liodijo med nas narod. Naposled se je sklenilo, da se izmed osnovalnih odbornikov naredi opravilen oddelek treh glav, in v ta oddelek so bili izvoljcni gg.: dr. J. Blei weis, dr. E. H. Costa in dr. Leon Voncina, da prevzemö po-trebne opravke in poiscö najprvo tajniku pisalnice, za ktero so mu potem za nekaj casa odlocili 1. maja let. 1. sobo citalnicnih prostorov, citalniönemu strezaju narocivsi, naj bode za zdaj stregel tudi Matici, za kar se mu je pozneje odlocila placa. Maticinega povabila se je prilozilo: raznirn casopisom 16.675 iztiskov, izrocilo: skofijstvom 1.530 „ citalnicam, Maticam in drustvora . . 2.408 „ kranjskim c. k. okrajnim gosposkam 330 „ poverjenikom 1.100 „ Vsega vlcup 22.043 iztiskov. Slovenska Matica v Ljubljani je torej nstanovljena. Opra-vilncga oddelka 4. seja 23. julija letos je sklenila, da se je njeno prvo leto djanski zacelo 4. februarja 1864. leta, ker ta dan so dobila nje pravila najviso potrditev. Ta seja palt je tudi ukrenila, naj Matica za 1865. leto ob svqjih stroskih da med ljudi Postbjinsltega dekana g. Petra Hicingerja „Koledar,“ da udje prvo leto dobodo v rolte dolce, po kterera zacasni odbor se posebno zell razglasiti „slovensko Matico“ po svetu in pri-dobiti ji obilo prijateljev. Ljubljansko c. k. dezelno prvoscdstvo jo bilo 14. junija letos vrnilo Matici popolnoma potrjena prenarejena pravila, kterih jo drustvo 2100 iztiskov dalo natisniti, in ktera so taka-Ie: Pravila slovenske Matice v Ljubljani. Ta pravila so potrjena vsled najvisega sldepa, narejenega 4. februarja 1864. I. Na Dunaji 6. junija 1864. Schmerling s/r. Namen tega (lrustva. §. 1. Drustvo Slovenske Matice ima sedez v Ljubljani. Matici je namen, slovenskcmu narodu pripomoci do omike, na vse strani znanstveno izobraäevaje slovcnski jezilt in slovensko slovstvo, toda brezi vse politiene dclavnosti. §. 2. Zatorcj drustvo: a) dobre, Liste znanstvene, pa tudi ljudstvu primdrnc spise v slovenskein jeziku bodo ali samo dajalo na svitlo ali pa vsaj podpiralo, da se izdade; b) bode skrbdlo, da so pocasi napravi ter napolni knjiL-nica, ki bode ustrezala drustvenemu namenu. §. 3. Knjiznica bode sicer Maticina, ali vendar bode smela za zdaj rabiti ljubljanskej närodnej citalnici. TJdje. §. 4. Kdor je ncoporcöen in v Avstrii stalno prebiva, ter ima polno drzavljanskc pravice, lehko pristopi k Slovenskcj Matici, ako svojo zeljo oznani drustvenemu odboru, in vsaj 50 gld. a. vr. ali prccej placa, ali pa v 5 letih, in sicer vsako leto po enöliko — ali pa, ce se zavcze, da bode Matici placcval vsaj po 2 gld. a. vr. na leto. — Ustanovniki se bodo imenovali udje prve vrste, ktcri placajo vsaj po 50 gld. a. vr. §. 5. Kdor ne bi v re du placeval, in sicer ne vsaj v prvej polovici vsacega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, tak se izbrise izmed druzäbnikov. — Tuii drzavljanje se za castne ude smejo izvoliti le, ce dezclna vlada pritrcli. Kake pravice imajo udje. §. 6. Vsak ud ima pravico: a) da lchko odboru podaja nasvcte, ktcri se ticejo drustve-nega namena; b) da pridc k vdlicemu zboru, v ktcrem se lchko gläsi pri vseh razgovorih, glasüje in voll odbornike, pa tudi sam je lehko izvoljen; c) vsak ud prejme vsako leto porocilo o tem, kaj je storilo drustvo, kako je gospodarllo z novci, in dobode tudi imenlk vseh druzäbnikov. §. 7. Vsak castni ud in vsak ustanovnik dobode po en iz-tisk vsake knjige, kolikor jih drustvo da na svitlo. — Drugi udje pak dobodo po odborovem sklepu na leto samo vsak po toliko tacih ob Maticinih stroskih natisnenih knjig, da bodo te knjige vredne po prödalnej ceni vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredni vsi spisi, kar jih drustvo dätisto leto na svitlo. §. 8. Ali vsi razni udje dobodo ali ne po nizej ceni knjige, ktere so prisle z Maticino pomoejo na svitlo, mora za vsako priliko posebej odbor odlociti in razglasiti. §. 9. Knjiznice in vsakovrstnc druzbc so nesmrtne; ce se torej hote zagotoviti, da bodo prejemale vse knjige, kolikor jih na svitlo da Matica, morajo placati po 100 gld. a. vr. ali precej, ali pa v 5 letih. §. 10. Druzabniki morajo sami plaeevati stroske za posi-ljanje drustvenih knjig, in tudi samo njih zadene, ako bi se kaj izgubilo med posiljanjem. Yeliki zbor. §. 11. Vsako leto sklice v poletnih mesecih odbor vse dru-zabnike v Ljubljano k velicemu zboru, kar se pa mora vsaj 14 dni poprcj vsem udom oznaniti z natisnenimi povabili, v kterih mora biti povedano, kaj pride na vrsto v velicem zboru. §. 12. Samoedini veliki zbor ima pravico: a) da izbere izmed udov tri mozc, kteri pregledajo in prc-sodijo, ter potrdijo odborov lctni racun o novcnem go-spodarstvu. Ta racun mora vsaj 14 dm' prcd velikim zborom v drustvcncm stanovanji lezati razgrncn, da ga lekko prcgleda vsak druzabnik; b) da smd voliti odbornikc; c) da prcnarediti sme tä pravila. Nasvetje o tacih prena-redbah se morajo v natisncnem povabilu od besede do besede razglasiti, in da obvcljajo, treba da jih v prvem velicem zboru nadpolovfcna vecina glasov potrdi, v pri-hodnjih velicih shodih pa vsaj dve tretjini zbranih udov; a prenarejenim pravilom je potem zopet prosit! najvisc potrditve; c) da, ce okolnosti tako nanesö, leliko sklene, naj drustvo ndha — toda v natisnenem povabilu se je poprej moralo razglasiti, da pride v zboru ta rec na vrsto, in vsaj dve tretjini zbranih udov morati potrditi razpust; d) da razsoja prcpire, ki bi zarad kacih drustvenih rcci vstali med odborom in med drugimi udi. §. 13. Praviloma smojo glasovati le tisti udje, kteri sami pridejo lc velicemu zboru. Samo pri volitvah (§. 12. za a in b) se za veljavne vstevaj o tudi volilni listki tacih druzabnikov, kteri sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nie suma zarad kake preväre. — Da sklepje obveljajo, mora biti v velicem shodu vsaj 45 druzabnikov zbranih, in nadpolovicna vecina glasov mora potrditi vsako rec, samo tistih reci ne, ki so bile v misel vzete v §. 12. za c in c. Pri volitvah (§. 12. za a in b) je podpolovicna vecina glasov dovolj. Odbor. §. 14. Veliki shod izvoli 40 odbornikov, da vodijo drustvo in njegova opravila; da razsojajo prepirc, ki bi zarad kacih drustvenih reci vstali med posameznimi druzabniki; da za drustvo pred uradovi in drugimi ljudmi, ki niso druzabniki, govore o vsakej priliki, celö tedaj, kadar bi po §. 1008. drzavnega zakonika bilo treba, da sc jira poda posebna oblast za kako vrsto opravil, ali pa za kalco posamezno opravilo. Izmed le-teh 40 odbornikov jih mora vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani. Vsako leto stopijo iz odbora po stirje tistili, ki prebivajov Ljubljani, po sest pa vnenjih. Prva tri leta zreb (los) razsodi, kdo ima stopiti iz odbora; potlej pa stopijo vscloj tisti, ki so takrat ze najdalje casabili za odbornike. Vendar so zopet lehko volijo tudi tisti, ki so odstopili. 8- 15. Odbor izmed sebe izvoli prvosednika, njegova dva namestnika, blagajnika in prcgledovalca drustvenin racunov. Odbor tudi za vsako priliko posebej ali pa za vso dobo izmed sebe izbere tiste porocevalcc, kterih je treba povprasati, kakosen se jim zdi rokopis, ki se druStvu ponuja, da bi ga dalo na svitlo. §. 16. Odbor ima pravico: a) da za castue ude izvoli take osobe, ki so se posobno usluzile ali za drustvo ali pa za slovensko slovstvo; b) da druzbo dene v obrambo kacega slavuega pokrovitelja (protektorja). §. 17. Odbor naredi, ter druzabnikom razglasi opravilni red, ki ima posebno razlociti, o kacih vaznejsih prilikah mora pri glasovanji, predno se kaj sklene, vsak odbornik svojo misel za-pisano podati. Kadar je kaj tacega, treba da vsaj 21 odbornikov pritrdi, sicer se ne more nie skleniti. §. 18. Po navadi pak je dovolj, da obvelja odborov sklcp: ce se o pravem casu pred sejo vsem odbornikom posljö prepo-rocena (rekomandirana) pisma, v kterih se morajo povedati naj-vaznejse rcci, ki bodo v seji na vrsti, in ce je potem s prvo-sednikom ali njegovim namestnikom vred vsaj 11 odbornikov pricujocili, pa ce dvc tretjini teil odbornikov potrditi nasvet. §. 19. Odbor odlocuje, koliko bode po velikosti drustvenih dohodkov smelo biti stroikov; sklcplje, koliko se za rokopis da vsacemu pisatelju posebej, koliko blagajnik dobode za svoj trud; odbor tudi izvoli tajnika poleg druzili potrebnih pomoenikov, in ukrene, koliko bode kteremu dajati place. Odbor nima pravice, da bi se lotil Maticine glavinc, ali da bi se nanjo zadölzil. Drustvcni imetek. §. 20. Drustvcni imetek so oni zneski, kteri so bili ze po-darjeni ali pa za gotovo obljubljeni do tistega dneva, ko je Slovcnska Matica dobila najviso potrditev. Potem osnovalni odbor te novee z racuni vred podä za trdno izvoljenemu odboru. Imetek bode rastel: a) iz noveev, ktere dade ustanovm'ki (§. 4.); b) iz novcev, ktere dadd knjiznice in druga drustva (§. 9.); c) iz daril, dedovi'n (jerbscin) in zapisov (legatov), kar se mora pa vselej pristöti Maticinej glavi'ni, ako bi ktcri teil zneskov bil nad 30 gld. a. vr.; c) iz novcev, ki bodo ostajali od ldtnih dohodkov (§. 22.). §. 21. Maticina glavina mora imeti tako varnost, kakorsno je po zakonu treba sirotinskemu imetku, in dati se moraprecej v take roke, da bodo od nje tekle obresti. Javnc in zasobne obligacije ter vsi drugi listi, ki se tega ticejo, morajo biti pod kljueema dveh odbornikov. §. 22. Letni stroski se morajo placevati: a) iz novcev, kar jih bode na leto dajala Maticina glavina; b) iz novcev, ktere bodo na leto placevali udje; c) iz daril in dedovi'n izpod 30 gld. a. vr.; c) iz dobickov od razprodanih knjig, ktere bode na svitlo dajalo drustvo. — Dokler pa drustvo ne bode imelo 40.000 gld. a. vr. glavine, sme biti ldtnih stroskov samo po 3000 gld. a. vr.; vse drugo se mora pristöti Maticinej glavini. §. 23. Ko bi drustvo nelialo, mora zadnji veliki zbor z nadpolovicno vecino glasov skleniti, v kakosen obcnokoristen namen se obrne drustveni imetek. §. 24. Dokler ne bode prvi veliki zbor postavil za trdno izvoljenega odbora, ima njegove pravice in dolznosti osnovalni odbor. Naj cestitim bralcem zdaj se oznanimo vseh udov slovenskc Matice imena. Ustanovniki. Arko Jcrncj, vitez Franc-Jozefovega rcda, prost itd. v Novem mestu. Arnos France, kaplan v Leskovci v Halozah. Balon Anton, kaplan na Doberni pri Celji. Barbo-Waxensteinski grof Jozef, c. k. kljuear in grajscäk v Ra-koyniku. Bensa Stefan, nadskofijski kancelär in konzistorijski svetovalcc v Glorici. Blaznilc Jozef, tiskar in posestnik v Ljubljani. Bleiweis Dragutin dr., zdravnik v Kranji. Bleiweis Janez dr., vrednik ,,Novic,“ dezclni odbornik itd. v Ljubljani. Bratkovic Andrej, c. k. bileznik na Vranskem. Brinsek Ivan, trgovec v Trnovem na Notranjskcm. Budal J. Brnard v Gorici. Chocholousek Emanuel, zemljemerec v CelovSi. Costa Etbin Henrik dr., mestni zupan, dczclni poslanec ild. v Ljubljani. Cvajer Janez dr., posestnik v Ljubljani. Cepon Anton, krajaski mojster v Ljubljani. Cesko Valentin, posestnik v Ljubljani. Citalnica celovska. Citalnica celjska. Citalnica ljubljanska. Citalnica mariborska. öolnik Dominek, posestnik v Drvanji v Slov. goricah. Debevc Jozef, posestnik v Ljubljani. Divjak Jozef, mlajsi, zupnik pri sv. Ani na Krembergu. Dobovsek Mihael, dosluzen duhovnik v Gradei. Dobrila Juri dr., skof poreski in puljski itd. v Poreci. Dolenec Henrik dr., avskultant pri c. k. dezelnem sodstvu v Ljubljani. Dominkus Ferdinand dr., pravdosrednik v Mariboru. Drzecnik Luka, mlajsi, v Eibnici na Stajerskem. Florijanova Nikolaja v Kranji. Gestrin Dragutin dr., pravdosredni koncipist v Ljubljani. Glazer Marko, castni kanonik in zupnik pri sv. Petru blizu Maribora. Gollmair Andrej dr., knez in nadskof itd. v Gorici. Gorup Jozef, blagajnik pri zidateljstvu koroske zeleznicc v Mariboru. Grasic Anton, dekan v Trnovem na Notranjskem. Greselj Josipina, v Trebnjem. G. H. iz Ljabljane. Hicinger Peter, dekan in zupnik v Postöjini. Hirtis Benedikt, kaplan pri sv. Trojici v Halozah. Holcer Janez, odbornik citalnice v Kranji. Ipavec Gustav dr., zdravnik v st. Jurji pri Celji. Jamsek Janez, trgovec v Ljubljani. Jancar France, kaplan pri sv. Benediktu v Slov. goricah. Janezic Anton, profesor na c. k. realki v Celovci. Jerajeva Ivana, posestnica v Ljubljani. Jeraj Jozef, farni vikär v Celji. Jugovec Leopold, trgovec v Aleksandrii v Egiptu. Junkar Janez, zemljemerski asistent v Mariboru. „Juzni Sokol,“ drustvo v Ljubljani. Kadilnik France, gostilnicar v Ljubljani. Kancler Pavel, zupnik pri sv. Trojici v Halozah. Kaplenk Janez, kaplan v Sodrazici. Kapuz France, trgovec v Celji. ICerzic Gregor, c. k. uradnik v Novem mestu. Knez Slavoljub, c. k. bileznik pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Kocijancic Stefan dr., profesor sv. pisma v Gorici. Kocevar Stefan dr., okrozni zdravnik v Celji. Kosar France, duhovui vodja v scmenisci v Mariboru. Kozler Peter, trgovec na Dunaji. Krisper Valentin, trgovec in posestnik v Ljubljani. Krusic Ivan, c. k. gimnazijski profcsor v Cclji. Lajli Jozef Korbinijan, novinec v Admontu. Lesar Anton, c. k. ucitelj veroznanstva in slovenskega jezika na realki v Ljubljani. „Leseverein,“ drustvo v Bistrici na Notranjskem. Lesjak vJanez, zupnik v Kostanjevici na Dolcnskem. Lican Skender, trgovec v Bistrici na Notranjskem. Lukman Jakob, c. k. racunski uradnik V Ljubljani. Majciger Ivan, c. k. gimnazijski profesor V Mariboru. MajheniÖ Gaspar, zupnik in duhovnik nemskega reda v Vinici. Marn Jozef, c. k. gimnazijski profesor V Ljubljani. Marusic Andrej, c. k. ucitelj veroznanstva na gimnazii v Gorici. Meznarec Anton, duliovni pomoenik v Kranji. Mlinaric Jozef, zupnik v Lcskovci v Halozah. Mocnik Matevz, ucitelj mestne glavne ucilnice v Ljubljani. Mrgolic Ivan Zivko v Promonturi v Istri. Mursec Jakob, aktuar pri c. k. okrajni gosposki v Konjicali. Mursec Jozef dr., c. k. ucitelj veroznanstva na visi realki v Gradei. Novak Jozef, kaplan V Zuzemberku. Novak Vincenci, zupnik v spodnji Poljskavi. Obcina idrijska mestna. Obcina razdrtska selska. Ogradi France, kaplan v Konjicah. Oset Simon, trgovec na Vranskem. Pausa Matija, kaplan pri sv. Petru blizu Maribora. Pavlic Valentin dr., pravdosredni koucipist v Mariboru. Petanjek Lavoslav, kaplan pri SV. Trojici v Halozah. Petovar Ivan dr., pravdosredni koucipist V Ptuji. Petrovic Ambroz, trgovec v Karlovci. Pfeifer France, c. k. uradnik racunstva v Ljubljani. Pikl Mihael, stolni dekan V Mariboru. Pinezic Viktorin, na Dunaji. Pirc Matevz, trgovec V Kranji. Pirnat Andrej, rudninski uradnik v Golcih na Stajerskem, Pleiweis Jozef, trgovec v Ljubljani. Pleiweis Fonrad, trgovec v Kranji. Pleiweis Valentin, starejsi, posestnik v Ljubljani. Potocnik Lovro, kaplan V Slov. Bistrici. Prelog Matija dr., zdravnik v Mariboru. Badey France dr., c. k. bileznik v Mariboru. Raic Bozidar, duhovni pomoenik pri sv. Barbari v Halozah. Rapoc France, pravdoslovec v Mariboru. Ravnikar France, uraduik dezelnega räcunstva v Ljubljani. Razlag Jakob Radoslav dr., pravdosrednik v Brezicah. Rcisinger France, trgovec in posestnik v Dobravi na Stajerskem. Rcpic Andrej, kaplan pri sv. Am" na Krembergu. Res Janez, dekan V Kranji. Robic Luka, c. k. daveni nadzornik V Ljubljani. Rodoljub iz Konjic. Rodoljub iz Vidma (Udine). Roj Jakob, c. k. pristav (adjunkt) pri okroznem sodstvu v Ljubnu (Leoben). Ros Matevz, trgovec v Kranji. Rudez Dragutin, grajseak, zdaj v Bibnici. Rupnik Janez, trgovec v Maribora. Schweiger Juri, c. k. polieijski komisar v Gorici. Skale Ikvvcl, ucitelj zivinozdravstva v Ljubljani. Slomsek Janez, kaplan v Slov. Bistrici. Smukavec Janez, uradnik v bölnici v Ljubljani. So van France, mlajsi, trgovec v Ljubljani. Sovan Ferko, trgovec v Ljubljani. Srebl'e Gvidon dr., pravdosredni koncipist V Mariboru. Srnec Janko dr., pravdosredni koncipist v Mariboru. Srnec Jozef, v Mariboru. Strbenec Juri, dr. prava, duliovni pomocnik v Kranji. Sti’anjscak Davorin, zupnik na Zavrci v llalozah. Strosmaj er Josip Juraj, skof itd. v Dijakovu. Svetec Luka, pristav (adjunkt) c. k. okrajne gosposke na Brdu. Savnik Dragutin, lekar v Kranji. Sentak France, posestnik na Vranskem. Sinke Bozidar, c. k. profesor bogoslovja v Mariboru. Solar Janez, c. k. gimnazijski profesor V Gorici. Srol France, kaplan pri sv. Lenartu v Slov. goricab. Suman Jozef, c. k. gimnazijski profesor V Mariboru. Svajger Gabriel, kaplan pri sv. Vidu v Halozah. Svcntner Lavoslav, trgovec na Vranskem. Terpinc Fideli, grajscäk in kmetijske druzbe prvoscdnik v Ljubljani. Toman Lovro dr., pravdosrednik in drzavni poslanec V Radolici. Trampus Ivan, kaplan na Zavrci v Halozah. Tutek Oroslav, dekan pri sv. Lenartu V Slov. goricab. Ulaga Jozef dr., c. k. profesor bogoslovja V Mariboru. Valenta Alojzi dr., profesor in primär V Ljubljani. Vavru Janez, c. k. gimnazijski profesor V Ljubljani. Vidmar Jo2ef, kaplan v Skofji Loci. Vilhar Ivan, trgovec v Ljubljani. Vodusek Matija, opat itd. v Celji. VOgrin Lovro dr., kanonik in c. k. profesor bogoslovja V Mariboru. Vojska Andrej dr., c. k. uradnik v Ljubljani. Volcic Jakob, kaplan v Kastvu pri Keki. Volovsek France, kaplan v Makolak pri Slov. Bistrici. Voncina Leon dr., c. k. profesor bogoslovja v Ljubljani. Vosnjak Jozef dr., c. k. okrajni zdravnik v Slov. Bistrici. Vrecko Matevz, kaplan v Konjicah. Vl'lic France, kaplan v Lembahu pri Mariboru. Vucnik France, ucitelj pri sv. Barbari v Halozali. Weixel Ivan, dekan in zupiiik pri sv. Barbari v Halozali. Winkler Andrej , c. k. uradnik in dezclni odboruik v Gorici. Zois baron Anton, grajscäk in dezclni poslanec V Ljubljani. Zorcic France, kanonik v Mariboru. Zupanec Jernej dr., c. k. bileznik v Ljubljani. Zerovec France, pravdosredni koncipist v Ljubljani. Znidaric Anton, c. k. gimnazijski profesor v Mariboru. Letni placniki. Abrain Lavoslav, ucitelj pri Pari V Kocevji. Adrencek Benignus, zupnik pri sv. Trojici v Slov. goricah. Belar Leopold, ucitelj raestne glavne ucilnice v Ljubljani. Blaz Justin, kaplan pri Pari v Kocevji. Cebin Peter, ucitelj v Kranji. Comel Andrej, c. k. porocnik V Terezini (Theresienstadt.) Cucek Jozef, pravdosredni koncipist V Mariboru. Drasler Pavel, trgovski pomocnik V Ljubljani. Drcar Martin, kaplan pri sv. Petru blizu Nov. inesta. Endlicher Rudolf, c. k. uradnik v LoA. Erjavec Janez, kaplan V Slavini na Notranjskem. Fortuna France, trgovec v Kocevji. Gijck Ferdinand, opravnik v Ljubljani. Gradisnik Luka, zdravnik na Vranskem. Grcar Jozef, kaplan v Hrenovicah na Notranjskem. Gregoraöeva Malica v Kranji. Hafner Jozef, äupnik v pokoji v Skofji Loci. Höchtl Dragutin, c. k. bileznik v Idrii. Ivanetic Martin, nacelnik dezelnega racunstva v Ljubljani. Jaklic Stefan, kaplan v Postöjini. Jentl Anton, trgovski pomocnik v Ljubljani. Jerin Jakob, zupnik pri Beli ccrkvi blizu Nov. mesta. Kafol Stefan, nadskofijski tajnik in cerkveni racunar v Gorici. Klemenec France, eksposit pri sv. Petru na Notranjskem. Kolman France, trgovski pomocnik v Ljubljani. Kraus Vojtell, pravdoslovski doktorand v Novem mestu. Krek Gregor, dr. modroslovja V Gradei. Kremzar Andrej, uradnik deääelnega racunstva v Ljubljani. Krizaj Andrej, eksposit v Orehku 11a Notranjskem. Krsnik Jozef, c. k. uradnik v Ljubljani. Kuhelj Matija, vikär v No vom mestu. Kurnik Vojteh, stolar v Ljubljani. Kusar Matija, trgovski pomoenik v Ljubljani. Lazar Mihael, vodja in katebot glavne ucilnice v Kranji. Levstik France, v Ljubljani. Lopan Jozef, podueitelj na Vranskem. Lozar Jozef, trgovski pomoenik V Ljubljani. Lukanec Jozef, kaplan v Stbpieah. Mali Ignaci, kaplan pri Devici Marli v Polji. Mencinger Janez dr., pravdosredni koncipist v Brezicah. Miklosic Ivan, ueitelj glavne ucilnice v Mariboru. Milec Rudolf, tiskar v Ljubljani. Molj Gustav, kaplan v Hrcnovicah na Notranjskem. Moric Makso, trgovski pomoenik V Mariboru. Noli Jozef, pravdoslovski doktorand v Ljubljani. Oblak France, dosluzen svetovalec mestne gosposke v Ljubljani. Oresnik Jozef, podzupnik v Mehovem. Pasic Janez, zupnik v Senozecah. Pavlica Stefan, trgovski pomoenik v Mariboru. Pec Dragutin, c. k. uradnik v Kranji. Petini Andrej, trgovec v Celji. Plesnik Mihael, bogoslovec v Mariboru. Podobnik Ignaci, zupnik v Preseiji. Pokorn Anton, zupnik v Slavini. Pour Edvard v Ljubljani. Praprotnik Andrej, ueitelj mestne glavne ucilnice v Ljubljani. Pregelj Rajmund, blagajnik liranilnice v Ljubljani. Raktelj France, ueitelj mestne glavne ucilnice v Ljubljani. Remschmidt Ferdinand, posestnik v Mariboru. Rezek Peter, kaplan v Mirni peei. Ripsl Mavrici, trgovec v Celji. Robic Simon, duhovni pomoenik V Borovnici. Rudolf Lorenec, zupnik v Vremali na Notranjskem. Saje Janez, ueitelj v Predosljali. Sajovec Jakob, duhovnik v Cmici pri Buzetu V Istri. Semlic Jozef, ueitelj na slovenskej ueilnici v Mariboru. Smolej Matija, kaplan V Ribnici. Srebre Juri, zdravnik v Mariboru. Stepisnek Lovro, mlinar V zgornji Loznici pri Slov. Bistriei. Stra^imir France, lekarski pomoenik v Mariboru. Stritar Andrej, duhovnik 11a Skardcini. Strzelba Jozef, sveöar v Ljubljani. Svetlicic Matevz, kanonik v Novem mestu. Sauperl Dragutin, kaplan na Vranskem. Tisen Janez, trgovski pomocnik v Ljubljani. Tomec Jakob, zasobni uradnik v Ljubljani. IJrbancic Anton, trgovec v Ljubljani. Ul'bas Leopold, c. k. rudninski pnstav (adjunkt) v Idrii. Urh Peter, stolni kaplan v Ljubljani. Valenta Vojteh, uradnik c. k. vlade v Ljubljani. Vidic France, trgovski pomocnik v Ljubljani. Wiest Viktor, c. k. novcni koncipist in preiskovalni delegirani komisar v Liberci (Eeichenberg) na Ccskcm. Zorman Anton, kaplan v Senozecab. Zupancic Davorin, poducitelj na Gomilskem na Stajerskem. Zagar Dragutin, uradnik pri dez. blagajnici v Ljubljani. V djansko zvezo z Matico so stopile: Matica dalmatinska v Zadru; Matica slovaska v Turcijanskem sv. Martina; Matica srbska v Novem sadu. Ti-le gospodje so do zdaj Matici podarili veö, nego uka- zujejo pravila: Prevzvisani gospod Sll'OSllliljci' Josip Jliraj, skof dijakovski itd., podaril 1000 gld. Rodoljub iz Konjic, podaril 1000 gld. Visokorodni gospod Anton baron Zois, grajsöak in dezelni poslanec iz Ljubljane, podaril 500 gld. Blagorodnigospod Fideli Terpinc, grajscak in kranjslce kme-tijske -druzbe prvosednik iz Ljubljane, podaril 500 gld. Rodoljub iz Vidma (Udine), podaril 240 gld. Blagorodni gospod Ivan Vilhar, trgovec iz Ljubljane, podaril 200 gld. Blagorodni gospod Jozef Pleiweis, trgovec iz Ljubljane, podaril 160 gld. Preeestiti gospod Miliael Dobovsek, dosluzen duhoven v Gradei, podaril 105 gld. Blagorodni gospod Leopold Jugovec, trgovec v Aleksandrii v Egiptu, podaril 120 frankov v zlatu in potem se 46 gld. Prevzvisani gospod Andrej G o 11 m a i r dr., knez in nadskof itd. v Gorici, podaril 100 gld. Prevzvisani gospod Juri Dobrila dr., skof poreskiinpuljski, itd., podaril 100 gld. Blagorodni gospod dr. Lovro To man, pravdosrednilc in dr-zavni poslanec iz Radolice, podaril 100 gld. Blagorodni gospod dr. Ivan Bleiweis, dezelni odbornik, vrednik „Novic,“ itd,, podaril 100 gld. Visokorodni gospod Jozef grof Barbo-Waxensteinski, grajscalc in c. k. kljucar iz Ralcovnika, podaril 100 gld. Blagorodni gospod Etbin Henrik Costa dr., pravdnik, mestni zupan, dezelni poslanec, itd., iz Ljubljane, 100 gld. Blagorodni gospod Dragutin Rudez, grajscäk, zdaj v Rib-nici, podaril 100 gld. Blagorodni gospod Jernej Zupanec dr., c. k. bileznik iz Ljubljane, podaril 100 gld. Prccestiti gospod Matevz Vrecko, kaplan v Konjicah na Stajerskem, podaril 100 gld. Visokocestiti gospod Anton Grasic, dekan v Trnovem na Notranjskem, podaril 60 gld. 38 kr. Blagorodni gospod Janko Srnec dr., odvetni koncipist iz Maribora, poklonil 55 gld. Blagorodni gospod Emanuvel Choc holou sek, zemljemerec v Celovci, poklonil 55 gld. Blagorodni gospod Ivan Junkar, zemljemerskiasistent v Ma-riboru, poklonil 55 gld. Blagorodni gospod Andrej Repic, kaplan pri sv. Ani na Krembergu, poklonil 55 gld. Za nesmrtne ude so se vpisali in dali doneske: Slavna citalnica celovslca. „ „ c el j ska. „ „ 1 j ublj anslca. „ „ mariborska. Slavno drustvo „Leseverein“ v Bistrici na Notranjskem. Slavna idrijska mestna obcina. „ razdrtska o bcina. Maticini poverjeniki 1864. Icta. Gosp, Terstenjak Davorin, zupnik v St. Jurji pri Celji. „ Tutek Oroslav, dekan v st. Lenartu na Stajerskem. „ Razlag JakobRaddslav dr., pravdosrednik vBrezicali. „ Vosnjak Jozef dr., c. k. okrajni zdravnik v Slov. Bistrici. „ Marusic Andrej, veroznanski ucitelj na gimnazii v Gorici. „ Srnec Janko dr., odvetni koncipist v Mariboru. „ Macun Ivan, gimnazijski profesor v Zagrebu. Gosp. Pirnat Andrej, rudninski uradnik v Golcih na Sta-jerskem. „ Savnik Dragutin, lekär v Kranji. „ Candolini Adalbert, c. k. okrajni pristav (adjunkt) v Kostanjevici. „ Colnik Dominek, posestnik na Drvanji blizu sv. Le- narta v Slov. goricali. „ Arko Jernej, vitcz Franc-Jozefo vega reda, prost itd. v Novem mestu. „ Ciringer Jernej, zupnik pri sv. Marii v puscavi na Stajerskem. „ Hicinger Peter, dekan itd. v Postöjini. „ Kar lat ec Ignaci, posestnik pri sv. Lorenci v pusßavi na Stajerskem. „ Mat jasie, dekan v Jarenini na Stajerskem. „ Mesko, dekan v Marenbergu na Stajerskem. „ Mravljak dr., pravdosredni koncipist v Ptuji. „ Puksic, zupnik pri sv. Jurji na Pesnici, na Stajerskem. „ Raic Bozidar, duhovni pomocnik pri sv. Barbari v Halozah na Stajerskem. „ Rath, zupnik v Fravhajmu na Stajerskem. ,, Rudez Dragutin, grajscäk, zdaj v RibnicL „ Srnec Gregor, kmetovalec blizu Rus na Stajerskem. „ Sauperl Dragutin, kaplan na Vranskem blizu Celja. „ Varl Juri, zupnik v Krasini. Predno zvrsimo, naj se povemo, da je bilo do 1. decembra letos po odbitih stroskih Maticinega imetka: V 5% obligacijah nominalne vrednosti . . 2550 gld. — kr. » 4'/2 °/o „ n „ • - 600 „ - - „ Na posojilu.................................................100 „ — „ V hranilnici istine in obresti ........................... 3820 ,, 69 „ Gotovine....................................................192 „ 20 „ Torej vsega . 7262 gld. 79 kr. OOO^OOo— Slovenska Matica. Zlozila Luiza Pesjak-ova. ^405------- Matica — mati. Pozdravljam te ljubo, prcmilo ime, Ki sladko objemas otrokom srcd, Pozdravljam besedo — ker lepse je ni — In ktera na zemlji se „mati“ glasi. Saj mati preskrbna nam zdaj je postala, Mati, ki bode bogastvo dajala — Zatö naj jo hvali Slovenija vsa, Zatö naj jo vedno le blagor obdä. Matica — ognjisce. Prekrasna je zemlja, — doma in drugod In cudezi stvarstva rastö nam povsod; Al vender veselje prebiva le tarn, Kjer vzdiga domaöe ognjisce se nam. Le sem zdaj k ognjiseu, ki milo vas vabi, Ki sinov domacih nikol’ ne pozabi, Glorkoto ponuja, obilno, lepö, In vecno svitlobo za dusno okö. Matica — inacica. Ko gozdi dihljajo, ko trata cveti, 2e macica pridna ob zoru zleti In cas’ce poljubi cveticic usih, Da sladko krepöalo napravlja iz njih. Tud’ matici nasi je spomlad scvetela, Tud’ matica nasa bo med preskrbela, 2e miga presladki, nabirani sok Vsem sinom in liceram okrog in okrog. Matica — svetisce. V svetisce napöti se kmet in mescan, Ko ravno napocil Gospodov je dan, In verno se vzdigajo duh in roke Ko zvoncek zapoje, ko orgle done. Svetisce vas kliöe, in pesmi stoglasne, In vize visoke, in vize prckrasne, Tj e pojte in dajte hvaleznost za dar, Saj narod postavlja tarn velik oltar. Matica mlada, naj Bog te zivi Preskrbno bogato do konca nam dni, Podpora ti bodi: ognjena mladost, Podpöra ti bodi: premodra krcpost; In „mati“ nam draga, in svitlo „ognjisce,“ In „macica“ marna, in zlato „svctisec,“ Cvetite ko roza, cvetito ko hrast — Premilo, orjasko — in domu na cast! s-sscessB-* --------- 0 raznili pomenih besede: „Matica.“ Spisal Davorin Tcrstenjak. -lNXatica! — slovenska matica! — prelcpa bcseda! kje imaa ti svojo koreniko? V domo- in rodoljubnih srcih slovenskih. — Da bi se cedalje globeje koreninila in svoje korenine raz-prostirala do bistre Mure in do sinjega morja jadranskega, da bi je poganjala po vseh straneli lepih dezel, v kterih prebiva rod slovenski! — Gesa panas opominjabeseda: „matica?“ — Gesa drazega kakor — matere. — Da bi bila skrbljiva dusna mati, in nam rodila obilo zalih sinov — krasnih umotvorov, in zalih hceric — lepih ved! — Materino srce pa je neizcepljivo — ono je polno lju-bezni in milosti — ono je ognjisce, okoli kterega se zbirajo otroci ino domacinci; zato v staroslovenicini matica tudi po-menja ognjisce. Da bi bila matica slovenska — ognjisce rodu slovenskemu in ogrevala srca in razsvetljcvala s svojimi plamcni dusne teme! — Veselo se da povsod ziveti, — ali „ljubo dorna, kdor ga imd,“ — pri ljubi matori je najvarnise, najprijetniie, zato v srbscini matica tudi pomcnja: stanovaliscc; — da bi nam bila matica slovenska — zlata liisa, v kteri bodo nasli varno zavetje umni pisatolji slovenski. — Materino srce je pa tudi skrivna zaloga najvecih zakla-dov, v materi ste vteleseni ljubezon in milost, — mati je vrelec vsega dobrega in blazega, zato je um slovenski dobro iztuhtal, ko je zacel zalogo zlata in srebra imenovati: matico. — Da bi slovenska mätica bila zlata ruda, iz ktere 86 bodo kopali dusni zakladi modrosti in nravnosti! — Materino srce vlece vsc k sebi,—ceravno so skusnjave veckrat zmotile otrocice in otujile srca, vendar ljube matere mili glas jih zopet nazaj vlece, zato je Slovcnec tudi mag net imenoval matico. Da bi, ltakor magnet vlece zelezo k sebi, tudi matica slovenska vlekla k sebi zrnozne in premozne, da jo podpirajo z mocmi svojega uma in blaga, da bi nikdav ne opesala darezljivost deleznikov in udov njenih, ampak da bi jih vsako leto vec k sebi privlekla! — Mati je kraljica in vladarica rodovine, öe ona umerje, po-drli so se bis! trije vogli — mati narocuje in razdcljujc hisna opravila, zato voditeljico marljivih bucelic Slovcnec lepo imenuje tudi matico; — da bi tudi matica slovenska bila skrbna in modra voditeljica, da bi ulnjake polnili pridni pisavci s sladko strdjo raznovrstnih znanosti! — V materino srce je zapisan vsak otrocic in domaöin, mati pozna vse, in ve za vse, zato se tudi velijo imeniki in zapisniki — matice; — da bi matica slovenska bila ime-nik vseh uglednisih sinov slovenskih, da v tem imenilcu ne bi po-gresali nobenega imena, da bi v njem bila zapisana slavna imena visih in nizih duhovnikov, slavnih castnikov vojaskih, ucenih uradnikov, bogatih trgovcev in pridnih ratarjev! — Materino srce je pa tudi sveti tempelj, mati je prva uciteljica poboznosti, njeno srce castitljivo svetisce, zato juzni Slovani, posebno slavni Dobrovcanje, imenujejo tudi stolno cerkev — matico; — da bi matica slovenska bila tudi dusni tempelj, v kterem se bodo ucile ccdnosti krscanske in ko-ristne znanosti v lepi ujemina prid zdravemu dusnemu zivljenju nasega naroda, in da matica — nebi postala —: matica, kar v srbscini pomenja: „nevidjena bolest — ma je tezka, — jad je ubio l“ — kakor oce Vuk pise. Korenika besede matica je ona, ktera besede mati, grski: itrjZTjQ, lat. mater, staropruski: muti, let: mate, starovisokonemski: muotar, irski: mathair, armenski: ma-tak, pcrsk: mädah — in sicer sansk: ma, poccti, zaceti, ordii’i. — Oj da bi matica slovenska bila srecni pocetek na-rodne omike — da bi bila mati krasnih umotvorov in lepih ved, da bi bila ogrevajoce ognjisce, varno zavetje, zlata ruda, mocen magnet, skrbna in modra voditeljica, slavni imcnik in zapisnik in närodno svetisce! — Stirinajst sloi eiiskili sestric, njihov brat in njihova mati. (Spisal ü.—P.) Pac zopcr naravo! In vendcr le resnica! Kaj, mati za sinom, za hcerami ? — * K omaj je pripihljala spomladna sapica ustavnega zivljenja v mnogojezicno Avstrijo, prisijalo je milo solnce enacega prava tudi pred slovcnski präg in jele so domace cvctliee buditi se iz mno-goletnega dremanja in se celo iz trdega spanja, in poganjati cvrste bilke iz zdravih, toda dremljoöih ali specih korenin in po koncu vzdigati njezne svoje glavice po domacem polji. Ali zalostnim srcem so ugledale, da „mnogo ledine je se, mnogo krizema rok;“ ozirale so se torej po marljivih delavcih. Kar se prikazejo svetle zvezdice „domaSe ncivcide in misli“ tudi na nebu slovenskem in seboj pripeljejo celo ceto blazih mo-zakov, tudi zenskega krasnega spola je bilo mnogo med njimi, in vsi ti so krepko prijeli za delo ter „dvignili srcno zaklad slovenskega dlana in uma.“ Dragi bravec! ali hoces zvediti, kdo so te mile zvezdice, podobne si kaltor sestra sestrici?—Slovenskc citavnice so, ki jih je mati Slava v stirih letih rodila nam dosedaj stirinajst. Ali rodovitna Slava ni nam povila le njeznih hcerelc, dala nam je tudi sinka, podobnega svojim sestricam, vrlega ,%juz-nega sokola,“ V Ljubljani, ki je zacel cvrsto gibati vsled visocega potrdila c. k. dezelne nase vlade od 25. sept. 1863. In da veleslavni otroci ne hirajo, poskrbela jim je majka „Slava“ tudi vidno namestnico svojo, da jih dalje goji terpre-skrbljuje z zdravim in tecnim domacim zivezem; in ta namest-nica je „slovenska lliatica,“ potrjena s carovim sklepom 4. februarja 1864. Fred tremi leti bi me bil popraseval marsikteri mojih brav-cev: Kaj so ,,citavnice?“ kaj „juzni sokol?“kaj „matica slovenska?“ — Na dolgo in siroko bi mu bil mogel popisovati in razjasno-vati ta nova imena, se bolj pa naprave, dosedaj neznane, ako bi me bila volja, z njimi seznaniti ga. Toda danes, ko ga skorej ni Slovenca, da ne bi bil saj ze veliko slisal o njih, ni treba obsirnega razlagovanja. Novi casi, nove razmere v politiöncm in drzavnem zivljenji tudi novih naprav zahtevajo, da se po novih potih doscga dr-zavni namen ne le v celöti, ampak tudi v posamnih njenih delih, kajti celota je zdrava in cvrsta le 6na, ktero sestavljajo zdravi in krepki udje ali delci. Geslo sedanjega casa se glasi: Naprej! v vsacem obziru, zlasti v omiki vsestranski; tega gesla ne sme prezirati nikdo, tudi neben narod ne, ako noce zaostati za druzimi. Zlasti mogoöno pa trka to geslo na srcc Slovencem, nam, ki nam do sedaj niso sijalc mile zvezde, kor nismo imcli z druzimi enacih pravic v närodnih zadevah. Odkar pa je zadonela mogocna carova be-seda. „enakopravnost“ vsem avstrijskim narodom, smeino in, ako hocemo vredni biti podeljenih närodnih pravic, tudi 1110-raino delati za svoj narod, ter mu po svoji rnoci pomagati, da bode zdrav in krepak delec in velike Avstrije vreden ud. Le po tej poti namrec drzavna celota svoj glavni namen do-seze. Ker pa je moc lo v zdruzbah, v zdruzbah le napredek prav po prislovici svetlcga nasega cara: „unitis viribus/' to je, z zdruzenimi mocmi, ocividno je, da so nam zdruzbe ne-obhodnje potrebne. Da pa morajo nase izobrazevavne zdruzbe stati na närodnem stolu, ze prosta pamet pove vsacamu, kdor resnici ne zapira oöi in uses ne masi pravici. Kdor tega ne verjames, djansko poskusi: sili kteremu närodu lcoli tuje sege in navade, ki se ne prilegajo njegovemu znacaju, ponujaj mu iz najblazjega namena omiko in oliko v tuji obliki, to je v tujem jeziku, kmalu se bodes preprical, da si lo glas vpijocega v pu-scavi, da si pri njem, ki te ne razume, toliko opravil, kot zaba pri lesniku in le ob trdo steno metal bob. Lahko je torej umeti, da se vsak narod m o r e in torej tudi m o r a izobrazevati po svoje, zlasti v svojem jeziku. Ni ga pa na svetu jezika, tako omikanega, da ne bi potreboval vednega mikanja, in sicer po razmerah narodovega izobrazevanja. Torej zastonj iscemo izobra-zenega naroda brez omikanega jezika, zastonj omikanega jezika pri neizobvazenem narodu. Kdor tedaj hoce izobraziti narod, skrbi naj, da se mu milta tudi jezik. Iz tega dvojnega namena pa je treba slcrbeti za pripravna mikalisca ali take naprave, ki djansko pomagajo likati jezik narodu in narod v jeziku; in ce so ta pravila naravni zakoni vsacemu narodu, zlasti veljajo pri nas Slovencih, kterim ucilnice in pisarnice clo sedaj se niso osno-vane 11a narodnem domacem stahl. Mozje, kterim srce bije le za vsestranski blagor svojega naroda, osnovali so nam potrebne naprave za djansko omiko, in te so: „citavnice,“ „juzni sokol“ in „matica slo-venska.“ I. Citavnice. Kaj je citavnica? Citati se pravi brati, torej citavnica sploh pomenja toliko kot bravnica, to je kraj, kjer sc ljudje zbirajo, da berejo ali citajo casopise ali knjige, zlasti slovonske. Ker sc pa neben narod ne razeveta, in ne lika le z lastnimi moemi, temuc vsaki se ozira tudi okrog sebe, po bliznjih in daljnih sosedih in po narodih vsega svetä, da si tudi pri njih naberc kaj tecne hrane, ki si jo potem prebavi v domaco, slo-venslca citavnica tudi knjigam in casopisom, v tujih jezikih pi-sanim, ne zapira svojih vrat. Branje ali öitanje je izmed najpoglavitnisih pomockov do izobrazenja. Ko bi torej citavnice imele le edini ta namon, nji-hova lcorist bi bila oöividna. Morda mi pa porece lcdo: „Knjige domace in tuje lahko berem tudi domä, öemu torej citavnice?“ Bes je to, toda le pri malokterem izmed nas; kajti kolikim je sreca v tako obili meri prisvetila na präg, da si jnore omisliti vsakovrstnih knjig in casopisov? Pac redki so! Ce pa se nas, ki nimamo noveev nad potrebo, veliko zedini, in vsaki daruje le malo, postalo bode veliko takö, da jih je celö malo, ki pre-morejo toliko; kajti: „zakon narave je tak, da iz malega raste veliko.“ In za te darove si nakupimo casopisov in knjig, terjih hodimo prebirat, ce pa ne utegnemo, hoditi v citavnice, prinese nam jih na dom citavnicin strezaj, in tako se tudi nam spolni ugo-varjaveeva zelja. Pa ni le branju namenjena citavnica, temuc tudi poste-nemu mnogovrstnemu razveseljevanju, dancs glediscnim igram, jutri milemu petju. Koliko dobre glediscine igre, ki nam pred oci stavijo, da je postenje in nravno zivljenje veliko blazneje od samopasnosti in lmdobnosti, in pa milo petje postenih slo-venskili pesem mika in lika, izobrazuje in pozlahtnuje ter na-rodno zavest in cut vzbuduje v poslusavcih, o tem vedö pove-dati nam vsi omikani narodi. Koliko so pa vredni tudi pogovori, ki se snujejo v citav-nienih shodih, prijazno kramljanje njih, ktere druzi en duh, resno posvetovanje tistih, ktere navdusuje ena misel, ta namrec, po lcteri poti, s ktcrimi pripomocki, bi se dal dragi domovini pospesiti dusevni in materijalni blagor. In ce tudi vso to ni zadosti koristi, lei nam doliaja po ci-tavnici, omenjara se olcoliscino, da se po öitavnicah snujejo prava ncilisöa za godbo, petje, deklamacije, in za jezik slovenski njim, kterim samim ni vec mogoce dospeti, kar so jim zane-marile sole, na tuji podlagi osnovane. Kdor vse to le nekoliko preudari brez sovrazne strasti, javalne bode dvomil o koristi nasih citavnic, kterim gotovo c. 1c. vlada ne bi dajala potrjenja, da nima prepricanje o nji-hovi koristi za narod in za drzavo. Kako je pa to, da nemci, lahi, francozi invdrugi narodi nimajo eitavnic? Kaj lahko je resiti ta ugovor. Citavnic se ve da nimajo, po slovenslcem imenu, a stvar imajo. Njili „ka-zine,“ „resours,“ „Lesevoreini“ in „teatri“ in sila ve-lilco druzih zdruzeb, kaj druzega so, kot nase öitavnice? Kdor to premisli, cudno se mu bode zdelo, da je se lcteri narod na svetn, ki ne privosci tudi nam, kar ima ze sam! Komur umski dolcazi nocejo v glavo, naj poprime za djanske. Poprasuje naj po sedanjem vspehu nasih citavnic, prebira naj o njihovem delovanji, in preprical se bode, da so nam na ve-lilco korist. Torej ni cuda, da se jih je Le dosedaj osnovalo stirinajst, nadjamo se pa, da se v lcratkem vstanove citavnice povsod, lcjer biva pravih rodoljubov toliko, da jihmorejo vzdr-zati; saj je citavnica najeeneja knigarnica, najpripravnise ve-selisce, najmocneje budisce narodnega duhä in najprilicnejse shajalisce pravih domoljubov, torej pravo närodno ucilisce. Do sedaj so se ustanovile naslednje citavnice: a. Ha Kranjskem: 1. v Bistrici na Notranjskem — vsled v. potrdila dezelne vlade od 3. junija 1864. — Predsednik ji je: g. Anton Grasic, farman in delcan; odbornilci gg.: Alelcsander Lican, posestnik in trgovec; Juli Murgel, c. k. alctuar; Janez Oblalc, duh. pomocnilc; Janez Tom sic, posestnik in trgovec; Janez Urban c e k, duh. pomocnilc; Lavoslav Magainar, perovodja. Udov steje citavnica 83. 2. v Ipavi na podlagi pravil, 22. aprila 1864 pri dezelni vladi potrjenih. — Predsednik ji je: g. Juri Grabi'ijan, lca-nonik-dekan, podpredsednik: g. France Kavcic, posestnik, denarnicar: g. A. Deperis, lolcar, tajnilc: g. Ant. Hribar, ucitclj, odbornilci pa: gg. Vincenci Jevnikar, c. k. predstojnilc, Stef. Spazzapan, advokat, Joz. Ferjancic, posestnik in zupan. Udov steje 67. 3. v Kranji S pravili decembra meseca 1862. leta pri dezelni vladi potrjenimi. — Predsednik ji je g. Matevz Pirec, trgovec, odborniki pa gg.: Janez Holcer, privatnik, Konrad L- o k a r, mestni zupan, Konrad P1 e i w e i s, trgovec (denarnicar) , Drag. S a v 11 i k, lekar (tajnik). Udov steje 103; 54 do-rnacih in 49 vnanjih. 4. v Loki na podlagi pravil, pri dezelni vladi potrjenih meseca oktobra 1862. leta. Predscdnik ji je g.: Joze Lah, c. k. uradnik; denarnicar: g. Juri Franz, c. k. postar; tajnik: g. Rudolf Gloj narich, kupöijski pomocnik. — Udov steje 29 domaöih, 36 vnanjih. 5. v Ljubljani na podlagi pravil, ktera je potrdila dezelna vlada 30. avg. 1861. — Predscdnik ji je: g. dr. Janez Bleiweis; predsednikov namestnik g. dr. Jozef Orel, tajnik: g. Andrej Praprotnik, blagajnik: g. France Kadilnik, odborniki: gg. dr. Jan. Ahacic, dr. Etbin Costa, Jozef De-bevc, Anton vit. Gariboldi, Karol Holcer, Jan. Jamsek, Jozef Pleiweis, Franc Ravnikar, Ivan Vilhar, Leon Voncina, Jernej Zupan ec, France ^erovec. — Druznikov steje 360; 269 domacih, 91 vnanjih. 6. v Planini na Notranjskem, najmlajsa med svojimi 86-stricami, ustanovljena po pravilih, pri dezelni vladi 10. okt. 1864. 1. potrjenih. Predscdnik ji je: g. Janez Kastelec, c. k. svetovavstva tajnik; podpredsednik: g. Adolf Obreza, posest-nik: odbornik: g. Emanuel Rene, logarski geometer; tajnik: g. Jozef Gecelj, c. k. davlcarski preglednik; denarnicar: g. Vekoslav Perenic, posestnik. b. Na Stajarskem: 7. v Celji s pravili 20. decembra 1861 pri dezelni vladi v Graden potrjenimi. Predscdnik ji je: g. dr. btef. Kocevar, predsednikov namestnik: g. Dav. Terstenjak, tajnik: g. Ivan Krusic, blagajnik: g. France Kapuz, knjiznicar: g. Erance Hafner, odbornika: gg. Ernest Ripsl in Andrej Pirnat. -— Stevilo udov znasa 151. 8. v MariborU na podlagi pravil, pri dezelni vladi V Graden 4. septemb. 1861 potrjenih. Predscdnik ji je: g. dr. Janko Srnec, odvetni koncipist; tajnik: g. Josip Suman, gimnazijski ucitelj; blagajnik: g. dr. Valentin Pavlic, odvetni koncipist; odborniki gg.: Josip Jedlicka, inzenir in glavar kurjave na koroski zeleznici, Janez Majciger, gimnazijski ucitelj, dr. Matija Prolog, zdravnik, dr. Lovro Vogrin, kanonik in visi solski ogleda. — Stevilo clanov je 80. 9. v Ptllji s pravili 21. maja 1864 pri dezelni vladi Graski potrjenimi. Ravnatelj ji je: g. Avgust Cucek; odborniki pa gg.: Mih. Her man, France Krajnec, dr. Ant. Mravljak, dr. Ivan Peto var, Bozidar Kaie, Ivan Senveter, Dragutin Svajgl, dr. Jozef Vosnjak. — Udov steje 205. c. Na Koroskem. 10. v Celovcu na podlagi pravil, 24. decembra 1862 pri dezelni vladi v Celovcu potrjenih. V njenem letosnjem odboru so g. B. C. Ros tbalier, predsednik, g. Alojzi Jen eic, tajnik, g. France Pesjak, denarnicar, g. Jan. Kos in g. dr. T. Nc-mec odbornika. — Udov steje domacili 47, vnanjih 50 — 97. d. Na Goriskem. 11. v Ajdovscini s pravili, pri dezelni vladi V Trstu 22. febr. 1864 potrjenimi. Predsednik ji je g. dr. Drag. Lavriö, advokat; podravnatelj g. Andr. Vrtovec, zupnik, tajnik g. Fr. Zarli, c. k. uradnik, denarnicar g. Mojz. Duranti, ravnatelj ondasnje fabrike, peti in sesti odbornik sta: Drag, grof Lantieri izRihenberga in g. Daniel Godina, zupan in posestnik. Ucitelj deklamovanja je g. dr. Lavric, voditelj pevskcga zbora pa g. Fr. Svara. —- Udov steje 80. 12. v Gorici na podlagi pravil, pri dezelni vladi V Trstu 26. sept. 1862 potrjenih. Predsednik ji je: g. A. Winkler, c. k. uradnik, dez. odbornik; podpredsednik: g. F. Huber, svet. c. k. okrozne sodnije; denarnicar: g. St. Kafol, vodja cerkv. racunarije itd.; odborniki: gg. A. Jegliö (ki bo zdaj knjizniear in gospodar citavnice); A. Jurisevic, vodja gl. davk. urada; dr. K. Doljak, dez. odbornik, adv.; J. Solar, gimn. profesor; dr. J. Tonkli, adv. kand.; K. Kcrpan-Poli, lekarnicar. Namestnika sta: gg. Leop. Budal, c. k. uradnik in grof Lantieri. — Udov steje domaeih (v mestu) 90, zu-nanjih okoli 40. 13. v Tominil s pravili, 8. febr. 1862 pri dezelni vladi V Trstu potrjenimi. Predsednik ji je: g. dr. Kovaeie, advokat, podpredsednik g. Joz. Devetak, c. k. uradnik; tajnik g. Val. Luznik, notarski pisar; denarnicar: g. Ant. Vogel, uradnik, knjizniear: g. Janez G o 1 ia, uradnik; odborniki pa gg.: dr. Jan. 21. Pr einer st ein, notar, Joz. Gasperini, advokat in France Gabrscek, c. k. uradnik. Stevilo udov: 40. e. Na Frimorskem. 14. v Trstu od leta 1861: Njeni voditelji so: Ivan Ka lister, Niko Tripkovic, Kristofor Op nie, Edvard Sore; odborniki pa: gg. France Cegnar, tajnik, Pavel J elovsek, Ivan Kovacevie, Tomaz Makale, Dr. Muha, Teodor Na-pret, France P1 ese, Tomaz Svetina, Ivan Skuljevic, dr. 6ust,vNikol. Trific, Skender Vilhar, Andr. Zorman, Matija 2vanut. — Udov steje nad 200. ü. Juzni sokol. Kdor je bil prica velike besede v Kranji 29. junija 1864, slovesnega zacetka bistriske (7. avg.) in ipavske citavnice (14. avg.), gotovo je zapazil, da je ondasnje ljudstvo zlasti v eno vrsto ljudi obracalo svoje oci. Bili so ti mozaki v enolicni obleki, dosedaj nenavadni in neznani pri nas: v sivih hlacah iz ruskega platna in ravno tacih jopicih, izpod kterih se je okoli vrata ka-zala rudeca srajca, siv klobucek na glavi, na klobuöekupa so-kolovo perö. Zdaj pa, ljubi bravcc, ze ves, da so ti vrli mozaki bili udje mladega drustva „juznega solcola,“ o kterem hocem spregovoriti nekoliko besed. Namen tenni drustvu vsled njegovih stalnili in potrjenih pravil je: „dajati podbudo, priliko in navod pravilnim telesnim vajam.“ Vsemu svetu sploh je znana resnica, da „zdrava dusa biva v zdravem telesu,“ toda jako premalo se je pri nas do sedaj gledalo na to naravno pravilo v polnem njegovem obsegn; kajti, ko se je miltal in izobrazeval mladini duh, za-nemarjalo se ji je telö, ali celö nasproti ravnalo njegovemu zdravju. Ni zadosti, da se telesu le hrana daje, vse drago pa prepusca naravi, treba je tudi, da telo vadimo z enomernim prostim gibanjem, cc hocemo, da so udje njegovi gibcni in krepki; zlasti je telesnih vaj treba njim, ld so po svojili na-vadnih opravilih priklenjeni k sedecemu zivljenju, in vsled njega tudi slabotnega zdravja in okornih udov. Da se tcm napakam v okom pride, ustanovila so se gimnasticna, to je telovadska drustva skorej ze po vseli dezelali; tudi Ljubljana v tem ni za-ostala, marvec prekosila je, skorej bi rekel, vecino velicih inest, kajti spravila je na noge dve telovadski drustvi; enemu je ime: „juzni sokol," enemu pa: „Laibacher Turnverein." Iiako je pa to, da ta sestavek ima lenadpis: „juzni sokol“ in ne tudi: „Laibacher Turnverein?" To je pac naravna rec: Slovenec Slovencem o slovenskih napravah slovenslti pisem, o nemsldh pisati prepuscam Nemcem ali pa tistim Kranjcem, ki nocejo biti Slovcnci. Ti pa, dragi moj bravec, v cegar zilah se pretaka naroda slovenskcga kri, in v cegar telesu biva duh slovenski, ziv blage närodne zavcsti, lahko sam spoznas, da so narodu tvojemu na korist le tiste zdruzbe, ki stoje na dorn a c e m stalu. Ni mi torej treba, spodbati te, da se vdcle-zujes le domacih nasih zdruzeb, to je, tistili, kterim je materna beseda ziva vez. DI. Slovenska Matica. Kakor lacnemu hrane, zejnemu pijace, treba je bilo nam Slovencem zraven imenovanih dveh drustev se tretjega, kterega smo po hvalevrednem trudu svojih prvakov tudi dobili od pre-svitlega cesarja samega. Komü je neznano, da se le po dobrih, v narodnem jeziku pisanih knjigah siri omika med narod ? Da si nase slovstvo tudi ni tako revno, kakor trobijo po svetu nasi protivniki, ven-der tudi zalostnim srcem sami spoznamo, da pogresamo se mar-sikterih knjlg, bistevno nam potrebnih. Toda kdo ne poznd sto-temih zadrzkov, ki se stavijo nasemu doniacemu slovstvu? Ne da bi ne imcli sposobnih in zmoznih pisateljev, okolnosti, ki nam ga opovirajo, tice vse v druzih razmerah, neugodnih nam Slovenccm. Vscn omenjati, namen temu spisu ni; izmed najpo-glavitnisih enc pa vendar ne moremo zamolcati. Kdo ne ve, da marsikteri spis tiei v predalcu, kjer ga ni, da bi ga poslal v tiskarnico? Komu je neznano, da se je marsiktero slovstvcno delo pod nie dalo zaloäniku, skorej tako, da sta se delavcu komaj splaeala crnilo in papir? Kaj euda torej, da je kam drugam obracal ali celö krizem drzal roke marsikteri delavec, kteri bi napravil bil veliko gradiva slovstvu, ako bi se bil mogel nadjati, da mu bo saj nekoliko povrnjen velik trud ? ilavno ta okolnost je pa tudi, o kteri se stavi zopet sto in sto ugovorov zoper närodno nase slovstvo. Najnavadnisi je naslednji sofisticni: „Pisatelji ali zaloznikov celö ne najdejo ali jalco za nizko ceno zato, kcr se zalozniki boje zgube; zgube pa se boje, leer pre-malo ljudi kupuje knjige, kajti premalo Slovencev biva na svetu, da bi se prodalo mnogo knjig. Pustite torej svoje slovstvo in poprimite se ptujega, se ve da, nemskega.“ Kaj liocemo temu zvitemu ugovoru odgovoi’iti? — Naj nam ugovarjavec blagovoli povedati ime ltacega naroda, ki se je ze ves prenärodil? — — Zastonj cakamo odgovora, kajti ni ga prendrojenega näroda. Ko bi prenaroditev mogoca bila, gotovo bi Slovenci bili ze zginili s sveta, kajti dokaj lct se je poskusalo, ponemciti jili. A ni se se ponemcil narod slovenski, ziv dokaz, da se protinaravna, tedej nemogoca stvar zabteva od njega. 8 temi kratkimi besedamijc izpodbit temelj, na kterem sloni zvijacinati ugovor. — Narodu pa, ki biva na zemlji evro-pejski, ne privosciti lastnega slovstva, djalo bi se, da ostani vedno ncizobrazen. To bi pa bilo trinostvo, ktero bi se kaj malo spodobilo döbi, v kteri se dan na dan toliko govori od omike. Da nas je malo Slovencev, ki stejemo pol drugi milijon dus, nie ne de, dovolj je, da smo narod. Vrh tega pa pomisli, da smo cvrsta zdrava vejica najbogatejsega slovanslcega debla in v sorodnosti z 80 milijoni dus. — Ce nas je pa tudi malo, vender bi jili med l'/2 milijoni laliko bilo toliko, da bi se obil-nejse specevale knjige, ako bi nam bile okoliscine tako mile, kakor nam niso. Da je malo braveev, tega ni krivo malo ste- vilo nas, kajti premalo nas vendcr ni, temuc to, kar je pri vseh druzih narodih bilo, predno se je kteri narod knjig po-prijel. Pri vseh narodih so se le Sole, na domaci podlagi usta-novljene, in pa veljava j czika domaöega v javnih uradili (kancelijah) izbudile ukazeljnost. Naj se tudi pri nas skoz in skoz tako ravna, in kmalu ho nas ukazeljni narod popraseval po dobrili knjigah. Ziv dokaz nam je poslednjih deset Ist, od-kar so se nase ucilnice nekoliko podomacile in se je sein ter tje iz kancelij prikazalo kakosno pismo v domaöem jeziku, kajti desetkrat vec knjig je slo med narod v enemletu, kakor poprej v desetih. To nam pricajo knjigotrzci, pa tudi slovstvo samo. Ker se je narod nas predramil iz dolzega, nezadolzenega span ja, ziva potrcba je zdaj skrbeti, da dober kup izhajajo dobre knjige. Kakor drugod, tudi tukej je le v zdruzbah moö, v zdruzbah spesen napredek; in ravno to: slovenskemu narodu pri-pomoei do omike, na vse strani znanstveno izobra-zevaje slovenski jezik in slovensko slovstvoje „slovenski Matici“ blagi nainen. Vsacega pravega rodoljuba in domorodca, zlasti licere in sina, veze sveta dolznost po svoji moei pomagati, da se dobro in globoko v srce vsem Slovencem vkorenini „Matica slovenska.“ Pravi i'odoljub bo rodoljubje svoje tudi v djanji pokazal, in, tedaj pristopil k „Matici“ saj kot ud, ce ne more kot ustanovnik. Ravno to bo pa tudi druzim svetoval ter z veseljem pridobival udov „matici slovenski.“— In tako bo potem närodni napredek, dusevni in materijalni, gotov na vsako stran. Napredek ta pa bode sjajno ,,'prical naso modrost na desno, na levo narodom!“ Slovanska knjiznica 6K Z C 3279/1865 66009550962 cobiss @ Naäsnil Jozei' Blaznik v Ljufcljani. truef [qnr~] -3Tuztru)( eu* say