r 
GDK:907.1 
O govorici starih bukev kot likovni izraznosti gozdnih 
veteranov 
Lado ELERŠEK* 
Gozdarji se kar pogosto razpišemo o 
»aktualnih« temah, kot je umiranje gozdov, 
gozdna ekologija, pridobivanje lesa, goz-
dna mehanizacija, ergonomija in podobno. 
Bolj redko pa pišemo o estetskih vrednotah 
naših gozdov (o vseh vidikih lepega, pove-
zanega z gozdom (1}},- oziroma o lepoti 
tiste polovice republike, kateri tudi stanov-
sko pripadamo." 
Pri sprehodih na Toško čelo mi je prav 
vedno pritegnila pozornost skupina debelih 
bukovih ·veteranov, od katerih so bili posa-
mezni »težki« pribl. 10m3• Zato sem o njih 
tudi napisal ta ))dokument«. 
Pri besedi veteran najdemo v Verbinče­
vem slovarju (7) razlago: (lat. veteranus iz 
vetus star) star, odslužen vojak, zlasti 
vojni borec, star preizkušen bojevnik. Na 
večje število debelega drevja v naših go-, 
zdovih naletimo navadno le v težko dostop-
nih grapah in v drugih odročnih predelih. Z 
vidika prirastne vrednosti so to že odsluženi 
vojaki, ki bi jih bilo treba iz gospodarskih 
nagibov zamenjati z mlajšim, rastljivejšim 
drevjem. Glede na pisano zgodovino teh 
posameznikov, ki so preživeli svoj mlados-
tni boj za prostor v gozdu, različne ujme, 
škodljivce, gozdarske apetite in strupeno 
industrijsko emisijo, pa jih lahko poimenu-
jemo tudi preizkušene bojevnike. Ti odslu-
ženi vojaki, ki več ne ustvarjajo novih mate-
rialnih dobrin, pa dobijo povsem drug po-
men, ko ocenjujemo njihovo estetsko vred-
nost. Človek je od nekdaj cenil in negoval 
tudi estetske vrednote, saj najdemo že v 
grobiščih naših praprednikov čudovit raz-
novrsten nakit. Danes upoštevamo estet-
sko vrednost tako rekoč že na vsakem 
koraku. Tako tudi prodajne cene na trgu ne 
določa samo njihova uporabna vrednost, 
* LE., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in 
lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 
2, YU. 
ampak tudi njihov videz (design). V promet 
gredo npr. samo lično izdelane obleke, 
avtomobili, knjige itd. Seveda pa pri goz-
dnem drevju ta zakonitost ni tako preprosta. 
Značilne in bogate drevesne krošnje ter 
zanimive debelne krivine, ki jih občuduje 
estet, imajo v očeh lesnega manipulanta 
izrazito negativen pomen, saj išče ta čim 
bolj ravna in drobnovejnata drevesa. Toda 
svoje kubike lahko ponudi to drevo samo 
enkrat, svoje estetsko poslanstvo pa oprav-
lja že več stoletij! 
O debelem in opaznem gozdnem drevju 
smo lahko prebrali že marsikak gozdarski 
sestavek (6, 5, 2), vendar v njih ni govora 
· o estetskih danostih tega drevja. Po drugi 
strani pa lahko naletimo na estetsko doje-
Prisvajanje prostora 
G. V. 5/90 271 
manje gozdnih posebnežev pri številnih 
naših ljudskih in drugih pesnikih in literatih. 
Ta odnos lahko ponazorijo tile Župančičevi 
verzi: 
Hrast, hrast kodrogrivec, 
kdo lase ti goste mrši, 
da so kuštravi tako? 
Ko. govorim? o številnih vlogah gozda, 
navajamo tudi estetske koristi gozdnega 
drevja. Estetika zadovoljuje naše kulturne 
potrebe in nas vodi na višjo raven. Estetske 
vrednote tega drevja izhajajo iz njegove 
vizualne in oblikovne izraznosti. Človek kot 
zgodovinsko, a še bolj kot prazgodovinsko 
bitje, je bil izrazito navezan na gozdno 
okolje. Če si ga zamišljamo kot današnjega 
Pigmejca, potem je prebival le pod dreves-
nimi krošnjami ali celo v samih krošnjah. 
To več stotisoč letno sožitje pa zagotovo 
nosi svoj zapis tudi v naših genih. Da gozd 
današnjega človeka - sprehajalca privlači. 
dokazujejo tudi statistični podatki. Frank-
furtski mestni gozd (5000 ha} vsak dan 
obišče 20-30.000 ljudi. V mestni gozd Kyo-
ta, ki je velik le 60 ha, pa zaide letno okoli 
5,000.000 ljudi (3). Volk (8} piše, da so 
nsplošnecc vloge razdeljene na gozdni po-
vršini (v Nemčiji) v naslednjih odstotnih 
deležih: 20% površine ima vodozaščitno 
vlogo, 18% talnozaščitno vlogo (prepreče­
vanje plazov in zaščita prometnic), 28% je 
namenjenih zaščiti pred onesnaževanjem 
okolja (ropot, vpliv na podnebje, olepšanje 
okolja}, kar 23 °/o pa rekreaciji. 
Zadovoljstvo številnih gozdnih sprehajal-
cev gotovo izpričuje tudi estetsko vrednost 
gozda. Kot gozdarji pa se moramo zaveda-
ti, da obstaja obojestranska povezava: člo­
vekov vpliv na gozd in vpliv gozda na 
človeka. Pri modernem gospodarjenju, ki je 
~tenz~vno. in večnamensko, moramo upo-
stevatl tudi estetsko vlogo. Nanjo bi morali 
gozdarji večkrat opozarjati. 
Za predstavitveni objekt sem si izbral 
skupino debelih golovejnatih bukev v med-
vegatacijskem času. Torej le ozek segment 
pestrega gozdnega sveta. Pri klasifikaciji 
slik, glede na različne ravni gozdne estetike 
(4), pa lahko te motive razvrstimo v nasled-
nje vidne zaznave: 
- glede na oddaljenost sodijo med prvine 
in detajle gozda, 
- prikazana je le ena rastlinska vrsta v · 
272 G. V. 5190 
svojem zgornjem življesnkem obdobju, 
- motivi predstavljajo nedotaknjeno nara-
vo, 
posnetki so narejeni pozimi, 
- s stališča umetnostnega zgodovinarja 
lahko vidimo v teh posnetkih grafiko, barok 
itd. 
ln kakšno je sporočilo teh debelih bukev? 
Ob starih drevesnih veteranih ostanemo s 
svojimi Jeti in velikostjo daleč za njimi. To 
drevje, ki je po oblikah enkratno, obvladuje 
s svojimi debelimi vejami (ki pa so spet 
oblikovni unikat) kar zajeten prostor. Na 
vse strani segajoče veje, s katerimi si 
prilašča »svobodo«. in prostor pod soncem, 
P~.spominjajo na hinduističnega boga Šiva, 
k1 Je obdarjen s številnimi rokami. Funda-
mentalno filozofijo in sistem hierarhija, ki jo 
ponazarja gradnja drevesa, kjer se več 
vejic združuje v tanjše veje, te v debelejše 
končno pa vse v eno samo deblo, najdem~ 
Grafika različno debelih linij 
tudi pri drugih naravnih tvorbah (npr. vodo-
toki). Tako načelo in sistem združevanja 
uporabljamo tudi v naši družbeni organizira-
nosti in pri obvladovanju najrazličnejših mi-
selnih ,poq~očij. 
LITERATURA 
1. Anka, B-., 1986. Estetske funkcije gozda. 
Zbornik s~minarja. VTOZD za gozdarstvo BF, 
Lju!Sijana,· s. 11 !.22. 
2. Eferšek, L., 1985. Mamutovec (Sequoiaden-
dron.giganteum (Lindi., Bachh.) tudi pri nas hitro 
raste. Gozd. vest, Ljubljana, 43, 1, 16-22. 
3. Eleršek L., 1987. Gozdna arhitektura in 
ornamentika. Gozd. vest., Ljubljana, 45, 6, 299-
.304. 
4. Eleršek, L, 1989. Nekaj misli o estetskem 
doživljanju gozda. Gozd. vest., Ljubljana, 47, 5, 
230-234. 
5. Kotar M., 1977. Korenova smreka iz zasav-
skega hribovja. Strokovna in znanstvena dela, 
Ljubljana, 58, s. 29. 
6. Sgerm, F., 1971. Debela jelka iz Trnovskega 
gozda. Ljubljana, BF-JGLG, s. 69. 
7. Verbinc. F., 1987. Slovar tujk. Cankarjeva 
založba, Ljubljana, s. 754. 
8. Volk, H., 1989. Auswirkungen des Biotop-
schutzes, des Erholung und anderer Schutzauf-
gaben auf die Zukunft der Forstbetriebe. Forst 
und Holz, Hannover, 44, 5, 116-124. Stebri in ploskve 
Gozdni dinozaver 
Vse slike: foto Lado Eleršek 
G. V. S/90 273