Gospodarske stvari. Garje pri ovcah. »Garjeva ovca celo čredo okuži«, je dobro znan izrek, ki se navadno prenaša na druge podobne razmere. Vzet je od prave bolezni, ki se neredkokrat loti te ali one domače živali, posebno pa ovac. Gospodar se močno boji tega neljubega gosta in skrbno gleda na to, da se mu ne zanese na ta ali oni način v hlev, zabranjuje mu vsak pot in vhod k ovcam. Ce pa vse to nič ne pomaga in se bolezen k njegovi živali ukrade, ne miruje skrben gospodar prej, dokler ne najde primernega in ugodnega sredstva. Nastane pa pred vsem vprašanje, na čem in kako se spozna, da je ovca garjeva. Ako je že lepo število živalij bolnih, ni težko več spoznati, kakor tudi ni, ako je žival že popolnoma, po vsem životu garjeva. A gospodarju je mnogo bolj po volji in všeč, če se spoznajo garje pri pojedinih ovcah in sicer tedaj, dokler še niso popolnoma pokrile živali. Tu se pa mora gledati večkrat na volno. Ako se nahajajo v tej posamezne kosmatinke, ki stojijo navpik in štrlijo iz kožuha, je že nevarnost blizu, posebno če so omenjene kosmatinke bolj bele, kakor druga volna. Ovco taka mesta zelo srbijo in vedno bi se rada s parklji praskala, z jezikom lizala, z zobmi obgrizovala in če vsega tega ne more, ob kako stvar se čohala. Brž, ko se vsa ta in podobna znamenja pokazujejo, ni nobenega dvoma več, da so v čredi garje. Kakšna pa je ta bolečina? Da to zveš, poglej si opisana mesta v volni natančneje. Kjer se nahaja stoječa dlaka, je tudi koža bleda, skoraj žolta in nekako otekla; prigodi se pa tudi, da se barva spreminjava in bledo mesto postane za tem zelo rudeče. Ako stiskaš taka mesta, spozna se precej, da ovco to strašno boli, ker se vedno umika in nasprotno pa živali dobro dene, če jo na takih mestih počohaš. f Volna se hitro oskube in pokaže se gola koža. Ako pa sama od sebe ne izpade, da se vendar prav lahko odstraniti ali izpipati, ker je na pol strhnela. Ker se bolna žival močno in povsod čoha, kjer se le more, skuštra se volna in postane zelo umazana. Pokaže pa se ta bolezen v prvi vrsti na hrbtišču, ob straneh in oplečju ali na ramenih, redkokrat na glavi, skoraj nikdar na nogah ali po trebuhu. Začenja pa se vsikdar le na posameznih mestih in še le polagoma razširja se po sosednih delih trupla. Včasi trpi celo pol leta prej, ko je cela ovca garjeva. Drugači pa je, če je hlev pretopel ali soparen in če je klaja, ki se živalim poklada, piCla. V teh slučajih razširi se v kratkem času bolezen na vse dele života. Nič manj važno in zanimivo je vpraSanje, od kod pridejo ali kako nastanejo te nesrečne garje? Na to odgovarjajo učeni preiskovalci in nam dokažejo, da se nahajajo zelo mala, za prosto oko celo nevidljiva mrčesa, živalice, katerim so nadali ime »grinja«. Take živaliee imajo lastnost, da se zajejo v kožo ali da vsaj povzročujejo na koži neznosno srbenje. Teh grinj je več vrst: so pa take, ki se le ovac lotijo, druge le psov itd. a poleg vseh teh pa tudi take, ki ne zbirajo kar nič, temveč se primejo vsakovrstnih domačih živalij in celo človeka. Priprost človek si težko take drobne stvari misli ali sploh to razlago verjame. Za to se pa tudi garje še drugači tolmačijo in se njih nastanek prav priprosto, celo otročje razlaga. Nekateri trdijo, da se pokažejo garje pri ovcah, ki morajo veliko pomanjkanja trpeti, katerim se pičlo in slabo polaga ali ki niso na dosti zavarovanem kraju. Pri drugih pa je voda, ki povzročuje to bolezen in sicer deževnica, če namreč na čredo predolgo ali premočno dež lije. Naj bo, kakor hoče, to še ni najhujše, če zboli ena ali nekaj ovac, hujše je razširjevanje garij na celo čredo. Jedna ali vsaj nekaj ovac more v dveh tednih okužiti več kot sto glav. K temu pa nikakor ni treba, da pridejo še zdrave ovce v neposredno dotiko z bolanimi, okuženje pospešuje se še na mnoge druge načine. Če se ob isto drevo ali kako drugo stvar čoha še neokužena ovca, kjer se je pred kratkim čohala garjeva, je okuženje prav lahko, naravno in malokdaj izostane v takih slučajih. Ali mora gospodar k vsemu temu le molčati, roke križem držati, ne more-li kaj pomagati? Nikakor ne sme tega storiti, ampak dosti sredstev mu je danih, s katerimi si otme črcdo, jo reši hudih muk in celo pogina. Kajti če pritiskajo gori omenjene grinje v prav veliki meri in velikem številu, reši se žival težko smrti. To se more le zgoditi, če se ji podaja v bolezni več in tečnejše, izdatnejše klaje in se sploh bolj na njo pazi. Brž, ko se vidi je ta ali ona ovca okužena, mora se nemudoma ločiti od črede. A ker se jako težko določi, katere živali že garje imajo in katere še ne, stori dobro, kdor vse ali vsaj večino ovac tako zdravi, kakor če bi bile res vse garjeve. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 8. januvarija pri Novi cerkvi blizo Celja. Dne 11. januvarija na Planini. Dne 15. januvarija v Arvežu.