Svjatoslav:
 Jesenska.
Meglica o naših hribih vstaja,
oj meglica jadrna,
o bregu dekle se sprehaja,
deklica-sirotica.
Trga rože, rože oele, in z ročico jih gladi: >Oj zakaj ste odcvetele, da nedelj ueč solnčnih ni?
Zadehtite skoz viharje, da nam duh spet ueder bo, solnce razjasnite n zarje, božje solnce žalostno!«