L«.
xun uto.
.Slovenski Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12-
četrt leta........ &—
na mesec........ 2-—
v upravnisrvu prejeman:
celo leto......K 22—
pol leta........11 —
četrt leta.......9 550
na mesec........1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CrednUtro: Enaflova ulica it 5, (i. nadstropje levo), Malim it M.
Inserati veljajo: petero«topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, iaaniU itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
it ti.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25—   .   celo leto.......K 28*—
čelrtlleta*                         I  650        za Amoriko in vse druge dežele: na mesec!      " ! I \ \   \  2*30  1  celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon nt. 85
Postojnska loma.
V Postojni je zavladala velika nevolja. Povzročilo jo je poljedelsko ministrstvo s svojo odredbo z dne 4. maja 1910, štev. 16105 888. Ministrstvo je s to odredbo zaukazalo, da morajo prebivalci postojnske občine pri obisku jame vzeti vstopnice in da jim vstop ni dovoljen, če se ne izkažejo z vstopnico.
To nikakor   ni gola formalnost
.•■d: uvedba v svrbo kontro!<\ marveč 4-čirua utesnitev starodavne pravice.
[Vebivalci postonjske občine imajo pravico   do   prostega in v nobenem
zim omejenega vstopa v jamo tako Binkoštih, kakor o drugih slavnostnih priredbah in ne potrebujejo
a to dovolila od nikogar in ni nihče opravičen zahtevati zase pravico, izdajati jim za vstop dovolila, ne v "Miki vstopnic ne v kaki dragi obliki.
Zaradi kontrole je ministrska uredba docela nepotrebna. Z vstopnicami je vedno mogoča kaka zloraba, dočim je sedaj vsaka nekorektnost izključena, ker stoje y»ri vhodu inestni zastopniki v jamskem odboru, ki poznajo ljudi in so v stanu zavrniti vsakega neopravičenca.
Poljedelsko ministrstvo   si je s svojo odredbo usurpiralo pravice, ki jVh nima.    Prebivalcem postojnska '»bčine je zajamčen   prosti   vstop v jamo brez vstopnic, to je brez posebnega   dovolila   in   ministrstvo ni •pravičeno si lastiti oblast do izrla-anja takih dovolil, ker je niinistr-M\»> samo   administrativna oblast, dovolila  pa   bi   smeli  uvesti samo letniki jame in nihče drugi. Poljedelsko ministrstvo je torej prekoračilo svoj    delokrog    in    meje svojih pravic,  odredivši,   da  brez vstopnic : i rikogar v jamo pustiti, torej tudi prebivalcev postojnske občine. Kdo je lastnik jame,   o   tem ni 'lih dvomov.    Po odveznem pismu menda iz leta 1868. je lastnik sve-a pod katerim leži jama tedanja trka občina postojnska, katero tvorijo —•daj meščanski opravičenci. V do-i ičnem odveznem   pismu si postojn-trrajščina ni pridržala nobenih pravic do jame.   Lastništvo jaTne je irfj g svetom vred prešlo v last ta-ratne trske občine, oziroma opravi-r-encev in si nihče drugi ne more lastiti jame kot postojn-ko mesto, oziroma opravičenci.
LISTEK.
(tolsta na Prisojni«.
Spisal Ivan Cankar. (Konec.)
III.
Nenadoma je udaril v faro glas, a je prišlo do sodnika Adam ure pisno od cesarja samega. V tistem pi>-i.iu da je cesar zaukazal sodniku, naj ' nikar ne meša med take ljudi, ka->r je župan Barjanec s svojimi po-repniki in da naj se rajši kar nič ne 't in eni za procesijo. Naj barjani za i'bom župan sam, če se mu zdi — iako je bilo v cesarjevem pismu — ur naj razkazuje svoj ošabni trebuh, akor ga je volja; pravica le ostane pravica; kajti če je bila sedla nečedna bolha na župnikovo štolo, se nikakor ni maševala in tudi pri maši ii bila. Prisojničani pa naj gledajo, ■ako bodo opravili    brez cesarjeve •mlosti.
Bog vedi, ee je bilo vse prav tako pisano ali ne; kdo bi govoricam xerjel! V krčmi so izpraiševali ad-lunkta, pa je molčal tako trdovratno, Kakor da bi imel zaklenjena usta. 'zprasevali so tudi kancelista, celo 'a pijačo so mu dajali; nesnaga je pil, povedal pa ničesar; šele ko se je »lodobrega upijanil, se mu je razma-al jezik, ali klatil je take čenče, dn
To je priznavala tudi vlada. Priznavala je občino, oziroma opravičence kot lastnike jame in se z občino pogajala glede dohodkov jame ter se domenila z njo, da pripada polovica dohodkov občini, polovica dohodkov pa jamskemu zakladu, čigar imetje pa se sme zopet porabljati samo za jamo.
Se več! Ko je jamski zaklad \ sled slal>ega gospodarstva državnih organov prišel v finančno zadrego in je hotel najeti posojilo, je morala postojnska občina prevzeti ;"amstvo za to po>ojilo.
Kdo je torej pravi in edini lastnik jame. o tem pač ni dvoma.
Sedaj na si hoče ministrstvo prilastiti en del lastui.siiih pravic. Omejiti prebivalcem prosti vstop v jamo 7. odredbo, da motajo prej dobiti dovolilo v obliki a stopnice, to vender ni nič drugega, kakor na eni strani omejitev pravice teh prebivalcev, na drugi strani pa prilastitev pravic vladi, ki jih more imeti samo iastnik jame. nikdar pa vlada.
Stvar nikakor ni tako nedolžna, kakor se utegne na prvi pogled dozdevati onim, ki ne poznajo razmer. Navedena odredba poljedelskega ministrstva je nekak nov člen v verigi dogodkov, kazočih jasno tendenco: omejiti upliv občine na upravo jame in končno odvzeti občini, oziroma opravičencem lastništvo jame. Zdaj je vlada v tem stremljenju storila nov korak, ki zna imeti usode-polne posledice, če se mu Postojna ne bo energično uprla.
Skrajni čas je. da se Po>tojnčaui vzdramijo in odločno enkrat za vselej doženejo vso stvar in jo spravijo defenitivno v red, sicer se zna zgoditi, da se bo država nekega lepega dne kar polastila jame.
Glas iz Koroške.
♦ Dopis od Drave.)
Dne 2H. aprila se je vršil XX. letni občni zbor »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« v hiši rokodelskih pomočnikov v Celovcu.
Bil je to prvi občni zbor tega društva, ki se je vršil, rekel bi. pri zaprtih durih.
Za čas od 12. do 2. ure je bil naznanjen shod zaupnikov, ki pa trajal čez 3. uro popoldne, ker »nas vodja« dr. Brejc ni mogel do ure
ljudje niso vedeli, če bi se mu smejali, ali če bi ga pretepli. Pravil je, da je cesar obljubil svojemu namestniku, sodniku, da se pripelje na Pri-sojnico sam, z zlatim vozom in s šestnajsterimi pari konj ter da nažene Barjanca s srebrnimi vilami, devet metrov dolgimi. Nato se je kance! ist začel jokati, pa ni povedal zakaj; na za d nje je z nemarnimi besedam i obdelava 1 župana Barjanca, sodnika Adamuro in vso prisojniško taro; celo cesarju samemu ni pri-za nesel, ko se je utrudil, je rmložil glavo na mizo ter je na ves glas za-smrčal.
Take govorice, kakor kancelisto-ve, so bile res vse prav zelo bebaste in prismojene; ali naredile so, da je razcep v prisojniški fari zadobit pravo besedo in podobo. Sodnikovi so zmerjali županove za farške puntar-je, ki jim je več do procesije in do bander, nego do cesarja ter njegove ] ravice in postave. Očitali so jim zlagano pohožnjaštvo, svetohlinstvo in licemerstvo; nadalje so jim še ~ekli, da skrivajo pod talar svoje gobave duše in da le zategadelj tako silijo k dišečemu kadilu, da bi lažje svobodno smrdeli. Narobe pa so županovi zmerjali sodnikove za brezverce in bogotajce, ki so se skrili za cesarja, da bi tam za njegovim svetim hrbtom Boga odstavili. Očitali so jim, da so zavrgli vero očetov, to najdražjo svetinjo slovenskega naroda, in da se le zategadelj ogibljejo procesij in dragih svetih šeg, ker jih je
dosti preparirati svojih »vernih«, da bi se mu pokorili v vsem.
Po 2. uri se je nabralo v dvorano več kot polovico takih, ki niso imeli vabil na zaupni shod, nekaj jih je pa ostalo in čakalo spodaj pred rokodelskim domom, kamor se je se pri zaprtih vratih slišalo vpitje našega »voditelja«, ki se je repenčil kakor petelin na gnoju in vpil in rotil svoje verne kakor pravi jesihar. Zlasti je udrihal po koroških slovenskih liberalcih in njih glasilu »Korošcu«.
Priložnost je nanesla* da sem o t« m |>osvetovanju govoril z različnimi posestniki iz celovške okolice. Vsi so se repenčonju dr. Brejca smejali, on pa se je zadiral tudi v znane osebe in jih imenoval osebe, katerih narodnost je obče znana. Oh, ko bi dr. Brejc vedet, kako je on že obče znan.....
Zanimiva je bila tudi debata o družbi sv. Cirila in Metoda. Dr. Brejc in njegrovi kompanjoni so debelo gledali, videč, koliko prijateljev ima ta družba in da so celo treznejši duhovniki se zavzemali za družbo in niso glasovali po komandi dr. Brejca.
Zelo značilno za nove razmere na Koroškem so bile volitve v odbor. Zelo značilne toliko bolj, ker so kranjski klerikalci prav v zadnjem < asu dosti nesramno zlorabljali ime Einspieler za svoje nečedne namene. Dr. Brejc in tovariši so to početje postavili v pravo luč.V tem, ko kranjski klerikalni list zlorablja in izkorišča ime Einspieler, so koroški hoteli prosta Einspieler ja^ »Mira«, vreči iz odbora »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem!«
Na Einspieler je vo mesto so hoteli klerikalci spraviti v odbor »Mi-lovega« urednika S m o d e j a. Ko pa ta videl, da je predlog, naj se Einspielerja vrže iz odbora, izzval veliko ogorčenje, je sam izjavil, da volitve ne sprejme. Šele potem je bil prost Einspieler zopet izvoljen v odbor.
Na shodu je dr. Brejc posebno zagovarjal zvezo s kranjskimi klerikalci in javno je potrdil, da je bilo »Katoliško politično in gosi>odarsko društvo za Slovence na Koroškem« že prej poročeno s kranjsko klerikalno stranko. Torej je bilo ropotanje /Mira« ob času državnozborske volilne reforme samo pesek v oči!
Dr. Brejc je nadalje proglašal, da je grda laž, kar se mu očita, da
je namreč on na tistem shodu v Bu-henvoldu pred dvemi leti rekel, da so nas Korošce kranjski klerikalci pri volilni reformi prodali. Poznamo dr. Brejca in njegovo drznost in se nič ne čudimo, da hoče zdaj utajiti svoje nekdanje besede. Pa to mu ne bo nič pomagalo. Kdor je bil takrat na shodu, se gotovo še spominja, kaj je takrat govoril dr. Brejc in ta bo vedel sedaj po najnovejši Brejčevi izjavi soditi, koliko je verjeti našemu »voditelju«.
»Mir« piše o zborovanju »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« da peščica liberalcev, ki je bila na tem shodu se ni upala ust odpreti itd. To je res lepo in vredno »Mirovih« patronov. Najprej niso liberalcev pustili na zaupni shod in so voditeljem dali nalog, koga ne smejo pustiti v dvorano, potem pa hinavsko zavijajo oči in pišejo, da se iberalci niso upali ust odpreti. Sc pač natančno vedeli koga so povabili na shod in kdo pod nobenim pogojem ne sme priti, kajti tresli so se, da bi se jim vrglo v obraz dokaze, kaki hinavci da so in kako da jim je edina skrb »kšeft«, zadnja briga pa usoda koroških Slovencev. Toda »vsaka reč samo en čas trpi«; tudi na Koroškem se bo začelo kmalu obračati na bolje.
Parlament
Posl. dr. Rvbar in češki radikalci.
V zadnji seji je posl. dr. Rvbar polemiziral s češkimi radikalci. Praški »Den« piše o tej stvari sledeče: »V včerajšnji seji posl. zbornice je spregovoril eden najboljših sinov slovenskega naroda, posl. dr. Rvbar, mož kojega narodnemu in kulturnemu delu v Trstu imajo zahvaliti Slovenci in Hrvatje celo vrsto uspehov. Dr. Rvbaf je radi kaleč v deln, in ravno zato. ker je, je videl, kako češki radikalci v parlamentu radikalno prepuščajo delo mladočehom in agrarcem, sami pa omejujejo svoje delovanje za češki narod na radikalne medklice in obljube, ki jih niso nikdar držali. Tako, kakor misli o čeških radikalcih dr. Rvbaf, misli o njih cela »Slov. Enota«.
S to lekcijo, ki jo je dal dr. Rvbaf našim radikalcem, soglaša gotovo nele cela »Slov. Enota« temveč tudi cela češka javnost, ki si želi, da bi »Slov. Enota«   bila   ohranjena v
strah, da bi jih Bog skrunivce pri tisti priči ne udaril s svojo pravično jezo. Tako so letele hude besede na to stran; plot je bil zmironi višji, jarek zmirom globlji. Nikogar ni bilo, da bi gladil črne valove, divje viharje miril; dekana ni bilo nikamor na izpregled: zaklenil se je bil v svojo izbo ter je molil za faro.
Napočil je dan svetega Resnje-ga telesa. Takega maja ni doživela prisojniška fara, in v tistem maju ne takega dne, kakor je bil ta rešnji praznik. Jutro je bilo brez megle, že navsezgodaj tako toplo in žareče, da so se potili fantje, ko so šli ob peti uri potrkavat. »Nič dobrega ne pomeni tako jutro!« so rekle ženske.
Ne, takega jutra ni doživela fara prisojniška, pa tudi ne takega pohujšanja. Kolikor je bilo sodnikov -cev, moški, ženske in celo nedolžni otroci, so se kazali po cesti v obnošenih oblačilih, nepočesani in neumiti, kakor cigani. Cisto za nalašč, da bi v obraz pomolili županu in njegovim: »Nate, toliko nam je do vaše procesije!« Zelenja ni bilo pred njih hišami, v njih oknih nič svetih podob; le pijani čevljar Hojzič je postavil v svoja tri okna cesarja, cesarico in Oaribaldija; sam Bog vedi, zakaj Oaribaldija.
Ko so oznanjali zvonovi od farne cerkve svetega Pavla in od obojih podružnic, da te je procesija napotila is cerkve, so se vstopili sodni-kovei kraj ceste lir to tam Hali tako nemarno, uigmsiro in prešerno,
da se je izgledaval celo kozari in škiljasti cerkovnik, ki ni bil najsvetejši med svetniki. Dekanu so tekle po licih debele solze; ministrant je. ki so nosili bandera, so gledali v tla, ker jih je bilo sram. Ciganski špalir je zijal in molčal, procesija pa se je resno držala, samo litanije so bile malo bolj glasne in jezne nego po navadi in pevke so prepevale z višjim glasom. Ko je šla procesija mimo Hoj zi če ve bajte, mimo cesarja, cesarice in Oaribaldija, je stal Hojzič golorok na pragu in se je smejal. To je cerkovnika tako razjezilo, da je kar izpod neba zaklical: »Kaj se režiš, muha pijana!« Hojzič pa je odgovoril: »Molči, kozel izpodrecam!« Cerkovnik je res imel rdečo haljo, izpodrecan pa ni bil.
Kjer se je prikazalo nebo, so v špalirju odpirali usta od osuplosti in strmenja. Kajti človeško oko še ni videlo takega veličanstva, kakor «*a je razkazoval mogočni župan Barjanec. Stopal je sam in samoten za nebom; petnajst korakov pred njim ni bilo nikogar, petnajst korakov za njim nikogar. Gledal je predse gosposko in zmagoslavno, kakor kralj, ki se razgleduje po svojem kraljestvu ter hodi tako, da oznanja sleherni korak: »Moja je ta zemlja!« Naročil si je bil is Ljubljane novo obleko, čisto črno, z dolgimi škriei; na glavi je imel visok klobuk, na rokah svetle bele rokavic«; ko se je poslavljal a doma, se je županja zmotila ter mi je rekla gospod • • •
prid slovanski in ne manj tudi češki stvari.«
Volitve na Ogrskem.
Ogrska ustava zahteva, da preteče med volitvami v posl. zbornico* in med otvoritvijo zbornice najmanje deset dni. Ker je nova posl. zbornica ■ kraljevim reskriptom sklicana naj dan 21. junija, morajo torej biti volitve končane 11. junija. Min. predsednik je dal ukaz, da se morajo volitve izvršiti med 1. in 10. junijem; ker se večinoma povsod vrše volitve prvi dan volilne periode, bo že 1. julija v glavnem določeno, kakšna bo nova ogrska poslanska zbornica.
Volilna agitacija je prav živahna. Na volilnem bojišču so doslej obležali že trije mrtvi in mnogo ranjenih. Novost je boj s kamenjem in skazenimi jajci. Zadnja nedelja je bila prav posebno bogata takih bojev. Marsikje so streljali tudi iz revolverjev. Torej na vsak način prav živahen volilni boj.
Cesar v Bosno in Hercegovino.
Cesar se je odločil za potovanja v Bosno in Hercegovino šele v zadnjem času. Pregovoril ga je k temu minister Burian, ki je povdarjsl ugodni utis, ki bi ga tako cesarjevo potovanje imelo na ondotno prebivalstvo. O Burianovem predlogu se je cesar posvetoval z ministrom Aerenthalom in z obema ministrskima predsednikoma. Grof Khuen h** zapustil Sarajevo že drugi dan, ker so takrat ravno volitve na Ogrskem.
Program potovanja je izdelan. Cesar se ustavi pred Sarajevom v, Brodu, kjer stopi prvič na bosenska tla, potem v Doboju in v Zenici. Vi Sarajevo pride dvorni vlak dne 3ft maja ob 5. popoldne.
Jokolskl zlet no Uociih
se je preteklo nedeljo obnesel v vsakem oziru prav dobro. Rimske situ-le so to malo znano gorsko selo zopet seznanile s širšim svetom. Velik požar, ki je pred nekaj leti uničil skoro cel trg. je vzbudil za nesrečne Vača-ne sočutje po vsi Sloveniji. Kakor da so priprte rdeče strehe na neba oblok se dvigajo visoko na obzorje in tiho pozdravljajo iz dolin prihajajočega gosta. Ko pa stopiš v sele, vidiš pred seboj odprte rane po po--nr~ ■ t
Bog se je oziral po zemlji in p<> svojih procesijah ter je pogledal tud s na prisojniško faro. Videl je napuU županov, jezo sodnikovo, »dražbo med farani ter vse veliko in nezaslišano pohujšanje. Ko je vse to videl, je bil tako hudo užaljen, da je pograbil pest črnih oblakov ter jih zagnal proti grešni fari. Vsula se je strašna ploha; kriče sta se razbežala špalir in procesija, min istra nt je z banderi so udarili v tek, tudi možje, ki so nebo nosili, so pričeli dolgo stopati. V tistem nevarnem trenotku pa je zaklical župan Barjanec s takim glasom, da se je razlegal do hribov, njegov ukaz:
»Ostani, kdor ni mevža in šle-va! Procesija, počasi naprej!«
Pod črnimi oblaki, v plohi in vodi, po blatu in lužah se je nepre-nagljeno, počasi in mirno pomikalo rdeče nebo; od štirih oglov je curljala z njega rdečkasta voda. Petnajst korakov za njim je stopal župan Barjanec; curljalo mu je od klobuka, od rokavov in od škrieev; on pa se ni menil ne za ploho, ne za blato, ne za vso jezo božjo.
Tako je mogočni župan Barjane« navsezadnje Boga samega premagal.
Oj Prisojnica, ti nekdaj bela, solnčna, vesela, kedaj se ti povrneta mir in bratovska edinost? Mi vsi, ki; te poznamo in ljubimo, molimo sate vsak večer, da se nagneta k tebi mi* lost božja in cesarjeva.. •
Saru: Bsdograjsae hiše ali stavbe, dovršene le sa silo in pokrita s streho samo začasno. Ponesrečenci so gradili, denarja je zmankalo, odili ao v Ameriko — hiša sloji doma prazna.
Ljudski osrečevalci pobirajo tudi na Vačah za se in sa rame dobre
namene leto   sa   letom prispevke,
ljudstvo organizujejo v različnih pobožnih družbah, trpeče tolažijo s molitvijo in »gnadami« namesto s kruhom. Nezadovoljnost je bila vzrok, da so se tu zadnje leto duhovi ločili. Pred leti slepo udani in gluho pokorni kmetje gospodu v župniščn m kaplani ji, so hipno izgubili zaupanje v »gnade« in gospode; z lastno voljo in samopomočjo so se od-križali duševnih mor in telesnih pijavk, zdrava priroda je še rešila gorskega kmeta, — danes je občina v i isto naprednih rokah.
Tu sem je zletelo nad 100 Sokolov v kroju, večina iz Smartna - Litije in Zagorja, manjšina iz Ljubljane in Št. Vida. Navzoče je bilo tudi i elotno pevsko društvo iz Moravč in Smartna. Ob polu 4. se je pričela te-Tovadba. Vsega naraščaja je nastopilo 42. Domači odsek goji telovadbo resno, Zagorčani in mlade Zagorčan-ke so nam znova pokazali lepe uspehe svojega dela. Proste vaje je izvajalo 33 članov. Od vseh strani so prihiteli gledalci, ali kar je bilo za izletnike Sokole najvažnejše, tudi domačega ljudstva je bilo navzočega gotovo nad 600 oseb mož in žena. Imel si videti to presenečenie v teh obrazih in očeh, ki še niso nikdar videle Sokola. Opetovano je bilo čnti iz vrst domačinov: ej, to je pa čisto drugače, kaplan so pa zjutraj v cerkvi rekli, da pridejo danes vragovi •v trg. da naj jih ne bodimo gledat.
- Sokolstvo je s svojim delom prepričalo kmete, da je kaplan zagrizeni sovražnik dobre stvari in da laže. Bitka je bila dobljena, moralni uspeh je bil tu.
Na to je sledila orodna telovadba na drogu in bradlji. Tudi tu so telovadci rešili čast sokolskemu delu. občinstvo pa je navdušeno sledilo vrhunskim vajam vrste Sokola I.
Na to obrazloži podstarosta Zu-pe Ljubljana L« br. Modic v kratkih in izbranih besedah pomen So-kolstva in apelira, na občinstvo iz Vač in okolice, da naj od danes na 7>rej samo sodi pravično in pošteno vzvišeno delo Sokolstva za narod ic človeštvo. Ko je prikipelo navdušenje nad 1000 broječe množice do vrhunca, je zapel moravski mešani zbor mogočno himno proslavljajoč slo-vanstvo, narod, delo in napredek. Takoj na to se je oglasil šmartenski j Zvon«.
Veselični prostor krog županove Hiše. je bil nad vse pričakovanje skrbno pripravljen. Razvila se je res bratsko vesela zabava, resno navdušenje se niti na veseličuem prostoru ni hotelo poleči.
. Sokoli izletniki gojimo po svojem odhodu edino željo: Vaški odsek, vsi bratje od marljivega od seko veg*a predsednika in načelnika do najmlajšega naraščaja, delajte in delajte. Dokler bo vaše delo sokolsko, bo dobro in pošteno, in naj se zaletavajo v vas še s tako strastjo sovraštva ta-?nošnji blagosovljeni nasprotniki in njih zapeljani privrženci, bodite uverjeni, da si bo podlo sovraštvo in laž razbilo glavo, ko zadene ob skalo čednosti in poštenosti. Vztrajajte!
Dnevne vesti.
-f- Domača presenečenja. Pod fem naslovom je prinesel »Slovenec« dne 2. maja članek, v katerem izraza svoje posebno zadovoljstvo na tem, da je avstrijski finančni minister poveril dobavo 236 milijonskega posojila poštni hranilnici in ne Rotšildovi bančni skupini. Tudi mi smo odobravali akcijo finančnega ministrstva, kajti videli smo v njej poskus emancipacije države od mednarodne finančne skupine. Nismo pa u meli silnega navdušenja »Slovenca« in ostalega klerikalnega časopisja za to transakcijo. Zdaj se nam ji začelo jasniti. Klerikalno časopisje je posebno naglašalo, da je pri tem najetju posojila igrala zelo važno vlogo nemška krščansko-socijalna stranka in da se je njej zahvaliti, da se posojilo ni naročilo pri Rotšildovi skupini. Sodili smo tedaj, da je klerikalno navdušenje za transakcijo finančnega ministra izviralo samo iz naivnosti, iz mnenja, da so res klerikalci imeli pri tej stvari odločilno besedo. Sedaj pa se kaže stvar v drugi luči. Danzerjeva »Armee-Zei-tung«, torej list, ki je gotovo neprijazen Rotšildovi skupini in zelo naklonjen krščanskim soeijaleem, pravi, da je vlada porabila en milijon kron, da je pridobila kar mogoče več časopisja. Ene liste, ki imajo upliv na denarni trg, je vlada podkupila, da so vsaj molčali, druge zopet, da so njeno akcijo povzdigovali in jo v nebesa kovali. Sodimo še vedno, da je »Slovenec« samo is naivnosti trobil v rog   podkupljenega časopisja,
kajan^apr.
ei
ko jim je
roko.
+
nov je tolkla klerikalan Taklamni star »SI
je bila ■nssrikaanks, tada m je bil malenkosten. Mislili sme, da bo pridrvelo v Ljubljano toliko ljudi, da bo kar črno po ulicah in upali smo, da napravijo naši kvšmarji dobro kupčijo. A kako klavrno je izpadel ves ta špaktakel. Se pol »Unio-nove« dvorane niso napolnili ude-ležniki in tudi »Mati Slovencev« se ne more ponašati s številom častilcev, ki so se ji prišli poklonit. Nič navdušenja za stvar, nič vneme — to je karakteriziralo ustanovni občni zbor »Sovenske Straže«. In kjer ni nc navdušenja in ue vneme, tam tudi ni misliti na požrtvovalnost. Saj vidimo, kako gre s skladom za obmejne Slovence. Klerikalci, ki nimajo skoro nič narodnega davka, kakor ga imamo naprednjaki, pa še niso več kot približno 700 kamnov nabrali za svoj sklad. Št. IIj hočejo rešiti in njih častna dolžnost bi bila, da se zanj zavzamejo z največjo eneržijo, saj jim naseljuje »Siidmarka«, tamkaj protestante, a še te častne dolžnosti niso izpolnili. Tu se spozna klerikalna požrtvovalnost. Dokler nič ne velja, imajo klerikalci dolge jezike, kadar pa je treba seči v žep in žrtvovati, takrat jih ni nikjer dobiti. Če bodo te naše opomnje kaj pomagale, da bo »Slov. Straža« dobila kaj denarja^ nas bo to le veselilo.
— Škof Slomšek in pobožnost našega kmeta. Od zanesljive strani se nam poroča: Kako je škof Slomšek bil pobožen in ie spoštoval pobožnost našega vernega slovenskega ljudstva, spri čuje sledeči resnični dogodek: Nekoč se jc ta pobožni slovenski škof peljal po svoji škofiji in kmetsko ljudstvo je, kakor dela še danes v svoji bogaboječnosti, popadalo na kolena pred svojim višjim dušnim pastirjem, pričakujoč škofovega blagoslova. Slavni škof Slomšek pa je kmetom tudi delil pravi blagoslov, kajti delal je v pričo kmetov krizo na vse strani kar se da, po-!eg sebe sedečim pa je cinično pripomnil v — blaženi nemščini: Hilft nichts, schad't nichts! (pomaga nič, škoduje nič.) Tako se je škof Slomšek, ki je vzor pobožnost i in rodo-Ijnbja našim klerikalcem, norčeval iz pobožnosti našega kmeta!
-T Iz poštne službe. Poštni ad-junkt Emil Vondrak je imenovan za poštnega asistenta v Ljubljani. Poštna eksp"dijen tinja Marijana Jerše pride v Hudojužno. Ludmila Piščanec pa v Novasela. Poštna aspiran-tinja Alojzija Zemme je imenovana za poštno   oficijantinjo v Radovjici.
— Dječji dan. Hrvatski narod ima vsako leto določen dan za nabiranje dobrodelnih doneskov za šolsko mladino, držeč se strogo svojega aresla: »Ne dam. da propadete, jer ste krv moje krvi, jer ste budućnost moja!« Letos sta bila v to določena 7. in 8. majnik. Prvi dan pobirali so se doneski na javnih ulicah in hodnikih. Sestavljena sekcija za nabiranje: »za našu djecu«- pod pokroviteljstvom narodnih dam, imela je na erlavnib uličnih oglih postavljene mize, na katerih so bile velike denarne pušice, mlade brhke Hrvatice in Hrvati pa so z znaki na rokavih pobirali mile darove z malimi puši-cami pri vsakem pasantu na ulici, prodajalnah, gostilnah, kavarnah in celo v tramvaju. Mudeč se, povodom koncerta Glasbene Matice v Zagrebu, čndil sem se spretnemu aranžma narodnih dam in gospodov, kako so neumorno in pogumno nabirali in imeli pri tem povoljne uspehe, prodajali so tudi knjige, razglednice in različne listine. Bile so tudi gledališke in orfejske predstave ter vojaški promonadni koncert na Zrinj-skem trgu in to vse za šolsko družbo. To nabiranje se pa ni vršilo samo v Zagrebu, marveč po celem Hrvatskem. Lansko leto so nabrali lepo vsoto okoli 40.000 K. Drugi dan vršile so se velike javne ljudske igre in tombole in dr. tudi v ta namen. Dasi se tudi pri nas pri vseh zavednih Slovencih marljivo nabirajo blagodejni darovi za našo prepo-trebno Ciril-Metodovo družbo, vendar tiste gorečnosti in ljubezni do svoje mile domovine, kakor se to opaža pri vrlih Hrvaticah, pri nas še vedno manjka, zlasti pri nekaterih mlačnih Slovenkah, ki se čestokrat celo sramujejo svojega zlatega mater ne ga jezika. Želeti in potrebno bi bilo, da se tudi pri nas vpelje enak način za nabiranje darov za našo šolsko dražbo in da bi ae tudi mi držali gesla, ki pravi: »Narod bez škole, je narod bes bodnčnosti!«
I. B.
Ljubljani bo svojo desetletnico slovesno praznovalo dao B2. maja aa kar opozarjamo vse prijatelja in prijateljico tega tako lopo proevitajoos-ga in uspešno delujočega društva. Priprave sa dostojno in slovesne odhajanje te nmstlstaies so ie v nem tiru.
ob
, otroci
1& t m. o priliki otvoritve vrta
»N< s
je«,
4. popoldne. Vstopnin* 40 do 14. lata prosti. 0* somišljeniki iz vseh naprednih nejitičnih okrajev ljubljanskega mest* poselite nas v obilnem številu! Odbor.
— flsovenjska gMUsšee* Kakor poročajo »Nar. liaty« je kupil g. ravnatelj Oovekar opereti češkega komponista K. Moora: »Izlet gospoda Broučka na mesec« in »Gospod profesor v peklu«.
— G. župan Ivan Hribar je poslal odboru za nabiranje prispevkov sa poplavljene« v Srbiji v roke blagajniku g. N. N ovako viču 100 K. Beležimo to človekoljubno darilo z nado, da bo ljubljansko prebivalstvo rado sledilo plemenitemu zgledu svojega župana in državnega poslanca.
— Odboru za žrtve vodne kata. strofe v Srbiji je poslal g. veletržec Vaso P e t r i č i č v Ljubljani 200 kron. Beležimo ta velikodušni dar in pozivamo slovensko občinstvo, naj bi posnemalo v darežljivosti blagega rodoljuba.
— Koncert »LJubljane« v »Uni-onu«. Vkljub tamtamski reklami klerikalnega časopisja za včerajšnjo prireditev »Ljubljane« je bil koncert skrajno slabo obiskan. Zasedena je bila jedva četrtina unionske dvorane. Tudi koncert sam na sebi ni bil nič posebnega; povprečna prireditev srednje vrste. Na sporedu so bile raznovrstne, med njimi tudi prav lepe skladbe, toda kaj pomaga, ko je bila izvedba teh točk pod vsako kritiko. »Ljubljani« pač nedostaja iz-vežbanega in sposobnega pevskega materiala, pred vsem pa dovzetnosti in navdušenja za stvar. Čujemo, da vlada v klerikalnih krogih precejšnja vzlovoljenost, ker so na prireditvi manjkali celo nekateri klerikalni odličnjaki in prvaki. Žalostno in obsodbe vredno res!
— Na sestanku slov. stenografov in stenograf in j, ki se je vršil dne 10. maja v »Matici Slov.«, se je 1. konstatiralo, da je pri Slovencih obveljal Novakov sistem Gabelsbergove stenografije; 2. se je sklenilo, ustanoviti slov. stenografsko društvo; v to svrho se jc volil tudi že pripravljalni odbor, ki bo sestavil pravila. Nasvete in prijave je za sedaj posijati dr. Fr. Ilešiču v Ljubljano.
— Cercle Pranco - Illvrien. Jutri, v petek, odpade predavanje za prvi kurz.
— Narodna delavska organizacija priredi na binkostni ponedeljek ob pol osmih zvečer v areni Narodnega doma družinski večer. Uprizorita se dve **nodejanski burki in sicer »Nemški ne znajo« in »Krojač Fips ali nevaren sosed«. Vstopnina 30 v. — Sodelujejo tamburaši. — Po predstavi prosta zabava. — Vrši se pri pogrnjenih mizah. — Slavno občinstvo opozarjamo na ta zabavni večer!
— Umazana konkurenca. Neki nemški konkurent je poslal tukajšnjemu slovenskemu optiku po tretji osebi neko stvar v popravilo, ki ne snadn v delokrog optika, Slovenec je iz uslužnosti stvar res popravil, nemški konkurent pa ga je takoj ovadil obrtni oblasti. Tako postopanje ni honetno, to je umazana konkurenca.
— Rinkoštna veselica v Postojnski jami. Posebni vlak odhaja binkostni ponedeljek, dne 16. maja iz Ljubljane ob 10. dopoldne, iz Trsta ob 8*40, iz Reke ob 8\30, iz Kormina ob 8 in iz Pulja ob 7* 10 zjutraj. Med veselico v jami, katera se vrši pri vsakem vremenu, koncertira razun jamske godbe tudi polnostevilna mastna godba iz Pulja. V jami uradu je c. kr. jamska posta in vsem tam oddanim razglednicam se pritisne pečat jamske pošte ter se razpošljejo naravnost od tam v vse dele sveta. Vstopnina v slavnostno električno razsvetleno jamo znaša samo 2 K za osebo, vsako nadaljno znižanje vetopnine je popolnoma izključeno. Veselica se prične ob 3. popoldne.
»Pokukajte na pison«. Čudna stvar to, kaj ne da? In vendar je to celo brzojavka, ki jo je poslal iz Ljubljane v Portorose Ivan Mejak. Seveda je g. Mejak brzo javil v Por-toroao gotovo vse kaj drugega. Ampak uradnik na brzojavnem uradu v Portorosi je napravil iz brzojavke: »Pokukajte na pison«. Portorose je po večini slovanski kraj, dasi si'ga iaste Italijani za svojega. Zato je skandal prve vrste, da se nastavlja med Slovani uradnike, ki ao popolnoma nezmožni vsakega slovanskega jezika. Uprava, ki a Sovam tako dola* res ne zasluži drugega* kakor da as jo prav pošteno po .    • •
HaUerjev kamel, Prijatelj ga lista nam piše: Po najdem < ju in včerajšn salo, da se je .
komet. Nekako ob dveh 24 nt  zjutraj  sam ga tam. Videl ae je kar hi kil
Kakor ae more presoditi s samim, naoboruienim očesom, je bil komatov rep nagnjen proti obzorju malo manj kakor v kotu 45°. Ves komat jo blede barve. Glava mu jc le malo svetlejša od repa. Pokriva velik del neha — je sedaj še jako dolg in širok. Proti koncu je sirji in ble-dejši. Je čisto ravnih trakov, ki se vidijo, kakor žarki kake svetlobe. Mislil asm, ko bi se ta komet zasukal proti Šmarni gori do sv. Antona pu-ščavnika in mene, bi s svojim dolgim repom lahko oba dosegel in oplazil, češ, kaj pustujeta in kolovratita ponoči tod, ko vsa okolica spi. Ni se zmenil za naju marveč je kazal proti jugozahodu — proti Ljubljani, najbrž žugajoč tam tistim nepoboljšljivim volilcem, ki so preteklega meseca izvolili takšne mestne očete, da so že šestič izbrali za župana Ivana Hribarja. Župan Ivan Hribar naj sam sebi pripiše, če mu Halejev komet dne 18. ali 19. t. m. povrne to, ker se je nedavno v državnem zboru jezil, zakaj da je naučno ministrstvo s svojim odlokom z dne 31. marca t. L, št. 13226 zafrknilo ravno nase južne avstrijske kronovine, naj se Halejevega kometa nič ne boje, ko bi imel takšen odlok mnogo več pomena za severne alpske kronovine in pokrajine. Dne 6. t. m. so se bili zbrali na Šmarni gori navdušene turi-stinje in turisti — imenovani kome* tarji — a niso imeli sreče. Oblak in megla sta zakrivala Halejevo repatico. Prišli so bili iz Sore, Goričan, Medvod in Pirnič. Pridejo še enkrat. — Iz Zagorja ob Savi nam pižejo: Danes zjutraj ob 2. uri 56 min. smo videli v Zagorju ob Savi prvič Hal-levev komet. — V smeri med Ravnam in Zeleno travo. Rep se je vele-častno videl, obrnjen je že bolj proti desni navzdol. — Da smo ga tako pozno šele zapazili je vzrok, ker ni bilo do danes zjutraj še nikdar jasno nebo.
Orožništvo je prijelo te dni pri-siljenca Frana Rupnika. ki je dne 10. sušca od dela pobegnil, ter ga izročilo okrajnemu sodišču na Vrhniki, odkoder se svoj čas zopet povrne v hišo pokore.
V tri cerkvene nabiralnike je minoli mesec vlomil nek neznan zli-kovec v cerkvi v Mekinjah, kjer se mu pa trud ni izplačal, kajti, kakor se domneva je v vseh treh komaj dobil za 2 K drobiža.
Uboj. Dne 24. pr. m. so pili v Ločni pri Novem mestu v hiši Antona Kos, ki toči vino pod vejico, 20-letni fantje Alojzij Lukšič. Alojzij Fink in Jožef Medved po domače Souvanov. Ko je Medved okoli pol-desetih zapustil vinotoč in spregovoril na dvorišču par besed z domačo hčerko Nežiko Kos, je pritekel za njim na dvorišče Lukšič in sunil brez vsake besede in brez najmanjšega povoda Medveda z odprtim nožem v levo stegno, da mu je prereza! žilo dovodnieo. Medved je napravil le še par korakov naprej, se zgrudil na tla in umrl. Medved je bil zelo priden in štedljiv fant, Lukšič in Fink pa sta bila v družbi z nekim Božičem strah vse novomeške okolice, osobito od Kandije do Srebrnič. Luk-šiča in Finka so zaprli. Lukšič se je dne 26. aprila v ječi obesil baje na vrvico pri ventilaciji. Lukšič je baje tisti nož, s katerim je Medveda zaklal, ravno istega dne na Brodu nekje ukradel. Baje sta Lukšič in Fink že dolgo zalezovala Medveda, ker Fink ni rad videl, da govori Medved z Nežo Kos. Pred par dnevi je iskala sodna komisija v Ločni na Kosovem travniku nož, s katerim je bil Medved zaboden. Štiri ženske so grabile po travniku na ukaz preiskovalnega sodnika in so nož tudi našle.
Neprostovoljen civilni pogreb. Bog ve, če bo prišla v nebesa Marija Mihelič, ki je pred kratkim že kakih 70 let stara umrla v Radeucih v Poljanski dolini (okraj Črnomelj). Ko so pogrebniki ob napovedani jim uri prinesli mrliča na pokopališče, ni bilo nobenega duhovna. Menda so se bavili z agitacijo za občinske volitve v občini Stari trg in agitacija je dandanes za duhovnika važnejša, kakor pogrebi in cerkvena opravila. Pogrebniki so na pokopališču čakali s mrličem do večera, a ker od nobene strani ni bilo duhovnika, so mrliča civilno, to je brez duhovskoga blagoslova položili k večnemu počitku. Namesto duhovna je Peter Šute izmolil en očenaš in zdravo Marijo in zdaj so ljudje radovedni, ee je šla Marija Mihelič vse eno v nebesa, dasi je ni pokopal duhovnik.
V Skoejaau pri Mokronogu priredi podružnica sv. Cirila in Metoda dne 22. maja veselico v prostorih g. Zalokarja (prej I. Rabzelj). Na ▼sporedu je: a) petje; b) »Brat Sokol«, Saloigra; e) srečolov, in d) prosta sahavau — Začetek točno ob 4. popolno. Sedeli stanejo po 80 vin., stojišča po 40 v. Udje podružnice imajo stojišča prosta. Dasi je podružnica ustanovljena šele 2. februarja t. 1., priredi še tretja veselico v korist glavni družbi. Želeti bi bilo, da se je
tndi vaaaji gosti in jo ped-Da bo pa glav-tej itnlrtška od
prireditve, se vljudno prosi vse prijatelje podružnice, da ji priskočijo na pomoč s prostovoljnimi doneski za srečolov. Pošljejo naj se gdč. F. Cerovi, t. č. blagajničarki. Sprejela se bo hvaležno tudi vsaka malenkost. Torej, podpirajte nas, da ne omahnemo!
Gledališka predstava v Radov* Ijiei. Člani slov. gledališča v Ljubljani prirede pod vodstvom režiserja Danila na binkostni ponedeljek 16. t. m. v Radovljici gledališki večer s petjem, komičnimi prizori in burko »Poljub«. Začetek predstave ob polu 8. zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Kunstlju v Radovljici. Opozarjamo na ta zabavni večer vse okoličane.
Usmiljeni Samaritan v Trnji pri St. Petru na Krasu. Piše se nam: Gotovo je gospod kurat Železny krasno povest o usmiljenem Samaritanu že neštetokrat povedal in priporočal svojim vernim ovčicam. Sam se pa ne ravna po nji. Da svet izve kako usmiljeni so nekateri duhovniki naj bode naveden za izgled »prečastiti^ iz Trnja, ki je nekega 141etnega dečka tako neusmiljeno pretepel, da ga je moral potem obhajat, ker je vsled bolečin nevarno obolel. Ne vemo kakšne občutke je imel takrat, ko je to žrtev svoje podivjanosti obhajal. Vsa stvar se je naznanila žandarmeriji in sedaj ima besedo postojnska sodnija. Kakor se sliši bi se ta usmi Ijeni Samari tan rad »zmazal«, in upa, da bo to mogoče, češ da ima precejšno zaslombo pri višjih. Sicer so pa ljudje iz Trnja in bližnjih vasi. pod pastirsko palico omenjenega Kurata naravnost, divje-fanatično klerikalni. Ko je nekoč ta vneti krotitelj svojih podložnih nekega fanto iz Klenka tako hudo pretepel, da gy je božjast vrgla, ga je hotel oče do tičnega tožiti. Toda pobožni vaščani mu tega niso pustili, češ, vsa nesre ča pride čez onega, kdor se z duhovni tožari. Zato pa: Kar pustite se po bijati in pretepat svoje otroke, saj imate denarja dovolj za zdravila in zdravnike, če se pa otrok ne pozdra vi, naj bode pa pohabljenec vse svoje življenje. Gospod Železnv se je izrazil, da je rečenega fanta pretepel v »sveti jezi«. Kdor koga ubije naj se kar na sveto jezo izgovori in odpuščeno mu bode. Ljudstvo kdaj pri deš do pameti*
Nezvest pismonoša. Pri ptujsk: pošti so odpustili pismonošo Rožma rina radi službenih prestopkov. Po zneje se je izkazalo, da je poneveri' več strankam denar. V torek so ga v Maribom zaprli.
Svojo hišo zažgala, V noči 7. t. m. je začela goreti v Št. Lovrencu nad Mariborom hiša Marije Kašovic. ki pa ne stanuje v svoji hiši, marveč v Selnici ob Dravi. Ogenj je opazil upokojeni stražmešter Požar, ki je zlezel skozi okno v hišo. Opazil je, da je hiša zažgana na šestih krajih. Ko je s pomočjo sosedov ogenj poga sil, je razbil vrata, vodeča v klet. V kleti so našli posestnico Marijo Kašovic, ki je priznala, da je sama zažgala, da bi dobila zavarovalnino.
Slovensko gledališče v Mariboru. Po Binkoštih nastopijo po dol gem času zopet na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledališča s tremi predstavami, in sicer: V soboto, dne 21. maja t. 1. uprizore veliko komedijo »Sebastijan, veliki knez georgijski«; v nedeljo, dne 22. maja t. 1. dunajsko burko »Črni madež«. V torek, dne 24. maja t. 1. prirede gledališki večer z jako zanimivim opernim in operetnim vsporedom in burko enodejanko. Družba šteje 12 najboljših igralcev, ter bode gotovo nudila nekaj dovršenega. Nikdo naj ne zamudi teh lepih predstav! Pokažimo z obilnim obiskom Ljubljančanom, da imamo mi Mariboržani smisel za lepo umetnost in da čislamo in spoštujemo naše umetnike.Vstopnic za vse tri predstave se dobivajo tudi v predprodaji pri ur ar ju, g. Francu Burešu, Tegetthoffova cesta 33.
Akad. - tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. III. redni občni zbor aka-demično - tehničnega društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 14. maja t. 1. ob 8. zvečer v prostorih društva. Schonaugasse 17/1.
Akademično tehnično društvo »Tabor« v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor v soboto, dne 14. maja ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Na sporedu je tudi programatično predavanje tov. Slibarja: Narodno vprašanje.
Županom na Ponikvah na Tolminskem je zopet izvoljen bivši župan, naprednjak Ivan Kuštrin.
Kobilice na Goriškem. Najprvo so se pokazale na Krasu, kjer so povzročile lani veliko škodo. Nato pa so ee začele pomikati tudi v Vipavsko dolino in res jih je sedaj na nekaterih krajih še polno. Lani so uničevali kobilice na Krasu tudi šolski otroci pod nadzorstvom učiteljev, deželni odbor je bil poslal par kmetijskih uradnikov na Kras, letos pa se ne Čuje še nič o Dokončevanju kobilic dasi ae je v dešelnem zboru sprejelo posebno podporo v ta na-
tekajo,  da prilet* tudi ▼ Furlanijo, potom bo pa nogah v svrho pokonča vanja kobilic pa v Fnrlaniji, ne med Slovenci.
Sokolatvo na Goriškem ae lepo razvija ter prireja lepe veselice. Zlet v Bilje je uspel kij o h neprijetnemu vremenu ugodno, v ponedeljek, dne 16. maja pa priredi »Sokol« v Mirnu pri Gorici veselico, ki obeta biti dobro obiskana.
Koncert v Polju   ua binkoštno nedeljo, dnS 15. maja obeta postati lepa manifestacija   vzajemnosti primorskih   Slovencev in Hrvatov. — Pevsko in glasbeno društvom v Gorici opravi s tem   koncertom lepo kulturno delo, ker zanese na skrajni mg našega Primorja iskro čuta in jubezni za glasbeno umetnost, ki naj se razplamti v žareč ogenj med Hrvati in Slovenci mesta Pulj. Pri-akovati je.da dober uspeh tega kon-erta vspodbudi tamošnje naše bra-•. da si ustanove lastno ognjišče — irlasbeno društvo, ki naj sistematično goji našo krasno   slovansko pe-^eni in glasbo sploh. Zato je le želeti, .]a se vsi Slovani v Pulju sestanejo h   binkoštno   nedeljo   na koncert Pevskega in glasbenega društva« v Ssrodnem domu«.   Gotovo pridejo \>i Slovenci in Hrvati, a ne izostane tudi mnogobrojna   kolonija bratov ■ hov, teh priznano najvnetejših ča--ilcev glasbene umetnosti med Slovani. — V nedeljo vsi na koncert!
»Slovenec sem!« Kojak iz Amerike nam piše: Pri nas se vrši sedaj, kakor vam bo znano, splošno ljudsko štetje. Naše geslo pri štetju je: »Slo-: ♦ .~em«. Nič več se ne opisujemo kak m* preje kot Avstrijci. marveč f dino kot Slovenci. Tekom enega me--pca bo ljudsko štetje končano in iz-edeli bomo, koliko nas Slovencev :ivi tu v »vobodni Ameriki. Najbrže več kakor m sami mislimo!
Senianjska sleparija zopet ua delu. Ko je šel dne 4. t. m. popoldne po->rmk Ivan \Veber iz Kočevske Boke iz Kočevja s semnja, se mu pridruži nek neznanec in   ga nekoliko časa t-premlja. Kmalu pride pa nasproti nek drug neznanec ter ju slovensko popraša, če nista našla kake enarnice. Ko ta dva odgovorita, da \ jima reče: »Pa se mi pustita prečkati    kar se je takoj zgodilo. Naj-rvo je »izgubitelj< preiskal Wehro-^ga spremljevalca, potem je prišla rsta pa na tega. Ko mu vzame iz ppa listnico, jo da v roko spremlje-alcu, ki je Webru stopil ta Čas, ko e oni svoj posel še   nadaljeval, za Končavši preiskavo, je kon-statoval, da nima nihče izmed nju LJegove denarnice ter vzel listnico nemu iz rok in jo zopet dal Webru :azaj. Weber je šel, nič hudega sluteč, svojo pot dalje.ta dva pa sta osta-]a za njim. Ko mož pogleda, čez dlje v listnico, je našel v nji mesto -vojih 450 K, nek papir, katerega mu bil opremljevalec med preiskavo hrbtom zameni 1 z baukove i. Tukaj podamo rudi popis sleparjev, ka-„-a je dal nek   očividec slm-aja: je velik, okoli 30—40 let star, avih brk. sicer obrit, je imel pli-151 klobuk, črno oblečen ter je imei ki nek črn zavitek, bržkone dru->]eko za preobleč.   Drugi je bil tlosivi obleki, dolge hlače z ženi  podšite, suknji/, je  imel pod "atom zapet, mehak, čm klobuk, ki > bil v sredi vdrt in sivo pelerino s ico. Le-ta je bil od prvega manj-;  -tar tudi od 30>—40 let ter je imel črne brke in brado. Sumi se, da sta nela tudi komplica, ki so ga ljudje • •pazili v obližju. Ta je  bil srednje velikosti, rdečega obraza in sivo obscen.
V past je prišla. Ko je predvčerajšnjem 341etna ciganka Elizabeta la inbergerjeva iz Št.   Mohorja na Koroškem kupovala v neki pekariji Zalokarjevi uliei kruh in ga plavala s petkrouskim tolarjem, se je rm tako r>pretno sukala, da se ji ( posrečilo odnesti kruli, petkronski trIar in še drobiž, ki ga je dobila s >rtra. Kmalu je pa pekova žena opa-Ua, da jo je ciganka opeharila in to avila policijskemu stražniku, ki je ito tico dohitel na Zaloški cesti, ko je šla proti Mostam ter jo aretoval. Pri preiskavi so pri ciganki dobili še - drobiž in petkronski tolar, ki ga & bila ukradla. Leinbergerjeva je da pri tukajšnjem okrajnem sodi-v^'u, kamor so jo sedaj znova izročili, 'radi enakega delikta že kaznovana ~j dni strogega zapora. Po lastni krivdi si je danes zjut-^.i na desni roki prste obrezal pekovski pomočnik Jožef Bajželj. Ko šel po Hradeckega cesti mimo ne-! ^tra izkuha, na katerega lastnika že ('ljo časa srši je mahnil z desnico po steklenih vratih, pri katerih je razbil šipo, a bil pa na licu mesta kaz-rjr>ran. Na roki si je namreč tako ob-T^zal prste, da je moral na osrednjo
Policijsko stražnico, kjer so ga obvezali.
Tatvina.   Dne 8. t. m. je bilo g. ' ranu Aubelju, gostilničarju in me-^rju v Zuženberku ukradenega 300 rr>n denarja, zlata verižica v podobi ia<*, ki je imela za obesek zlat klju-
čok in areek, srebrna ieaaka asfma ura, alat parooai prstan m trije dragi slati prstani. G. Aubelj ima 495 K skupne škode. Tat jo dosodaj še neznan ter se občinstvo prod nakupom svari.
Drevje je poškodoval na
ja Jožefa predvčerajšnjem nek vos nik, ki je peljal z vozom srn pohištvo
tako neprevidno, da je zadel in poškodoval več dreves.
čine ljubljanske od 24. do 30. aprila.
Rodilo se je 26 otrok. Umrlo je 29 oseb, med katerimi je domačinov le 14. Umrli so 1 za vrat ico, 5 za jeti-ko (3 tujci), 1 vsled mrtvouda in 22 za različnimi boleznimi.
Zaklalo §e je v mestni klavnici od 24. aprila do 1. maja 81 volov, 15 krav, 9 bikov, 1 konj, 81 prašičev, 214 telet, 45 koštrunov in 138 kozliće v. U peljalo se je zaklane živine: 4 prašiči, 61 telet, 1 koštrun, 53 kozi i-čev in 257 kg mesa.
Delavsko gibanje. \ če raj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov, 50 Maeedone?v in 15 Ogrov. V Bnchs je šlo 38, v Heb 52, v Inomost pa 60 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 26, v Budimpešto pa 45 Lahov.
Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru so bile izgubljene, od-rosno najdeno rokovice, rmena ročna torbica in sprehajalna palica. — Kovačeva žena Zofija Beličeva je izgubila zlato oklopno verižico, ki je imela kot obesek srček z višnjevim kamenčkom, vredno 16 K. — Delavec Janko Stepanič je izgubil vložno knjižico »Kmetske posojilniee« z vlogo 300 K. Natakarica Angela Gorčeva je izgubila 30 K denarja. — Čevljarski mojster Josip Zorman je našel nožnico orožniske sablje.
T'ban z briljantom je nekdo našel danes zjutraj v Kopitarjevi ulici. Dobi se na magistratu.
Pozabljena in zamenjana je bila v železniškem vozu ob izletu ^Glasbene Matice« v Zagreb med vožnjo nazaj nova damska jopica kavino-rjave barve, vredna 20—24 K. —■ Oddati je na mestnem magistratu ali a" »Glasbeni Matici«.
Današnji številki ji- priložen Bona čev najnovejši vozni red. Poleg voznega reda obsega tudi kažipot za planince. Vozni red je tudi na prodaj, in sicer po o0 vin. iztis.
Slovenske Filharmonije oddelek koncertira jutri pri večerni predstavi Elektroradiografa >Idea1 poleg glavne poŠte od ;:, 46. do 10. zvečer.
Poskusen umor 5 jtro-penimi pllulnml v Losotcu.
Kakor smo že poročali, taji Fran Hladnik z vso odločnostjo, da bi bil on odpošiliatelj strupenih kroglic, takisto pa tudi z indignacijo zavrača trditve Ivana Piaccntinija, da bi le-ta po njegovem naročilu pisal ominozno pismo gospe Hamerlitz. Opozorjen na to. da vendar Piacentim nima prav nobenega interesa njega po nedolžnem dolžiti strašnega zločina, je pripomnil: »Direktnega interesa pač nima. Mogoče pa ie. da je dotično pismo napisal in odposlal, ker je mislil, da bom jaz po svoji materi kaj podedoval, kar bi bilo v prid tudi njemu, s katerim sem bi! v ozki kupčiiski zvezi."
Hladnika sta privedla iz Trsta v Ljubljano policijska agenta Milok in Vovk. Ko je v Trstu vstopil v vlak. je glasno vzdihnil: »Kako se bo korala ta afera!?«
Ko so se vozili mimo Miramaru. je Hladnik napram agentoma vzkliknil: -To je podla obtožba! Iz kakšnih motivov me dolže takega zločina? Kaj taksnega bi bilo celo proti mojim interesom, saj mi je vedno pomagala na ta ali oni način. Ce bi pa umrla, to je misel, da bi znorel!«
V sosednem vagonu se je vozila Hladnikova soproga Milka. Ko je dospel vlak v Logatec, se je prišla k svojemu soprogu poslovit. Agenta nista dovolila nobenega razgovora. Soproga sta si molče podala roke in se ločila. Na stanovanju Hladnikovem je izvršil nadkomisar dr. Mlekuš takoj po odhodu zakoncev hišno preiskavo.
Prciskal je natačno vse stanovanje, vse shrambe in vsak kot, ako bi se ne našel kak predmet, ki bi lahko služil kot dokaz za obdolženčevo krivdo.
Hišna preiskava je bila brezvspeš-na, zakaj našlo se ni ničesar, kar bi imelo količkaj pomena za preiskavo.
Zapel Klfln Kotil a tsfRtd žetoticL
Včeraj zjutraj ob 5. uri in poi se je zgodila pri vlaku št. 312 pred postajo Vodnjan (pri Pulju) velika nesreča. Ogibal ni čuvaj je namreč pozabil zapreti zatvornice in dva voza sta hotela peljati čez železnico, kar je pridrdral vlak z veliko brzino. Ker se te zatvornice nahajajo ravno na ovinku, ni mogel strojevodja   tega pravočasno zapaziti.
Na prvem vosu sla ttiHa 171etna Lani ajoa rak Andrej Danilu po sedala mati Detcaro, stara 48 lat Vlak |e zadel v prvi voz ter ga razbfl. Voznika P a naj uniji ie vrglo v stran, in
ie dob«
Mlada Lucija ie prišla pod vlak ter je bila vsa razmesarjena m na mesta mrtva. Mati, ki je sedela na dragem voza, je le lahko ranjena. Ranjenega Damija-nija so prepeljali v bolnišnico v Pulj, kjer je približno čez eno uro umrl.
Krivdo bodo seveda hoteli zvrniti na čuvaja, dasiravno so krivci drugod.
Dasi je od železniškega ministrstva povelje, da ne sme nikak uslužbenec vršiti službe več nego 18 ur zaporedoma in da mora imeti na to najmanj 6 ur počitka, vri« je ta lavni vsaki dan složno od 5. are zjatraj do 12. zvečer. Da se v petih urah človek ne more povoljno odpočiti, je jasno. Kako naj bo človek po peturnem ali še krajšem počitku sposoben za službo? V Vodnjanu je en edini ogibalni čuvaj, ki oskrbuje službo na obeh koncih postaje.
flUBSU 5
— Hrvatski sabor. V saborski seji pretekli torek je stavil poslanec Supilo predlog, naj se sabor zavaruje proti banovi grožnji, da bi bil sabor lahko razpuščen, ako bi se v njem nadaljevali napadi na državne organe. Utemeljevale svoj predlog je naglašal, da bi moral proti takemu banovemu naziranju nastopiti ves sabor, zakaj sabor nima samo pravice do kontrole nad ekseku-tivo, marveč je obenem tudi sodnik te eksekutive. Na Supilov govor je pripomnil predsednik dr. Magdič, da bo večina hrvatskega sabora vedno neustrašeno čuvala dostojanstvo, čast in ugled te zakonodajalne korporacije ter preprečila vsak poskus od te ali one strani, da bi se saboru prikrajšale zajamčene rntt ustavne pravice. Poslanec Supilo je na to izjavil, da jemlje z zadovoljstvom na znanje predsednikove besede. V včerajšnji seji ie bilo na dnevnem redu glasovanje o Supilovem predlogu. Pred glasovanjem se je oglasil za besedo ban dr. Tomašić. V svojem govoru je rekel med drugim: Večkrat sem že naglašal. da sem prevzel misijo delovati s tem saborom in s to saborsko večino. To prevzeto nalogo bom vestno in pošteno izvrševal in v tem delovanju me ne bt)do zavirale niti te niti one zapreke. Dokler svoje misije ne izvršim, ostanem na svojem mestu in naj se proti meni deluje s te ali one strani. Še enkrat poudarjam, da sem zadnji, ki bi hotel v kakršnem koli pravcu oslabljevati ustavnost sabora aH naše zemlje ali jo kazati v taki sliki, ki bi bila na škodo same kvalitete ali vrednosti našega javnega ustavnega prava. Za to prosim visoki sabor, da odkloni predlog g. poslanca Supila. Spregovoril sem in stvar pojasnil s tem namenom, da bi preprečil, da bi se saborsko večino moglo predstavljati v sliki, kakor da bi se iz kakršnih koli taktičnih ali momentanih strankarskih razlogov ne hotela zadostno zavzemati za ugled sabora in njegovih ustavnih pravic. Sabor je na to Supilov predlog z veliko večino odklonil. Danes je vzel sabor v razpravo zakonski načrt o volilni reformi.
— Srbi o Slovencih. Srbski listi z velikim zadovoljstvom beležijo vest, da se je v Ljubljani osnoval odbor za nabiranje prispevkov za poplavljence v Sofiji. Ugledni belgradski list »Novo Vreme piše: »Kakor so se nas vsakokrat spominjali, kadarkoli smo bili v sreči ali nesreči, tako so se tudi danes nas spomnili bratje Slovenci, ko se je pojavilo vprašanje, da se priskoči na pomoč našim po povodnji prizadetim pokrajinam.« Na to priobčuje »Novo Vreme« v celoti oklic, ki ga je izdal na slovenski narod ljubljanski odbor in ki je bil natisnen v sobotni številki »Slovenskega Naroda«.
Bune stvori.
* laaeljevanje. Tekom dveh dni v preteklem tednu se je izkrcalo v newyorški luki nad trinajst tisoč izseljencev. Radi tolikega števila se niti niso raoaii izkrcati, ampak so morali ostati po dva dni na pamikih. V radništvo na Ellis Islandu je grozil o zaposleno; uradniki delajo od jutra do večera, vendar ne morejo zmagati ogromnega dela. Prostori, ki so namenjeni za sumljive izseljence, to je za take, o katerih se še ne ve, če jih bodo pustili na ameriška tla, so vsi prenapolnjeni. Takih izseljencev, ki čakajo na odločitev je 2300.
AH ste ie tali, da so s pristno Eisenstadterjevo »Efflasine«, lakovo barvo za pode, prevlečena tla suha še v 3 urah, da so Mošee kakor zrcalo in da so noosmajano stanovitna! »Eglasine«, lakova barva za pode se , dobiva v vsaki vonji trgovini a terialnim, barvnim in blagom. Edini isdilsvaiei stndtor, Dunaj, TV./l. Paaito no
ftHHHfti ti feMHN
pfflflkL
12. maja. Danes ob 10. je imela parlamentarna komisija »Slovanske Enote« sejo, ki je trajala polno tri ure. Začetkoma soje se je prečital dopis čeških radikalcev, s katerim naznanjajo, da izstopajo iz »Slovanske Enote«. Dopis se je brez debate vzel na znanje.
Ureditev jezikovnega vprašanja v vsi državi.
Dnnaj, 12. maja. V današnji seji »Slovanske Enote« je izjavil predsednik češke agrarne stranke, da so češko - nemške konference popolnoma neobveznega značaja in da bodo agrarci po posvetovanju s svojim iz-vrše valnim odborom 17 t. m. v Pra-girpredložili »Slovanski Enoti« predlog za rešitev jezikovnega vprašanja za vso državo.
Afera Brci ter - dr. Pattai.
Dnnaj, 12. maja. Poljski neodvisni socialistiški poslanec Breiter je poslal predsedniku poslanske zbornice dr. Pattaju pismo, v katerem mu grozi z zaušnicami, ker ga je zadnjič v javni seji ex praesidio surovo žalil. Dr. Pattai je na to imenoval za svoje zastopnike viteza Pantza in dr. Stolzla. Do sedaj še ta zastopnika nista zahtevala od Breiterja zadoščenja za svojega klienta. V poslanski zbornici je ta afera povzročila silno senzacijo. Splošno se sodi, da je postal položaj dr. Pattaja kot predsednika poslanske zbornice ne vzdržljiv.
Jubilej socialno demokratskega poslanca.
Dnnaj, 12. maja. Jutri slavi češki socialno demokratski poslaneo Cinger svojo šestdeset letnico. Parlamentarni klnb čeških socialnih demokratov mu ob tej priliki izroči posebno adreso in mu podari krasen album s slikami čeških socialno demokratskih poslancev.
Volitve na srbski cerkveni kongres.
Zagreb, 12. maja. Volitve poslancev na srbski cerkveni kongres v Karlovcih so končale s porazom srbske radikalne stranke. Srbska samostalna stranka bo imela brez dvoma večino. Med izvoljenimi poslanci so: predsednik hrvatskega sabora dr. Medaković, saborska poslanca Svetozar Pribičevič in dr. Peleš ter »veleizdajnika« brata Adam in Valerija n Pribičevič.
Iz Albanije.
Berolin, 12. maja. »Tagblatt« javlja: Turška armada je pri Stimliji popolnoma pofazila uporne Albance, ki so se razkropili na vse strani. Albanske izgube so silno velike. V Kačaniku, Fe-risoviču in Gilanu je prjglašeno vojno stanje.
Skoplje, 12. maja. Bitka pri Stimliji je končana z albanskim porazom. Na boješču je obležalo okrog lOOOAlbancev ostali so se umaknili v gore. Na bojišče odhajajo neprestano novi voji.
Spomenik poljskemu junaku v Ameriki.
VVashington. \2. maja. Včeraj so tu slovesno odkrili spomenik slavnemu poljskemu boriteliu za svobodo, Kos-ziuszku. Pri odkritju je bil navzoč tudi predsednik Združenih držav Taft. ki je v daljšem govoru proslavljal Kosziu-szka kot boritelja za svobodo ne samo poljskega, marveč tudi ameriškega naroda. Za predsednikom je govoril državni tajnik Dickenson. Bivši predsednik Roosevelt je poslal na slavnost ka-beliski pozdrav. Po svečanosti je bila sijajna vojaška parada. Na to je bil otvorjen poljski narodni kongres, katerega se udeležuje nad 1000 delegatov iz vseh krajev Amerike.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek.
ZavaravalM vesti«
C. kr. prti. Malone Adrlotlca II Starti t Trstu.
Občni zbor te zavarovalne družbe, kateremu so se predložili za pre-tečeno 71. poslovno leto računski zaključki, se je vršil 23. m. m. Iz poslovnega poročila za leto 1909 povzamemo sledeče bistvene podatke: V oddelka zavarovanja za življenje je bilo vloženih ponudb za 76,108.292 kron zavarovalne glavnice, a polic za 67,022.909 K izdanih. Stanje 31. decembra 1909 je znašalo okroglih 496 milijonov kron zavarovane glavnice, in 1,368.561 K zavarovalnih letnih rent. Izplačila za smrtne sla* čaje, potom slučaje doživetja in rente so zahtevale  skupaj 9,609.539 K.
Pomožne premijske rezerve aa nižanje obrestno mere so so povišalo za daljnih 400.600 K. Premijske rezerve iivljenskegg oddelka so znašale koncem lota 1909 skupaj 1BJ9&M7 K in po odbitim delala kvarovanoev HIjMftMf K a pri-
•  V požarnem zavarovanja so
šali premijski prejemki 26,255.223 kron; za prevozno zavarovanja 2,576.392 K in zavarovanje proti tatinskemu vlomu 548.140 K. Za poza-varovanje se je potrebovalo v elementarnih oddelkih 13,333.450 K d plačila za škode so zahtevala skupaj 20,121.960 K. Premijske rezerve znašajo v elementarnih oddelkih skupaj 18,974.532 K odštevši pozavarovanja; 10,334.097 K. Premijske rezerve tv požarnem zavarovanju in zavarovanju proti tatinskemu vlomu so se zopet percentualno zvišale.
Od po dotaciji različnih premijskih rezerv ostalega dobička so bile nakazane 300.000 K k disponiblL rezervi bilance B, in se izplača dividenda po 280 K proti 250 K preteče-nega leta.
Družbene rezerve znašajo koncem leta 1909, ue glede na rezerve zu, viseče škode skupaj čistili 4,089.477 kron, nad 134 milijonov kron in sicer: Premijske rezerve (odštevši po-zavarovanje) 121,590.664 K, pomožne premijske rezerve 1,300.000 K; rezerve za kurzne menjave 2,233.625 kron; dobične rezerve 9,200.000 K. Premoženje pokojninske blagajne, hranilnice in preskrbninske blagajne družbenih uslužbencev znaša skupaj 2,904.064 K.
Družba je v pretečenem letu dovršila prezida vanje novega družbenega poslopja v Milanu, in začetkom t. L kupila zelo ugodno ležeča po^, slopja v Budimpešti in v Pragi, k? jih namerava prihodnje leto ravno tako prezidati, da premesti pisarno, dotičnih podružnic v nova lastna poslopja. 1693
- . -_ -
Zahvala.
Županstvo občine Vič šteje si v dolžnost, zahvaliti se slavni tvrdkt Vidlo Jk Comp. za blagohotno naklonjenost, da je za občinske ubožce naše občine naklonila lepo svoto 100 kron.
Franc Oblak, župan.
_____— ._ ■   . f
Kdor bi rad sanjal pod cvetjem.
naj se pazi. Takšen pomladanski večet je časih prav nevaren in mnoga bole zen izvira iz prehlajenja, ki smo si ga tukaj nakopali. Nasprotno je pa varen, kdor rabi Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje, ako je dana same možnost prehladitve. Tako pripravne so-za rabo, učinkujejo tako zanesljivo in brezhibno, da naj jih rabimo ne samo v akutnih slučajih nego predvsem od' vračal no ob vsakem letnem času. Fay-eve pristne sodenice stanejo samo K 125 za škatljo.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. TK Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV 1» Grosse Neugasse 17.
I Dri tako silno množečih se sredstvih za r negovanje las ne moremo dovolj paziti na to, da obstoji edino naravno negovanje las v tem, da poglavno kožo prav tako umivamo z vodo inmilom kakor drugo kožo telesa. Samo glede mila nam je paziti na to, da je voljno in ima primes, ki zbujajoče vpliva na delovanje poglavne kože in obenem uničuje parazitne zbujalce različnih lasnih bolezni.
Za takega se je, kakor splošno znano, otnesel kotran kot naravnost suvereno sredstvo. Kotran učinkuje antiseptično in ima poleg tega še znamenito lastnost, da zbuja delovanje poglavne kože in s tem tudi rast las. Vkljub tem lastnostim, ki se v zdravilstvu visoko cenijo, se kotran za umivanje glave vendar ni mogel tako udomačiti, ker je mnogim duh naravnost neznosen in ker so navadni kotranovi izdelki, kakršni so bili doslej na trgu, v mnogih slučajih vendar neprijetno dražljivo vplivali.
Zato se je pa dolga leta poizkušalo, kotran na primeren način predelan, in se je naposled posrečilo sestaviti kotranov izdelek skoro brez duha, ki tudi nima nevšečnih postranskih učinkov. S tem izdelkom, imenovanim Pixavon, se je slednjič ustvaril že dolgo iskani kotranov preparat za umivanje glave.
Pixavon z lahkoto odloči luskine in nesnago z glave, se prekrasno peni in se prav rad da splakniti z glave. Ima prijeten duh in zaradi kotrana, ki ga obsega, zavira tudi parazitno izpadanje las. Že po nekaterih umivanjih s Pixavonom bo vsakdo opazil dobrodejni učinek jn lahko označimo negovanje las s Pixavonom za resnično najboljši način za jačenje poglavne kože in krepitev las.
Pixavon se izdeluje svetel (brezbarven) in temen. Zadnji čas dajo prednost zlasti Pixavonu »svetlemu« (brezbarvnemu), pri katerem je na poseben način kotrana odtegnjeno tudi temno barvilo. Specifični učinek kotrana je pri obeh izdelkih, svetlem in temnem, isti. Cena za eno steklenico (svetlo ali temno) Pixavona je K 2*50. 1096
Zftne mm v BudintpeHi.
Dno 12. maja 1*10« Ttrnle. Plenica za maj 1910 ... za 50 kg 11*82 Plenica za oktober 1010. • za 50 kg 1033 ftri aa oktobar 1910 ... za 50 ag S15 Karata n aurj 1910 . • . sa » ag Wb Oves a oktober 1910       za 50 k* 6 40 (foktlv. . $-10 via. viajtv
a>
I
I
Ustna voda
EUODIN
II
Specijaliteta
I
j   4813  davna zaloga lekarna 1
n. pl Triktoi t um* r!
HcteoroloiKno ponflto.
i tntmi tUk7ST«aa
< ttaze-= * taja
*   iStaaje «6
■etri« c S v mm i £ "
>
Nebo
11.
12
2. pop. 728 5 9. zv.   732 0
7. zj. ! 733*9
10 7 sr. ijzah. 81   si. jzah.
51 si. zahod
oblačno
jasno
Srednja včerajšnja temperatura 9-4*, norm. 135 . Padavina v 24 urah 0.4 ram.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti preljubega soproga oziroma očeta, tasta in starega očeta gospoda
Jurja Verovška
kakor tudi za časteče spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Naj sprejmejo našo iskTeno zahvalo vsi darovalci krasnih vencev. Posebej se še zahvaljujemo ..Ljubljanskemu Sokolu*', ».Šišenski Čitalnici", ».Političnemu društvu za vodmatski okraj'*, Zupančičevem stalnem omizju ter gg. vrtnarjem za častno spremstvo in gospodu patru Dominiku za tolažilne obiske. 1689
V Ljubljani, 11. maja 1910.
talizjoci ostali.
Več
lb70
in 2 vajenca
s!??ii?,s Sira hm. Bstar i Cerknici-
2a vrt hiše na Vrhniki št. 186, vulgo pri Bobku 1694
mr se oddaja,
Načrte in proračune spreiema Franc Jenke v LJubljani, Gradišče it 3.
Išče ao zmožna, inuligentna pisarniška moč kot
knjigovodja
Ponudniki zavarovalne stroke imajo prednost. Vstop in plača po dogovoru.
Sprejme se tudi ženska moč
Ponudbe na upravoištvo tega lista pod
.•ftifro L1- 1592
Bay-rum s konjičkom
tvrdke Bergmann & C o., Draž-d a n e in D e č i n na L.
se primerno dobro obnaša p.ofci tvo-ritvi luskin in prezgodnjem osivenju in izpadanju las, pospešuje rast las in je izredno krepčujoče vteralno sredstvo proti revmatizmu. Dobiva se v steklenicah po K 2*— in #•«— v lekarnicah, drogerijah, brivnicah in parfumerijah.
»Slov Naroda«. 1015
u bran ii smimii
Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«
Prfl.in.ifl naanpl
Hiša na Bledu
poletni in
z dobro obiskano
7'mski obrat, *>• j*fc< da« ker je pred kratkim pogorelo podstrešje. 1685
Več se ooirve v phffml Ifajr w Kras)« lit. 1685
liin m ittfilii.
£epa prihodnost.
z vrtom in a 17 sobami, ledenico, z gostilniško obrtjo, M tMt v M|0Bi l^tno za 1000
kron, aH prate z
mobilijo vred za 13 000 kron. Hiša stoji pri Bohinjskem jezeru, kjer se lahko oddajo sobe za tujce.
Več se poizve pri
1577
Najcenejša
birmanska Darila
kakor: zlate in srebrne u«-v9 verižice, obeski, prstani, uhanir zapestr:ce itd«
Kupuje se star«) zlato, srebro In juvell ali jemlje v lamene.
Lastna delavnica
za popravila in nova dela«
Lud. Černe,
juvelir, trgovce a urami ter za« prlseženi sodnljski cenilec;
Woliova ulica 3.
OLLA
speeiaJiteU gaaijs po daoa^aeei stanju znanosti
IOML
Dobiva se po vseh lekarnicah in
drogerijah
0LLA
je več nego 2000zdravni-kov označiM
M radi
1674
■daj ssfeee it lalafant
aa^aBBBBnaanBB^B%    aaaan       BnB*S^Sfc4aaa.laaata( aa^aalanaaak.dh'
•privt n srnam stroj.
Predmeti se lahko ogledajo vsak dan od 1.—2. pop. t S«. Sliki, PUainka cesta ltt-
Pradam 10ksk.at.tr.
stanovanje
s 3 sobami in balkonom v I. nadstropji v Knaflovi ulioi štev. 8
se odda za avgust Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno drno dal«
riao 372
Zaloga v Ljubljani: A. HI a v k a, |. Sisiik, Gabriel Piccoli, lekar-■ar. A. Kane, drogerija. A nt. ________ Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da JI in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
llustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvornico sa gmsml OLLA na Dmnela D. 300, iT. 1000
5—7 cm debelih cena kub. mtr. 45 K. Naslov: pM. D.", posto reatante, SoTBioa eb Savi, Stalorsko. 1677
Pisar
ki je že del j časa služboval v odvetniški ali notarski pisarni in je ie izvežban v 1 ust r i ran j u zemljiške knjige
se ižče.
Ponudbe z naznanilom zahtevane plače
na c kr. aotarijat v Utr. Bistrici.
Nastop tako). 1675 j
KOČ.
najboljšo srodstvo.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Sprejme se takoj
spreten
16*
juzivaHumpolec $bj 5uhna»ko$ {udaj
Najbolje juknoi pomodnu robu
nudi tvrdtka
ANT-TOMEI
izvoz jukna .uHumpolcu
(ČeiKa)
Uzorci
Jrkt
=     Edino il
i zastopstvo znamke §j
pri Fran Umaku, bnvtu v Gorici.
KINTA i
je ▼ teku in trpežnosii nedosežno : koio sedanjosti.       1053 I
Zaloga Puchovih koles, j
Lepa prilika za peke.
Spopolnoma nnliji opravljeno pKlUl
778
Kolesa sprejema v popravo, Omaj- j
liranje in p on i ki janje ter J
izposojevanje koles, j
Sočna, solidna in cena izvršitev.
Karel Čamernik
fjnbljana, Dunajska cesta 9. j
se pod ugodnimi pogoji
takoj proda ali da v najem v tal
na Gorenjskem.
Hiša je nova. z opeko krita in iirsa vodovod. — Podrobnosti pri lastniku
J. Pretnarju, trgovecu na Bledu,
obstoječe iz 3 sob, z vsemi pritiklinam ▼ III. nadstr. hiše Sodna ulica Št 1,
se odda za avgust,
Več se poizve
1671
lil v pisarni DesUeoglil hotel pri Malica.
Priporoča ae 958
za birmanke in bi finance
Solidna po-irezba! yizke cent!
i
obleka po vsaki ceni
Vedno najnovejša konfekcija za
LMIjaua. Pred itOfijO it. H    dame in deklice.
A- Lukič
Dolenjske Toplice
na Kranjskem, dolenjskih žolesnic postaja Straža-Toplice
Vrel« s toploto 381
is aanana mmol
dražaboe sob«. Zdravo podnebje.
C. Pltao ii kopala« ztrarlieaje. Izrednega učmfca iz arettn, rbeuasa, Uotaiaa, nerralgijo, Lci=. Veliti kopalni fcaatnU aiiaMana kopaU bi atataovnata kopali. Raskošno opravljene tajske, igraje > poinebje. Getfdta okolica. Dobre in cene restavracije. Seaija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti pojasnila brezplačno pri kopališkem oprcvlteljatru. l-?--
rkejsaM, laokiaa. nevralgljo, koiae
"ne in Prospekti ii
za kuhanje oglja
1692
išče do deset družb
tvrdka Horaček & Radošević, Sušak pri Reki.
Se 588
1690
Podpisano mestno županstvo naznanja, da se bode
dne 19. maja 1910 ob 11. dopoldne v mestni pisarni vršila
dražba za oddalo pobiranja iotoralne In prostornino ob Mjntih In tržnih dnevlb v Rudolfovem za dobo treh let,
t. j. «a L Jaaila ItlO «a SL BM|a 1813. IzkI icna cena je
DoToiene so tudi pismene ponudbe, vložene #i lf. ajaja 19M 4a> 11. are doaaldse9 katerim pa mora biti priložena varščina 10% izklicne cene v gotovini, hranim h knjižicah ali vrednostnih papirjih. Dražbeni pogoji so razpoloženi na vpogled med uradnimi urami v mestni pisarni.
iiipanstro Rudollovo,
1605
od torka do sobote.
v ugotovljenih oblekah za gospode in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice. Velika izbira slamnikov za gospode in dečke.
20 do 30% ceneje kakor do sedaj.
0. Bernatovič
Jtngleiko skladišle m. Ljubljana. Mestni hi itev. i.
75
33
35
724634
K6