Uredništvo iiiupravništvo: Kolodvorsko ulico štev. 16. Z urednikom su more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi so no vračajo. Inserati: Šoatatopna potit-vrita 4 kr., pri ▼ečkratnom ponavljanji dajo se popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo leto G gld., /.a pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na moaoo 60 kr., poSiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja sa celo loto 10 gl., sa pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden moaoo 86 kr. Štev. 230. V Ljubljani v torek, 2. decembra 1884. Tedaj I. Dr. Lad. Rieger o dualizmu in o Madjarih. Nimamo ga še v izvirniku pred seboj pomenljivega govora, v kojem je prvi sin češkega naroda, priznani njegov voditelj dr. Rieger, svojim rojakom razjasnil politično razmerje med Čehi in ogersko krono. Toda predavanje odličnega politika bilo je tako zanimivo, da so dunajski listi takoj v obširnih brzojavih poročali o njegovi vsebini. Pridržujemo si, da prijavimo svojim čitateljem ves govor, ki ga je Rieger imel v „Českem klubu" na večer 30. novembra o tem prevažnem predmetu; danes nameravamo le, navajati one točke, katere je poklicani govornik naglašal pred vsemi drugimi. In tli nahajamo uže v uvodu izraženo prevažno načelo, da merodajni češki krogi odkrito priznavajo dualistično obliko naše države ter njene državopravne in narodne posledice. Rieger sam trdi, da je rsigdar odobraval ogersko nagodbo ter se upiral le temu, ker jo je sklenil državni zbor, v katerem Čehi niso bili zastopani. Tedaj nobene fantazmago-rije o novih državopravnih preosnovah, — odločno je poudarjal Rieger, in besede njegove se bodo Cule in razumele ne le na Dunaji in v Budimpešti, temveč tudi v Zagrebu, da so se Čehi brezpogojno postavili na dualistično stališče. S tega po vsem pravilnega stališča spregovoril je dr. Rieger pomenljivo besedo, katero priporočamo v resni preudarek zlasti onim vročekrvnim sosedom onstran Kolpe, ki se navdušujejo za Starčevičeve krive nauke in za nazore „nezavisnih“ ideologov. Morda bode hladna sapica, pihljajoča iz zlate Prage, razgreto čelo ohladila hrvatskim chauvinistom ter spametovala celo pri nas jednega in drugega političnega dobrovoljčeka, kateri se je preveč nasrebal sladke BSlovanove“ kapljice. Kajti z vso odločnostjo poudarjal je Rieger, da čehi nimajo povoda, protiviti se ogerskim interesom ter odrekal jim je pravico, vmešavati se v hrvatsko vprašanje. Ves raz- Listek. Yankees. Spisal Ivan Vrhovec. Evropejcem je Amerika, so Zjedinjene Države severoamerikanske uže davno raj novega kroja, so obljubljena dežela, kjer se cedf mleko in med in vrhu tega še zlati potoki kalifornijski. Vsled tega uhajajo Evropejci od leta do leta v gostejših četah preko atlantiške velike mlake v New-York, Boston, Baltimore, New Orleans in druge amerikanske luke in svetuje se vsacemu, ki si sicer ne zna napolniti žepov, naj pokaže Evropi petč, ker tam v Ameriki lezlo mu bode bogastvo po sili skozi vrata in okna v hišo. Saj jih je tam sto in sto, ki so priromali bosi in razdrapani v Ameriko, a sedaj skoro brzo ne ved6, koliko milijonov imajo. Zlati amerikanski obeti potisnili so uže marsikomu groše za vožnjo preko morja v por med Hrvati in Madjari je po Riegerjevi sodbi notranja zadeva prekolitavske državne polovice in Hrvatje se tedaj ne morejo in ne smejo zanašati na podporo avstrijskih Slovanov. To je princip češke politike, za to lojalnost zahtevajo Čehi nič drugega nego strogo reprociteto z madjarske strani, da se namreč tudi Madjari ne utikajo več v naše državopravne borbe, kakor so to bili storili 1. 1871, ko je Andrasy največ bil pomagal grofu Beustu, strmoglaviti Slovanom simpatično Hohenwartovo vlado. Tako se govori v Pragi, smešno bi bilo, če bi se med slovenskim narodom, kateri se niti od daleč primerjati ne da krepkejšemu češkemu bratu, čula različna govorica! In Rieger se ni ustavil pri tem, da je proglasil češko nevtralnost v hrvatsko-madjar-skem prepiru ter s tem indirektno odobraval previdno postopanje takozvane „narodne,“ na godbi prijazne stranke na Hrvatskem. Stopil je korak dalje ter je tudi isto načelo proglasil Slovakom nasproti. Tudi Slovaki se ne smejo zanašati na češko podporo; njim ne bi koristila, Čehom samim bi taka intervencija le škodovala. Moramo reči, da v tem obziru občudujemo zatajevanje samega sebe, razodevajoče se v besedah češkega prvobori-telja. Kajti dejanjsko je ubogi, zaostali in zanemarjeni Slovak onstran karpatskega slemena vender iste krvi, istega naroda kakor olikani, imoviti Čeh ob Labi in Vltavi. Duševna zveza med obema kriloma češkega naroda navzlic vse kulturne različnosti nikdar ni bila pretrgana in, glej čuda! celo več so Čehi prejemali duševnih impulzov od svojih slovaških bratov nego obratno. Slavni pesnik Koldr, Šafarik, ustanovitelj slovanske arheologije, sta Slovaka, istemu češko-slovanskemu plemenu pripada samo T o m a š e k, pesnik slovanske budnice „Hej Slovani," katerega so baš te dni toliko slavili v gostoljubni češki stolnici. Ali hladnokrvna politika računa drugače nego utripajoče srce. Skoro gotovo so baš demonstracije pri Tomaškovem sprejemu povod bile dr. Riegerju, da je tako odkrito in odločno razkladal češko razmerje nasproti Slovakom. pest. New-York, nov zrak! Kako življenje! Ljudstvo je, kakor bi mu bilo ušlo žiro srebro v petč. Neka skrivna, a silna moč goni on-dotno življenje. Vse teka, vse dirja, kakor bi se bali, da baš odhajajočega vlaka ne zamudč. Počasnega ni ugledati po vsem mestu. V mravljišči ni tolicega nemira, če dregneš s palico vanj. Amerikanska navada ni, da bi se po ovincih prihajalo do zaželjenega smotra. Naravnost naprej, z glav<5 skozi zid! In pri tem je vsak hip dragocen, ker vedi, da je na lovu za dolarji. Iz vsake njegove žilice bereš lehko strasten p6hlep po novcih, vsak ima na nosu zapisano, da dirja baš za dolarji in takrat storiš najbolje, da se mu v stran umakneš. Vsi živci mu trepečejo po zlatu, za zlat cvenk prodal bi svojo dušo, če bi je kje kupili. Na tem divjem boju je vstrajen, neomahljiv, najhujših nevarnosti ga ni groza, ker svest si je, da bode gotovo dospel do zaželjenega cilja, če danes ne, pak jutri ali pojutranjem. Danes maši še prav s težka lačnemu želodcu gobec, a jutri zna biti uže gospod, nosil bo zlato verižico pri uri in prste bode posul z zlatom Njegova izjava mora se smatrati kot kategoričen dementi onemu zlovoljnemu tolmačenju, katero je hotelo uporabljati nedolžne poulične pojave v to svrho, da bi razpor sejali med Čehi in Madjari. Pri Tomaškovem sprejemu razodeval se je gorki temperament praške akademične mladine, iz Riegerjevega govora veje nam nasproti hladni vzduh očiščene državniške modrosti! Pomenljiv je tudi passus v Riegerjevem govoru, kateri se ozira na prijateljstvo naše države z nemškim cesarstvom. Dejali bi, da je tu v krepkih potezah označen političen program, kojega se je poprijeti i nam Slovencem. Odločno pobija češki govornik ono zlobno sumničenje, katero spod-tika čehom, da nameravajo rušiti intimno zvezo z mogočno Nemčijo. „Baš Čehi jo morajo podpirati", poudarja Rieger, „sicer se bode na njih hrbtu izvojevala velika borba o obstanku avstrijske države". Izven avstrijskih mejnikov ni rešitve za češko narodnost — ta po vsem istinita ideja prešinja Riegerjev govor! In če so zaradi tega veliko številnejši, imoviti in izobraženi čehi spoznali potrebo, delati v avstrijskem zmislu, gojiti vse, kar utegne ojačiti avstrijsko državno poslopje, slovo dati praznim utopijam ter okleniti se zdrave realne politike — kedo hoče biti toliko zaslepljen, da bi Slovencem priporočal izrodke svoje nezrele domišljije, nasvetovaje jim načela, za katera bodeš zam&n iskal zaveznikov v naši državni polovici! S stališča avstrijskega rodoljuba in češkega narodnjaka naglaša Rieger, da morajo Čehi in Madjari složno postopati, ako jim je mari za njih bodočnost. Radi pritrjevajo tedaj tudi Čehi nemško-avstrijski zvezi, protivili se bodo le onemu projektu, skovanemu od nemško - narodne stranke, katero hoče Avstrijo v državo-pravnem oziru spojiti z Nemčijo. S tem namreč bi bila uničena državopravna nezavisnost naše monarhije. Riegerjev govor izvabil je burno odobravanje mnogobrojnemu občinstvu. Smatrati ga smemo kot svečano izjavo merodajnih čeških politikov, kot razločni izraz javnega mnenja in demanti. Nemogoče ni, čez noč postajajo ljudje tu bogatini in berači! Sreča je malokje tako nestanovitna, zat6 pak je treba tudi vsak hip porabiti, mogoče, da jo prestreže, ko gre ravno k njegovemu sosedu v vas. Help your self »pomagaj si sam," je najveljavnejša prislo-vica v Ameriki, nasprotno pak je tudi omeniti, da Amerikanec deli darove z usmiljeno in kneževsko roko, kadar je treba pomagati trpečemu sosedu. A taki ljudje so privezali uže rejeno kravico k jaslim, drugi pak, ki niso dognali svoje sreče še do tega slučaja, nemi so za vse vzvišenejše čute, ogreti jih zamore jedino le dolar. Vede, umetnosti so mu pre-dolgočasne, ker od njih ni pričakovoti nobenega dobička. Vsled tega zadeva človek povsod po Ameriki ob grozno surovost. V obnašanji je gorjanski paglavec bogatemu amerikanskemu gospodu kos. Govor je tu o večini amerikanske gospode, ne trdi pa se s tem, da Amerika olikanih ljudi, olikanih po evropskih nazorih ne pozna, a le ti so zlasti po manjših mestih bele vrane. Nahajajo se le po največjih mestih in na Češkem. Uverjeni smo tedaj, da bode simpatično zanimanje našel pri vseh resnih politikih to- in onstran Litave! Tonkingška debata v francoski zbornici. —m.— Ferryjevo ministerstvo je imelo zadnje čase jako vroče dneve. V zbornici vršila se je debata o vojni na obalih kineškega ozemlja, in opozicija porabila je to priliko, da je z brezozirnim svojim orožjem udrihala po ministerstvu ter mu očitala celo vrsto naglavnih grehov. Se vč, praktičnega vspeha nasprotniki francoskega premiera niso dosegli. Z večino, ki je skoro podobna jednoglasnosti, sprejela je zbornica oni dnevni red, s katerim obnavlja svoj poprejšnji sklep, da se z vsemi sredstvi zahteva spolnovanje tsien-tsinske pogodbe in vladi dovoli, sedanje represalije nadaljevati, dokler se trdovratni kitonosni sinovi ne podvržejo in ne spametovajo. Tako je ministerstvo Ferryjevo zmago-nosno prestalo hudo vihro, zbirajočo se nad njegovo glavo. Francoska nadaljuje boj in ogromne svote denarja šle bodo zopet v daljni vzhod, kjer se bore sinovi velike republike. Se \6, da z glasovanjem zbornice še ni rečeno, da bode francoski prapor v kratkem vihral nad razbitimi razvalinami kineških glavnih mest — do tedaj je vsekako še jako dolga pot in debata v zbornici nam je le pre-jasno pokazala, da se do sedaj spoštovanje velike ljudovlade ni ravno pomnožilo pri azijat-skih nasprotnikih. Kar je poročal referent komisije in Ferry sam o položaji v izhodni Aziji, kar nam javljajo izdani protokoli — to ne kaže ravno vesele podobe. Vojna represalij do sedaj še ni imela nikakega temeljitega vpliva na kineški dvor in njegov najvišji sv6t. Skušnje, katere si je pridobila Kineška v zadnjih mesecih, potrdile so jo v njeni trdovratnosti in prepričanji, da se zamore še leta in leta braniti. Vsled tega so državniki kineški pri novem dogovarjanji še več zahtevali nego v tsien-tsinski pogodbi. Takrat je kineška bila pripoznala francoski protektorat nad Anamom — sedaj pa noče več o tem vedeti in vedno bolj nujno zahteva, da se umakne francoski vpliv na dvoru anamitskega vladarja — to so vspehi francoske politike! Ravno tako malo so dosegli vojskovodje velike republike v ton-kingški delti, kjer Bričre bije brezvspešne boje, omejen na mali prostor krog izliva veletoka. Če tudi francoske puške in topovi „na tisoče sovražnikov" polagajo k večnemu počitku, vender to nikakor ne imponira ogromni kitajski državi. Skupina, ki ima 400 milijonov ljudi, ne čuti posebnega vdarca, če jih pade nekaj tisoč — na njihovo mesto stopijo druge, sveže tolpe! Vrh tega je avtoriteta v Anamu nasproti hueškemu vazalu jako mala, skoro ničeva. Ferry sam je obstal, da je civilni generalni rezident Lamaire samo s postom najvišjih krogih ter se svojih sosedov kolikor največ moč izogibajo. Nam je splošni ljud na mislih. Možki žvečijo skoro vsi tabak ter plujejo na tla po ulicah, dvoranah, gledališčih, plesiščih in povsod, tudi po sosedovi obleki, če jim je baš na poti. A da ne iščemo prilik po omenjenih krajih, podajmo se v Washington, v državno zbornico. Zbranih je 379 gospodov, narodo-zastop-nikov. Tu sloni jeden, kolikor moč prijetno, v svojem stolu, to se pravi, polagoma je spravil ob6 nogi na mizo, da mu višeta na drugi strani doli. Tam pogovarjati se glasno dve gruči reprezentantov preko pet ali šest vrst sedežev, v tem, ko snuje govornik najzanimivejši govor. Tam zopet krušči jeden s čudovito pridnostjo les od mize. Ta pri nas le še po šolskih klopeh spoštovana navada je v Ameriki pri starih in mladih doma, kmetu in gospodi. Če Yankee nima druzega opravka, recimo, da se vozi po železnici, ali da zaspati ne more, varna ni pred njim nobena lesena oprava. Poišče si nožič ter obdeljuje z njim, kar mu je baš pri roci, mizo, stol, klop, po- prisilil hueški dvor v svoje namene — a kaka je avtoriteta republike v oddaljenih delih njenih ogromnih provincij, o tem je ministerski predsednik previdno molčal! Uže pol leta žrtvovala je Francoska vse svoje sile, da si ohrani vsaj zunanji svit gospodarstva v dalnji Aziji; denar in ljudi pošiljala je v one tuje kraje, a vspeha ne more nikacega zabilježiti. Še bode potreba leta in leta polagati velikanske svote na oltar Ferry-jeve politike in dokaj francoskih sinov našlo bode še svoj grob v izhodni Aziji, predno bode ljudovlada v istini vladala v oni krajih, predno si bode utrdila in osigurila prostrane one dežele. Kolikor bolj se poda v ta podjetja, toliko manj je misliti, da bode kedaj nehala, ako hoče imeti na obalih kineške sfere oni vpliv, kakeršnega si želi francoski narod. Ta istinitost pa je za republiko vsekako neprijetna — veliko ložje bi bila dosegla svoj namen, ko bi bila odobrila Bourrčejevo pogodbo in drugače začela postopati nasproti trdovratnim Kitajcem. Sedaj je se vč da prepozno; krogla jela se je valiti navzdol in sam Bog zna, kedaj in kje se vstavi! Ferryjevo ministerstvo pričelo je boj in represalije in .sedaj je zbornica z velikansko večino pritrdila tej politiki. Polno in celo odgovornost za vojno v Tonkingu sprejela je zbornica na-se ter dala svojemu premieru pravico, postopati dalje po začeti poti. Lahko se mu očitajo napake pri posameznih delih ekspedicije, a za podjetje splošno ne more ga več klicati nobena sila na odgovornost. Sedaj je ladija Ferryjeve vlade preplula čez najnevarnejši kraj; najhuje viharje je prestala in najodločneje boje zmago-nosno zavrnila — ostali predmeti v tem zasedanji pač niso taki, da bi zamogli v nevarnost pripraviti ministerstvo. Velika dnevna vprašanja, ki še čakajo rešitve, bodo v primeri s tonkingško debato pač gladko se reševala, in v obče se meni, da bodo opozicijo-nalne frakcije z ozirom na smotrenost sedanjega trenotka glasovale z vladno večino. Niti bonapartisti, niti orleanisti ne bodo imeli poguma, vstavljati se žitni carini, ako nočejo, da izgubi pri prebivalstvu ves svoj vpliv. Glede vprašanja listovnega skrutinija bode minister na boljem, kajti mnogo prejšnjih nasprotnikov te reforme stoji sedaj na strani vlade, in tudi načrt o ustanovi kolonijalne vojske ne bode našel hudih nasprotnikov, kakor zatrjujejo francoski parlamentarni krogi. Tako stoji Ferry zopet utrjen in mogočen; v najnevarnejšem boji ostal je zmagovalec in sedaj se mu ni več bati druzih, postranskih prask, ko je usoda bila v odločilni bitki na njegovi strani, Tudi za Evropo je zadnja zmaga francoskega kabineta poučljiva in znamenita. Vročekrvna republika je — za Bog zna koliko časa — zamotana v vzhodno - azijatske homatije. Vsi njeni pogledi, vsi njeni duševni in mu-terijalni nazori obrneni so proti vzhodu, in vsaka ladija, ki bode odplula s francoskega bregovja proti vzhodni Aziji, napolnena s si- stelj. Mnogi nosijo cel6 les seboj ter si o prostih urah pobijajo dolg čas z rezljanjem. To za nas skoro neumljiva posebnost pravijo podedovali so Yankeeji po Indijanih. Sploh je ušlo v amerikanske žile mnogo indijanskih zanimljivosti. Zadnji čas prišlo je potovanje po Evropi v modo. Vsak, komur je le količkaj mar, kaj se misli o njem in njegovi izobraženosti, zlasti pa o njegovi imovini, ogledati si mora evropska mesta in prinesti s seboj nekaj umotvorov s starega sveta. Teh prekmorskih romarjev se naši umetniki veselč, ker nihče ne plačuje tako dobro in nihče ne razume tako malo. Najbolj ponesrečene spake prodajajo se Amerikancu za umotvore, še celo raji sega po njih, ko po pravi umetniji. To je ameri-kanska „Stockfisch“, „Shoddy“ - aristokracija. Če se nahaja med neštevilnimi smetmi res precej dragocenih umotvorov, prizadeti so pri tem naši umetniki bolj, kakor amerikansko poznanje. Le slučaj pomešal je te bisere med smeti. Še jeden vzgled amerikanske olike. V novi ljudovlade in njenim zlatom — povzela bode več zanimanja med vsem francoskim narodom in njegovimi voditelji nego katerakoli dogodba v ostali Evropi. Republika bode kon-centrovala svoje sile na one dalnje kraje in zato se nima Evropa najmanjše nevarnosti bati, da bi se motil od zapadne strani njen mir in predrugačevati skušal njen položaj. „Zadrega jednega, je dobiček druzega11 — to je uže stara prislovica, a sedaj je moremo jako dobro uporabiti pri francoskih razmerah. Dokler je Francoska engažirana v Tonkingu, tako dolgo ne bode mislila na bližnja podjetja ter ne bode skušala motiti kontinentalnega miru. Aposteljni maščevalne politike bodo morali molčati in nehotč pridigovati korist in blagor mirovne politike; — to je važna posledica debate, ki se je te dni vršila v francoski stolnici in se končala s tako sijajno zmago sedanjega ministerstva mogočne ljudovlade. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Zbornica poslancev državnega zbora imela bode v prihodnjem zasedanji malo drugo lice, nego v prošli sesiji. Na Dunaji umrl je poslanec dr. Kuranda; njegovo mesto zavzel je dr. Kopp. V Dunajskem okraji Mariahilf izvoljen je namesto dr. Koppa Neuder državnim poslancem. Nadalje umrla sta člana levice dr. Klier in Claudi; namesto poslednjega bil je pretečeno soboto izvoljen Schier. Na Češkem so sledeče premembe : mesto poslanca Jerabka izvoljen je Diirych, namesto Urbanka dr. Hanisch; Reschauer položil je svoj mandat, grof Harrach pozvan je v gospodsko zbornico. V Galiciji so na novo voljeni: Bartoszevvski namesto viteza Tovvarnickega, Lewakowski namesto viteza Zachariewicza, dr. Starzinski namesto Zartmanskega, baron Itamaszkan namesto viteza Krysztofowicza. Obče zanimanje vzbuja v političnih krogih govor, katerega je predvčerajšnjem govoril dr. Rieger o odnošajih Cehov nasproti Madjarom. Rieger opomnil je najprej, da še ni davno pretekel čas, ko so Ogri Čehom sovražno nasproti stali, ker so se bali, da bi Čehi vtegnili rušiti državopravni temelj Oger-ske. Nemški ustavoverci so Čehe sicer k temu nagovarjali, no Čehi niso bili voljni, Nemcem kostanje iz žrjavice jemati. O češkem panslavizmu, da je mnenje v političnih krogih ne-osnovano. Češki poslanci so izjavili, da ne težijo za političnim panslavizmom, a literarni panslavizem da je obča zadeva vseh Slovanov. Čehi, da ne nameravajo umešavati se v oger-ske zadeve in Slovaki ne smejo računati na češko pomoč: to zahteva državna rezona. Isto velja o Hrvatih. Nadalje je Rieger zanikal, da bi čehi bili nasprotniki avstrijsko-nemške zveze, da pa Čehi nikedar ne bodo privolili v državopravno zvezo Avstrije z Nemčijo, kakor to želč nemški liberalci. Slednjič izjavil New-Yorku imajo svetopisemsko knjigo, ki jej je jeden najtežjih milijonarjev, vsacemu otroku znani Vanderbilt, odgriznil kos platnic. Po ondotnem sodnijskem običaji poljubujejo priče pri prisegi svetopisemsko knjigo. Za pričo k neki zel<5 neljubi mu stvari pozvan, prišel je Vanderbilt zelo nerad, zel6 nerad poljubil je knjigo, a ko jo je nazaj ponudil, pogrešali so imenovani kosec platnic. Res je, iz bogatstva se ne sme sklepati na oliko kacega moža, tudi pri nas ne, vender so neotesani milijonarji pri nas izjeme, v Ameriki pak — kaj bi dejali — skoro po vrsti vsi. Omenimo le nekoliko imen. James G. Fair na pr., senator Zjedinjenih Držav, prišel je 9 let star brez bora iz Irske v Ameriko leta 1849; prislužil si je kot trgovski pomočnik nekoliko božjakov v Chicagi ter se pri tem poslu za silo pisati in brati privadil. Od tod se je spustil v Kalifornijo, kjer je z rudokop-nimi spekulacijami neznansko obogatel. Danes plačuje samo v Kaliforniji davka od imovine, ki se je vladno cenila na 42 milijonov dolarjev. Vanderbilt, zgoraj omenjeni »kralj želez- je Rieger, da bodo Čehi vselej zastopali realno politiko. Govor Ripgrov bil je od poslušalcev z burnim odobravanjem odlikovan. Ogerskemu državnemu zboru predložil se bode koncem tega tedna načrt zakona o reformi gorenje zbornice ogerskega parlamenta. Čim bode rešen proračun, začne se razprava omenjenega zakonskega načrta. Tuje dežele. Vedno bolj razširja se mnenje, da bode nemški državni zbor kmalu razpuščen. Po dogodkih, ki so se nedavno vršili v nemškem parlamentu o priliki debate gledč dijet državnih poslancev, je razpuščenje zbora res verjetno. Kongo-konferenca v Berolinu nadaljuje svoja posvetovanja. Glede plovitbe na rekah Kongo in Niger zaključilo se je, da imajo ladije vseh držav prosto vožnjo na obeh rekah. Ob jednem ima se potom posojila stvoriti blagajna, katera bode skrbela za urejenje obeh jek za plovitbo. Spanjski uradni list objavlja kraljev ukaz, vsled katerega se ima voditi stroga preiskava zaradi zadnjih dijaških nemirov v Madridu. Angleškemu listu „DailyNews" poroča se brzojavno iz Suakina, da je general Gordon zopet osvojil Berber. Dopisi. Od sv. Ane na Mali Gori dnš 28. novembra. (Izv. dop.) Da niso Ribničani uljudni ljudje, tega pač nikdo trdil ne bo. Ko je bila zadnjič enkrat v prostornih sobanah trgovca gosp. Rusa neka veselica, izrekala se je po slovenskih časopisih javna zahvala vsem onim, ki so se je udeležili. Drugje zgodi se kaj ta-cega k večjem le tedaj, če se je vršila veselica v kak dobrodelen namen, pri katerej se je tirjala visoka vstopnina ter se sprejemali prostovoljni doneski, a v Ribnici smatrajo v zaslugo, ako se človek sploh kake veselice udeleži. No, to pomeni, če ne uže napredka, pa gotovo originalnost. Sicer pa je mežnar od sv. Ane, da resnico govori, zares pričakoval, da bode čisti dohodek omenjene veselice pripadel fondu Narodnega doma". A najbrže, da se je zopet enkrat motil. Vsaj dozdaj ni bilo v nobenem slovenskih časopisov brati izkaza o čistem dohodku te veselice, bodi si da ga bilo ni, bodi si, dase je porabil za kak manj uzoren namen. Sploh Ribničani niso videti nič kaj uneti za tako idejo, kakor je zidanje »Narodnega doma". Nekaj časa so res tudi iz ribniške doline dohajali doneski. Še marsikedo se bode spominal one multiplikacije s trinajsto številko. Mežnar od sv. Ane, ki je od nekdaj velik nasprotnik vse matematike, se je večkrat jezil nad velikanskim računom, kojega rezultat je bil tako majhen. A danes niti tega ni, in to je še bolj žalostno. Rad bi odpustil tudi to originalnost Ribničanom, samo da bi nic“, prišel je skoro bos v Ameriko. Z odiranjem železnic in države pridobil si je neznansko bogatstvo. Letnega dohodka ima neki 15 milijonov goldinarjev, vso njegovo imovino cenijo na 200 milijonov. Nikjer drugje ni tako resnično, kakor tu, „da le petica d& ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača". Mi bi se za naše kralje in cesarje brzo ne brigali skoro tako, kakor se Amerikanci za svoje bogataše. Ko je potoval zadnji čas Jay Gould po državah, koder teko njegove železnice, razpošiljali so se telegrami po dvakrat in trikrat na dan po časopisih na vse strani Zjedi-njenih Držav, kako se počuti, kod se vozi in kaj pravi. Oglejmo si mimogredč amerikansko družino. Očeta, gospodarja, uže poznamo, torej nam naj ne bo preveč žal, da ga ni doma, Bog vedi, kod lovi dolarje. Opoludne bo prihitel domu, vrgel kosilo v s<5, molčal bo ves čas ter izbežal zopet z doma. Mestu njega nas sprejme gospodinja. Lepa je gotovo, vse Amerikanke so lepe, vitke rasti in dokaj nežno zgrajene. Elegantno se nosi začeli zopet valiti, če tudi bolj lehko kamenje, k zgradbi »Narodnega doma". A da se nikomur krivica ne dela, se mora reči, da ta malomarnost, ta otrpnenost ni samo v ribniški dolini dom&. Mežnar od svete Ane na visokem stanuje in za to tudi daleč po svetu vidi, za to mu ne more zameriti nihče, ako se enkrat tudi poda izza mej svoje ožje domovine. S kakim navdušenjem se je pozdravila ideja po vsem Slovenskem, postaviti zgradbo, kjer bi domače naše muze lehko imele svoje svetišče, zgradbo, ki bi glasno svetu oznanjevala, da narod slovenski živi, da hoče živeti in da je vreden svojega obstanka. Pa kako hitro se je ohladilo to navdušenje, kako kmalu je potihnil veselja hrup. Dokler je z besedo treba svetu kazati rodoljubje, dokler se od nas ne zahteva več, kakor da kričimo »živijo", tako dolgo nas mora res vsakdo občudovati, a kadar se potrka na našo požrtvovalnost, kadar je treba plačati davek, ki nam ga nalagajo rodoljubje, tedaj naenkrat obmolknemo, tedaj se razpršimo, v tla zroč na vse strani. Vsak svoj izgovor ima. In kaki so ti izgovori! Kako slabo izbrani so, kako slabo zakrivajo, iz česa da izvirajo! Ne, o tem ne smem govoriti, srce me bolf! Lepo je v navdušenih govorih slaviti in povzdigovati svojo domovino. Lepo je se živo besedo potegovati se zanjo. Slava možem, ki so nam na literarnem ali političnem polji pomagali do te male veljave, kolikor je imamo. A dandanašnji tudi še nekaj druzega velja — materijalna požrtvovalnost! Čim bolj je sebičen dandanašnji svet, tim lepše je za onega, ki se povzdigne iz vsakdanjosti in navadnosti. Tudi na ta način se pride do slave, tudi tako se zadobč zasluge za narod svoj. Kaj je sama navdušenost brez požrtvovalnosti! Se samo navdušenostjo brez dejanj ne pridemo nikamor! V svojej samoti na Mali Gori sem večkrat premišljeval o prihodnosti slovenskega naroda, a vselej se mi je vsilila neka neprijetna misel. Zdelo se mi je, da se je naš narod prepozno začel vzbujati. Ugoden čas zagotoviti si svoj obstanek bil je za narod tedaj, ko je vejal še bolj idealen duh po svetu. Sedaj izpodrinil ga je egoizem, to opazujemo po vsej Evropi. A kar ne more škodovati večjim narodom, ki so uže zdavnej dospeli na vrhunec, to zna biti usodepolno za manje narode, ki se še vedno bojujejo za eksistenco. Egoizmu je narodnost deveta briga. Uživauje, to mu je cil in smoter. Gorjč če ta prevlada pri nas. In vender bojim se, da prevladuje! Čudno manijo ima mežnar od sv. Ane pri čitanji časopisov. Ne da bi bral pred vsem uvoden članek, naj ima uže nemški časopis v roki ali slovenski. Doneski za „Matico šolsko", za »Schulverein", da tudi za „Schulverein“, za »Narodni dom", to ga pred vsem zanima! In to ni tako smešno, kakor bi kedo na prvi pogled mislil. Ravno iz teh doneskov da se soditi, koliko požrtvovalnosti imž še ta ali oni najsiromašneja Amerikanka prave yankeejske krvi, izmed tisoč druzih žensk je lahko uganeš. O njeni lepoti torej ni treba gosto besedovati. Prišla je baš domov. Brž ko ne je bila, če je »emancipirana", kar so skoro vse, v kacem ženskem shodu, kjer se je sklepalo o jednakopravnosti ženskih z moškimi. Uže prihodnje leto volijo naj se ženske v kongres in zbornico reprezentantov. Na poti domov pridružila se je pobožnim družicam, ki hote po vsej sili in mnogokrat z dosti čudnim početjem odvaditi svoje soproge, brate in znance nesrečnega žganja. Baš sedaj se je ta boj vnel po vseh 37 državah. Dobro početje! Želimo jim vso srečo in dober vspeh iz dna sred. Evropejci ustvarjamo si težko pojem o groznem pijančevanji. Pije se o vsaki priliki, pričenši s zgodnjo uro, ko človek iz postelje vstaja, do one, ko zopet vanjo leže. Mere žganja, ki se popivajo, so neverjetne. Ne mislite pak, da so zgolj težaki, berači, potepuhi tej strasti udani, najveljavnejše možč videli so uže pri belem dnevu »osenčene". (Dalje prihodnji«. narod. Da si nikdar prijatelj številk, zapomni si mežnar vender kaj lahko, koliko je pri nas ta ali oni dosedaj dal za tako važno podjetje, kakor je »Narodni dom“. Žal, da so ti doneski tako majhni, žal, da je med onimi, ki dosedaj niso še nič dali, še toliko tacih, ki se prištevajo k našim odličnjakom. V izkazih o doneskih za »Narodni dom“ vidim le preveč onih, ki jih ni! Kam nas pripelje ta mlačnost, ta malomarnost? Naj napravimo tudi pri tem podjetji fiasko, naj si nakopamo vznova sramoto na glavo? Zadnji čas je, da se poprimemo z vso eneržijo zopet dela. čez dober mesec bode žrebanje sreček za »Narodni dom." Na noge tedaj! Storimo v tem mesecu, kar smo zamudili v dveh letih, ter pokažimo svetu, da smo narod, ki je vreden svojega obstanka! Razne vesti. — (Zakaj ne more biti porotnik? »Nuova trena" poroča naslednji, nekoliko neverjetni dogodek iz slednjega časa: Pretor (okrajni sodnik) v Legnagu pri Veroni ukazal je tri čestit-ljive meščane izbrisati izmed porotnikov, jednega zaradi tega, ker hodi preveč v cerkev, češ, ta j# na verski maniji bolan; druzega, ker ima eksalti-rane ideje v politiki, češ, da ima republikansko manijo; najsmešnejši pa je tretji slučaj: tretjega ukazal jo zaradi tega izbrisati, ker preveč občuje z mladimi dekleti — takemu človeku (meni pretor) se možjani mehčajo, torej ne more biti porotnik. Župani iz okolice so ugovarjali temu ukazu, a pretor jim je »zaprl sapo" z latinsko prislo-vico: Nisi caste, saUem caute (Če ne čist, vsaj prevideno). To je bilo županom dovelj, dejali so: »Pa ne bodo tako!" — (Nesreča na železnici.) Italijanski listi poročajo iz Savone (provincija Genua), da se je 27. m. m. od železniškega vlaka, imajočega 43 vagonov, odtrgalo 10 voz. Ostalih 38 je s tako silo trčilo ob prve, da so se prevrnili čez nasip. Popotnikom ee ni nič žalega pripetilo, a 5 uradnikov je ranjenih, jeden pa je mrtev. — (Gledališče pogorelo) je v Smirni dnč 16. m. m. Ogenj je nastal iz neznanega vzroka v gledališči samem tri ure po početku predstave »Lazar, pastir"; rešilo se prav nič ni. Igralci izgubili so vso svojo obleko. Tudi štiri hiše v soseščini so pogorele. To gledališče je bilo največje v orijentu; sezidalo se je v letu 1861. — (Sposobnostni izpiti izvoščekov.) Iz Varšave se poroča: Tukajšnji nadpolicijski predstojnik je te dni v policijskem ukazu naznanil, da se mora dne 1. januvarija 1885 vsak, kdor hoče biti v mestu Varšavi izvošček, podvreči strogemu izpitu pred posebno komisijo. Predmeti izpita so: Vednost o ravnanji konj in natančno poznanje izvoščeke zadevajočih instrukcij in propisov. Skušnja, zjedinjena s pregledavanjem voz, se bode še v mesecu decembru tega leta vršila na javnem prostoru v Varšavi. — (Ženska trmoglarost.) »Po pravici," dejal je oni dan nekov zakonsk mož, »se sploh toži o trmoglavosti žensk. Le pomislite, koliko truda sem imel, predno sem pregovoril svojo ženo, naj stopi v trideseto leto, — in zdaj, ko je v njem, neče na noben način iz njega." — (Dobor zaključek.) »Povej mi, Evgen, zakaj si včeraj v sinagogi tako jokal?" — »Seglo mi je zelo do srca, ko je duhovnik iz psalmov pel: Prah si in v prah se boš spremenil." — »Kaj ti treba jokati! Če bi bil zlat in bi se moral v prah spremeniti, bi moral zgubiti 100 odstotkov. Ker pa si prah in se spremeniš v prah, ne pridobiš nič in ne izgubiš nič. — (Natančen odgovor.) »Nu, gospodi-čina Berta, kedaj ste prav za prav uglodali luč tega sveta?" — »Osem ur po svojem rojstvu." — »Kako to ?" — »Nu, narodila sem se ob 11. uri zvečer in solnce je vzšlo stopravob 7. uri zjutraj." Domače stvari. — Nj. c. in kr. apostolsko voličan-stvo jo blagovolilo pogorelcem v Velikem Podlogu (okraj krški) podeliti podpore 300 goldinarjev iz Najvi&je zasebne blagajnice. — (Imenovanja.) Predsednik c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko imenoval je: dav-karskega pristava Antona Gruntarja davkarskim kontrolorjem, začasnega davkarskega pristava Adolfa Kudo, potem davkarska praktikanta Antona Vavpotiča in Ivana Finka stalnimi in davkarskega praktikanta Ignacija Klinca začasnim davkarskim pristavom. — (Deželni šolski svet kranjski) ima dnš 4. t. m. dopoludne ob 10. uri redno sejo. — (Porotno sodišče ljubljansko)pri-čelo je včeraj svojo zasedanje, katero bode trajalo samo ta teden, do soboto. Žal da se večina zatožb glasi na zločin uboja in zaradi telesno poškodbe, le jeden slučaj zadeva goljufijo. Včeraj je bil pred porotniki kmetsk fant Ignacij Lavš, zatožen zločina uboja. Lavš udaril je drugega fanta Franceta Kotarja s kolom tako močno po glavi, da je umrl. Porotno sodišče je potrdilo vprašanje na uboj in Lavš je bil obsojen v tri leta težke ječo, poostrene vsak mesec z jednim postom. — (Umrl) je nenadno včeraj v Konjicah poznani odvetnik dr. Anton Prus. — (Doktorjem prava) bil je v prošlem meseci promoviran na graškem vseučilišči g. Ivan KI a dva, avskultant pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani. — (Tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske, gosp. Gr. Pirc,) bode na vabilo kmetijske podružnice sevniške (Spodnjo Štajarsko) v nedeljo dne 14. t. m. popoludne ob 3. uri v Sov-nici predaval o gnojeznanstvu. — („Narodni dom.“) Omenili smo uže, da se bode srečkanje v korist „Narodnega domau v Ljubljani vršilo uže 31. t. m.; malo časa je še do tedaj, torej opozarjamo slavno občinstvo, naj si nakupi še nekaj srečk — srečkanje je pred durmi in dobitki so istinito zelo krasni in dragoceni. Dobitki ti se lehko ogledajo pri naslednjih gg. trgovcih: pri Vaso Petričiču, Franu Kollmannu, J. Simonettiju in F. Sparovicu na Mestnem trgu, pri Fr. Kotku in Peregrinu Kajzelu na Starem trgu, pri Josipu Gobi v Slonovih ulicah, pri Kaiserji v Šelenburgovih ulicah in pri Tamborniji na Kongresnem trgu. — (Slovensko gledališče.) Sinoči predstavljala se je pred zel6 malobrojnim občinstvom igra „Na Osojah” (po S. H. Mosenthalu poslovenil Josip Ogrinec). Da se je gospod K o c 6 1 j (Matija) ta večer zopet odlikoval, kakor vselej, nam skoro ni treba omenjati, saj je pa ta uloga tudi, da si težavna, vender zanj primerna; iz vel jo je mojsterski. Zelo pohvalno nam jo omenjati tudi gdč. Zvonarjeve; prav ljubko, spretno in premišljeno je igrala „Osojko“ ter se izkazala uže po polnem udomačeno in gotovo na glediških deskah. Dobro so izvršili svoje uloge tudi gospod Danilo (Valentin), gdč. Petrinska, gdč. Ver-bančeva, gosp. Verovšek in gdč.Lavoslava, da si bi tej slednji priporočali, naj bi se ne zanašala preveč na suflerja; tudi gosp.Petrič vzbudil je mnogo smeha. Ostalo uloge bile so le postransko in majhene. V mnogih ozirih, vzlasti pri pojavih ljubezni, se je preveč pretiravalo, tako, da so najresnejši prizori vzbujali mnogo smeha. Kakor uže omenjeno, bilo je gledališče slabo obiskano, in to je čudno, neodpustljivo, osebito nekaterim krogom. Besede brez del so mrtve! — („Narodni domu v Rudolfovem) razpošilja naslednjo vabilo: „Kakor jo znano, začelo je društvo čitalnica v Rudolfovem s podporo domoljubov uže pred desetimi leti zidati svoj lastni dom, kateri je zdaj gotov. Ne samo čitalnični udje, ampak cela Dolenjska jo žrtve prinašala, da se je to velikansko podjetje častno dovršilo; a zdaj še primanjkuje notranja oprava, ki bodo jako mnogo .stala. Ker so udje narodne čitalnice v Rudolfovem za to poslopje velikih žrtev prinašali, nadejajo se, da jih bodo tudi mile posestrime in razna druga društva podpirale, bodi si s tem, da se čisti do-nosek kake veselice v ta namen nakloni ali pa prostovoljni darovi nabirajo in podpisanemu pred-sedništvu upošiljajo. Taka podpora ne bi samo vzmožila uresničenje stavljenega smotra, ona bi tudi ukrepila vez narodne skupnosti in bratovsko ljubezen. Pa tudi vsacega domoljuba sveta dolžnost je, to važno narodno podjetje podpirati, da se na- rodna čast reši in da se poslopje tako uredi, kakor to zahteva dober okus in umetnost, katerim je to poslopje posvečeno v izpodbujo in izobraženje slovenskega naroda na Dolenjskem. Da Narodni dom v Rudolfovem svojo svrho doseže, je treba dvorano in znotranje prostore veličastnega poslopja primerno okrasiti in z raznimi umotvori ozaljšati, za kar do zdaj nabrana svota ne zadostuje. A tudi te težave se bodo premagalo, ako vsak, čigar srce bije za narod in za njegov vzvišeni poklic, nekoliko žrtvuje in z malim darom to blago podjetje podpira. Pred vsem pričakujemo od nežnega spola, od milih gospej in gospič, z jedno besedo, od vrlih Slovenk, da bodo med seboj doneske nabirale in na žrtvenik domovine prinašale. Slovenskim mladeničem in možem, ki navdušeno sodelujejo v duševni borbi za narodne pravice, pa toplo priporočamo, da ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem pokažejo, da jim je mar za razvoj svojega naroda. Ob jednem se usoja podpisani uljudno vabiti k slovesnemu otvorenju dvorane, ki se bode prihodnje leto vršilo v Rudolfovem; čas in program se bode kasneje naznanil. Prostovoljni doneski naj se blagovolijo kmalu poslati predsed-ništvu čitalnice v Rudolfovem. Rudolfovo 26. novembra 1884. Dr. Albin Poznik, predsednik." — Mi želimo temu podjetju najboljši uspeh, da bi vabilo to seglo marsikomu do srca, da bi položil mal dar, po svojih močeh, na žrtvenik, kajti le predobro je znan pomon takih zavodov za razvoj naroda v gmotnem in duševnem oziru. — (Uboj.) Dne 30. m. m. popoludno je ko-čarski sin Anton Mihelič iz Sneberja ubil na vasi Sneberje pri Hlebši v Dolonji Zadobravi služečega hlapca Andreja Erjavca. Mihelič jo izbežal po dovršenem uboji. Meteorologično poročilo. Telegrami »Ljubljanskemu Listu Berolin, 1. decembra. Državni zbor je izročil predlogo o subvenciji parobrodom posebni komisiji. Knez Bismarck, zagovarjajoč predlogo, izreka dvojbo, če bode blagor dežele mogel neprestano prenašati obstrukcijsko politiko ; vsekako ne bodo volilci dolgo več dvo-jili, kdo je provzročil slabe razmere v deželi. Pariz, 1. decembra. Zbornica je z 263 proti 234 glasovom zavrgla popravek o odpravi neodstavljivih senatorjev, a je vzprejela navzlic ugovoru vlade popravek Lavergnejev, kateri izreka nezdružljivost senatorskega mandata z državnimi uradi. Telegrafično borzno poročilo z dn6 2. decembra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.................81 • 90 » » > » srebru...................82'85 Zlata renta..........................................104-45 6% avstr, renta.......................................97-20 Delnice nirodne banke............................. 872 • — Kreditne delnice.................................. 305'40 London 10 lir sterling...............................123' — 20 frankovec...................................... 9‘74 Cekini c. kr...................................... 5‘77 100 drž. mark.........................................60-10 Tujci. Dn6 30. novembra. Pri Maliči: Lederer, Filnascher, Thiimler. Menke in Kaiser, trgovci, z Dunaja. — Hlavaček, c. kr. kon-cipist poštnega vodstva, iz Trsta. — Mallner, posestnik, z Bleda. — Stare, graščak, iz Kamnika. Pri Slouu: Leidenmiillnor in Gruber, zasebnici, iz Linča. — Pleteršnik, želez, uradnik, iz Kranjske Gore. — Rasinger, posestnik, iz Pod Korena. Pri Južnem kolodvoru: Ropaš, izdelovatelj glaso-virov, z Vranjskega. — Harisch, gozdarski aspirant, iz Ljubljane. Pri Avstr, carji: Hausler iz Geriningena. Umrli so: V civilni bolnici: Dne 29. novembra. JeraWagner, gostinja, 64 !.. rak v ušesu. — Marija Kastelic, gostinja, 61 1., vodenica. D n 6 30. novembra. Pavel Jarc, delavec, 33 1., plučnica. — Frančiška Zorc, kočarjeva hči, 2 dni, življenjska slabost. Dn6 1. decembra. Alojzij Erbežnik, tkalec, 27 1., sušica. c ! Gas ^ opazovanja Stanje barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo- i krina j T mm o 7. zjutraj 737-07 — 8-8 bzv. megla -S 2. pop. 737-60 — 5-4 jzpd. sl. js- 0 00 j j 9. zvečer 738-83 —12-8 bzv. megla Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge „Xatie@ w in sicer: Narodni Koledar in Letopis 'Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr. — za 1868. 1. 50 kr. Letopis »Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr. — za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr. —