Stolni dekan dr. Ivan Križanič. ,Njih trupla so v miru pokopana, njih ime pa živi od roda do roda." Sirah, 44, 14. V petek 26. julija popoldne so iz Maribora spremili k ve6nemu počitku kanonika dr. Jožefa Pajeka, kateremu je zadnji »Gospodar« zapisal nekaj vrstic v slovo in spomin. V soboto 27. julija je z jutranjiin vlakom zapustil žalostno kapitelsko hiSo njegov stari prijatelj, stolni dekan dr. Ivan Križanič. Šel je v svoj domač kraj, da drugi dan slovesno blagoslovi nov veliki oltar v novi cerkvi Sv. Križa. Slovesnost je bila velika in radostna. Farani so se veselili, da je sedaj težavnemu delu, zidanju nove cerkve, postavljen venec na glavo, srce se jim je pa radostilo tembolj, ker je to lepo opravilo opravil njih odli6ni rojak, ki je pri delu tudi zdatno pomagal. Imel je pridigo, v kateri je ^""""•"ino nilo govcr-' na -Aoe nebrojnemu ljudstvu, potem pa slovesno sv. maSo kot stolni dekan v Skofovski opravi. Bil je to. v resnici dan veselja za župnijo Sv. Križa, pa tudi za stolnega dekana samega. Po ravnokar minolih dnevih bridke žalosti je bil ta dan nekak balzam za njegovo srce. Tudi on se je ta dan iz srca veselil z veselimi. Drugi dan je Se ostal med svojimi, obiskal žlahto, prijatelje in znance in ni pozabil tudi svojih rajnih na pokopališču. Tu je bojda še izrekel željo, da bi rad počival blizu svoje matere. Pa kmalu so se izpolnrle svetopisemske besede, da smrt pride kakor tat po noči. Nekako po polno6i od pondeljka do torka so ga napadle hude bole6ine, ki se niso dale utolažiti. Telesne mofti so polagoma pojemale, poklicana zdravnika sta hitro spoznala, da tu 6loveška mo6 ne more več pomagati. Prevideli so bolnika s sv. zakramenti za umirajo6e in potem je potrpežljivo prenašal hude boleCine in od časa do časa padel v nezavest. V sredo 31. iulija je okoli 2. ure popoldne iždahnil svojo blago dušo. Križevska cerkev, ki je pred kratkimi dnevi kakor nevesta bila prazni6no opravljena, si je oblekla žalno obleko, zvonovi, ki so se komaj še odpočili od slovesnega zvonenja, so zapeli otožno, srce pretresujo6o mrtvaško pesem. Brzojav je na vse strani nesel žalostno novico: stolni dekan dr. Ivan Križanič je mrtev. Kakor strela iz neba je globoko pretresla vsakogar, ki je poznal rajnega gospoda. In kdo ni poznal na siovenskem Štajerskem dr. Križani6a? PoznaV "'> ga kmetje kot#^ovefiega F.;Jig&rjsi aii t.ui podpIraUl^ .\»5»egih dijakov, poznali so ga posvefni gospodje kot tovariša ali kot iskrenega rodoljuba, učitelji kot skrbnega z^govornika v deželnem §olskem svetu, duhovniki lavantinske škofije ve6inoma kot svojega profesorja in modrega svetovalca. Telesne ostanke so v veličastnem sprevodu, katerega je »Slov. Gospodar« že popisal, shranili na pokopališ6u Sv. Križa. Rajni }e rad zahajal med svoje rojake, ljubil iz srea svoj doma6i kraj in svoje ljudi, in sedaj mu je Previdnost naklonila, da v domači zemlji med svojimi bližnjimi rojaki 6aka sodnjega dne. Njegovo truplo je v miru pokopano na lepem Murskem polju, njegovo ime pa bo živelo med Slovenci od roda do roda. Spominjajoč se besed slavnega Slorašeka: Hvaliti svoje rajne dobrotnike, povzdigovati njihova lepa dela in znamenite zasluge, nam je ravno toliko dolžnost, kakor njih slavne vzglede posnemati«, ho6emo tu podati kratek obris njegovega življenia in predočiti nekatere lepe lastnosti v njegovem značaju. Dr. Ivan Križanič se je porodil dne 12. avgusta 1843 v Borecih, v župniji Sv. Križa na Murskem polju od poštenih in premožnih kmetskih starišev. Njegova mati je znala z duhovitim pripovedovanjem kratko6asiti, bila je pa tudi pobožna krščanska mati in skrbna gospodinja. Toda mati je zgodaj umrla in o6e se je oženil drugokrat; ma6eha pa je preživeia svojega odiičnega pastorka, ki jo je spoš'.oval kri^"" .*. .avo rr.ster Ko }e !e malo porastel, je moral očetu pomagati pri kmetijstvu jn rajn) gospod se je še v poznih letih rad sporainjai, kako sta z o6etom orala. Veselje do dela se mu je že takrat vcepilo v srce in mu je ostalo eelo življenje. Ker je de6ek kazal bistro glavo in žlahtno srce, so ga poslali v Gradec v latinske Sole. Tu je v naukih dobro napredoval, zavoljo svojega ljubeznivega vedenja in živahne narave je pa bil tudi ljubljenec svojih tovarišev-dijakov. Leta 1859. se je sedež lavantioskih škofov preselil od Št. Andraža na Koroškera v Maribor in tedaj se je Mursko polje s Slo- venskimi goricami Io6ilo od sekovske Skofije in prišlo pod oblast lavantinskih škofov. Takrat je tudi Križanič zapustil Gradec in priSel v Maribor, kjer je bil sprejet v novo semeniš6e imenovano »Viktorinum«. Tu je leta 1864. z izvrstnim uspehom dokon6al latinske šole. Nadarjenemu in brhkemu, zraven pa dokai premožnemu mladeni6u ie bil sedaj svet odprt. A Gospod si ga je izvolil za svojo službo, Ivan Križani6 je 6util v sebi glas, ki ga \e klical v duhovski stan. Dober krščanski mladeni6 ni prezrl tega klica, izvolil si ie šotor Gospodov za svoj delež, stopil je v lavantinsko bogoslovnico v Mariboru. Sv. pismo pravi, da kdor prime za plug, se naj ne ozira nazaj; tako je storil mladi bogoslovec Križanič. Zapustil je svet in se z vsem navdušenjem poprijel bogoslovnih študij, v katerih je vrlo napredoval. Zraven je pa bil vedrega 6ela in veselega srca. Ker je imel od narave dar lepega petja, je v cerkvi s svojimi tovariši s petjem poveli6eval čast božjo, v družbi pa razveseljeval svoje tovariše. Ker se je lepo vedel in dobro u6il, je bil že v tretjem letu bogoslovja posvečen v mašnika in sicer 23. julija 1867. Ko ie že zadnie leto prebil v bogoslovju, so ga poslali za kapelana k Sv. Martinu pri Vurbergu. Ondotni župnik je slovel dale6 po svoji svetosti in izredni marljivosti. Dušno-pastirska opravila je skoro vsa sam opravljal in tako je njegovemu pomočniku preostalo veliko časa prostega. Ivan Križani6 je vedel dobro, da je 6as več vreden kakor zlato, in ga je tudi zato dobro porabil. Pridno se je u6il še dalje bogoslovnih ved in se pripravljal na težke izkušnje, katere mora napraviti duhovnik, ako ho6e postati doktor sv. pisma. Pri Sv. Martinu je služboval do 14. sušca 1871, potem pa ga jo škofijstvo prestavilo v predmestno župnijo sv. Magdalene v Mariboru. Tu ga je pa čakalo silno veliko dela. Imel je mnogo opraviti v šoli in pa v javni bolnišnici. Križanič je svoje dolžnr*ti vestno izpolnjeval in si je ravno tu pridobil veliko duSnopastirsko izkušenost, previdnost in izurjenost. Vkljub mnogemu delu in da so ga ve6krat prijatelji obiskovali, je vendar nadaljeval svoje študije in v oktobru 1. 1873 poslal doktor sv. pisma. Potem je služboval še naprej pri sv. Magdaleni do 1. 1875. Dne 1. sušca 1875 je pa nastopil službo profesorja bogoslovja in sicer je u6il in razlagal hebrejski, sirski, arabski, kaldejski jezik in sv. pismo stare zaveze. Pozneje je zaporedoma u6il skoro vse druge bogoslovne predmete m nekaj 6asa u6il tudi na mariborski gimnaziji veronauk mesto svo" jega bolnega prijatelja dr. Pajeka. Nekaj let je bil tudi podravnatelj v kn. šk. bogoslovnici v Mariboru in kot tak je leta 1882 postal kn. šk. duhovni svetovalec. Poleg mnogoterih opravil, ki mu jih je nalagala služba, je pa dr. Križani6 še druga6e vsestransko deloval z besedo in peresom. Malo je menda cerkev v škofiji, kjer bi ne bil dr. Križani6 pridigoval. Sukal je pa tudi pridno pero. Kot profesor je pisal razne pou6ne in kratko6asne 6lanke za »Slovenskega Gospodarja* in druge 6asnike; za Mohorjevo družbo je spisal »Zgodovino sv. katoliške cerkve«, ki io je družba izdala od leta 1883—1887. Marljivega in učenega bogoslovnega profesorja je na priporočilo škofovo svetli cesar dne 30. decembra 1884 imenoval za stolnega kanonika lavantinskega kapitola in je kot tak bil inštaliran meseca ianuarija 1885. leta. Kot kanonik je imel zopet dokaj posla v razli6nih zadevah, ti6o6ih se uprave škofije. A tudi s peresom je Se naprej pridno deloval. L. 1888 je popisal svoje potovanje v Rim in nekaj let pozneje v Lurd. Posebno poljudne so njegove knjižice o štirih poslednjih rečeh. Za Mohorjevo družbo je spisal ve6 let »Razgled po katoliških misijonih«. Ko je izšei novi katekizem, je dr. Križanič začel spisovati razlago za pomo6 mladim katehetom, pa tudi za domače berilo. To delo obsega dva zvezka, ki štejeta skupaj 663 strani in sta izSla 1. 1899 in 1901. Ko je 1. 1898 v Mariboru začel izhajati znanstveni bogoslovni list »Voditelj«, je tudi vanj spisal dr. Križanič ve6 krajših člankov. Komaj da je končal »Razlago velikega katekizma«, lotil se je že novega dela. Hotel je spisati in v »Voditelju« priobčiti zgodovino slavnega lavantinskega škofa Jurija Stobeja (1584—1618), a ga je prehitela smrt. Znatnih zaslug za naše slovstvo in narodno življenje si je pridobil kot dolgoletni predsednik katol. tiskovnega društva v Mariboru. Kot predsednik tega društva, ki izdaja tudi »Šlov. Gospodarja«, je imel dokaj sitnob in sicer popolnoma po krivici, ker on ni urejeval lista. Ker je imel za svoje ljudstvo, 6egar sin je bil, 6ute6e srce, zato so ga 6rtili in preganjali vsi sovragi našega ljudstva, ki ne morejo Slovencev živih trpeti. Dr. Križani6 je ljubil svoj narod, kakor je dolžnost vsakega poštenega 6ioveka, in se je potegoval za njegove pravice. Bil je pa vselej zmeren in ni zato sovražil drugih narodov, pa usoda poštenih slovenskih rodoljubov od Cirila in Metoda do danaSnjega dne je pa6 ta, da morajo veliko trpeti. Tudi pri Posojilnici mariborski je vrlo deloval od njenega za6etka do svoje smrti. Ta zavod je za nas velikega pomena, ker je kmeta otel iz krempljev brezvestnih oderuhov; kako lepo je pa napredoval, pri6a veličastno poslopje »Narodnega Doma« v Mariboru. Dr. Križani6u je hvalo dolžan tudi marsikateri gospod posvetnega in duhovskega stanu. Kako bridko je ubogemu dijaku v tujem mestu, če nima kam jest iti, to ve najbolje tisti, ki si je sam to izkusil. Neresni6ni je tisti pregovor, da s praznim želodcem 6lovek ložje Studira; le toliko je resnice na tem, da se dijak rad prevzame in zaleni, 6e je obložen z vsem dobrim, toda z izstradanim želodcem, da se ti pred očmi temni, študirati, to je hudo in Skodljivo. Marsikateri v dijaških letih vsled lakote Jelesno zahira in še v poznih letih čuli u : ie diiaškega stradanja, ali pa mora v zgodriji grob. Dr. Križanič sicer sam kot dijak ni tako hudo trpel, a je imel 6ute6e srce za uboge dijake. Dolgo let je vodil in krepko podpiral dijaško kuhinjo, v kateri dobijo ubogi dijaki zdravo kosilo. Milo je bilo gledati, kako so v jeseni starisi in dijaki oblegali stanovanje dr. Križaniča in prosili za hrano v dijaški kuhinji. On pa jih je prijazno sprejemal in pomagal, kjer se je le dalo. Lansko leto se }e ustanovilo v Mariboru Marijaniš6e. To je zavod za mestne dekle, ki niraajo službe. Marsikatero pošteno dekle pride iz dežele v mesto služit, kjer se pogostonaa izpridi in izgubi. Posebno je velika nevarnost v mestu za žensko, 6e nima službe. V tem zavodu pa dekle pod skrbnim vodst^om šolskih sester dobijo zavetje in postrežbo, dokler se ne najde primerna služba. Dr. Križani6 je bil predsednik temu zavodu. L. 1890 je po odhodu g. Fr. Ogradija, sedanjega opata celjskega, bila v bogoslovnem učiliš6u izpraznjena stolica za dušno pastirstvo. Poverili so jo kanoniku dr. Križani6u, ki je predaval ta predmet do svoje smrti. Tega predmeta se učijo bogoslovei zadnje Ieto svojih Studij in je posebno važen za dušno-pastirsko delovanje. Profesor Križanič je obdeloval svoj predmet prav zanimivo, poliudno in nazorno. Do svojih učencev je imel iskreno ljubezen, kakor bi jo moral imeti vsak u6enik. Še v poznejSih letih so se njegovi nekdanji učenci z zaupanjem obradali nanj, on pa je vsakogar ljubeznjivo spejel. Imel je pa6 rajni blago srce in ni nikdar hotel komu greniti življenja, ampak vsakemu napraviti veselje, kjer je le bila priložnost. Zato je pa imel tudi mnogo prijateljev. znancev in častilcev. Kjer je pa bilo treba svarila in resne besede, pa tudi ni molčal, a vselej je to storil zmerno in uljudno. Ko je po6etkom tega leta bil imenovan stolnim dekanom, so mu iskreno častitali mnogobrojni prijatelji in želeli mnoga leta. Njegovi sorojaki duhovniki so mu v spomin podarili lepo mitro ali škofovsko kapo. Toda človeške misli niso božje misli. Božja previdnost ga je še v krepkih letih poklicala na drugi svet. Lansko leto ga je spomladi dalje časa mučila influenca, a on se je trdno branil ia se ni dal podreti v posteljo. Bilo bi pa boljše, da je to storil. Potuhnjena bolezen je zapustila svoje sledove; od onega časa je vidno hiral in se nagloma staral. Čutil je tudi sam, da se mu dnevi tudi približujejo h koncu, kar je večkrat rekel svojim prijateljem. Mislil je pogostoma na smrt. Lani ob koncu po6itnic je šel še v Marijino Celje, kakor je rekel, prosit Marije za srečno smrt. S solznim očesom se je poslovil od Marijinega Celja in rekel, da ga ne bo nikdar ve6 videl. Njegova slutnja se je le prehitro izpolnila. Še ni leto dni in že stojimo ob svežem grobu vrlega moža. V zadnji pridigi je rekel svojim župljanom, oziraje se na končano stavljenje nove eerkve: Dokon6ali ste lepo, sveto, pobožno krščansko delo. . . Te besede pa veljajo tudi niemu. Mi pa ohranimo rajnega v blagem spominu, večni sodnik pa mu naj podeli nevenljiv venec zveli6anja! F. t