Erjavecia 19 19 paškratca v tem delu Posavja kratkoročno močno prizadeta ali celo uničena. Uspeh predlaganih in načrtovanih omilitvenih ukrepov pa bo seveda pokazal čas. LITERATURA: BEDJANIČ, M., 2004. Inventarizacija favne kačjih pastirjev (Odonata) na območju načrtovane HE Blanca na Savi, z oceno ogroženosti in predlogi omilitvenih ukrepov. Elaborat za Nacionalni inštitut za biologijo, Slovenska Bistrica. 26 str. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 pp. (M. BEDJANIČ) CERCION LINDENII VS ERYTHROMMA LINDENII: PRODNI PAŠKRATEC JE DEJANSKO RDEČEOKEC!? V eni od zadnjih številk revije Odonatologica je bila objavljena zanimiva molekularna raziskava sorodnosti taksonov v rodu rdečeokcev Erythromma in paškratcev Cercion (WEEKERS & DUMONT, 2004). Rezultati so za marsikoga presenetljivi. Izkazalo se je, da Cercion lindenii, kot edini evropski predstavnik svojega rodu, dejansko sodi v rod Erythromma in da je vsled tega zaradi nomenklaturnih pravil ime Cercion le sinonim za rod Erythromma. Ker novi sinonim seveda ni na voljo za poimenovanje rodovne pripadnosti ostalih azijskih predstavnikov sta avtorja zanje ustvarila novo rodovno ime Paracercion, in kot tipsko vrsto določila P. hieroglyphicum. Za tiste, ki dalj časa spremljajo omenjeno problematiko so rezultati omenjene analize le nedvoumna potrditev že znanega razmišljanja. Na osnovi analize morfologije odraslih osebkov evropskih in nekaterih neevropskih predstavnikov rodov Erythromma in Cercion je do podobnega zaključka namreč že pred več kot 20 leti prišel nemški odonatolog Heinrich Lohmann. S podrobno analizo morfologije ličink evropskih vrst iz rodu Erythromma in Cercion sta to hipotezo dodatno dobro utemeljila in prvič objavila HEIDEMANN & SEIDENBUSCH (1993). V njunem določevalnem ključu, ki je nepogrešljiv na knjižni polici mnogih slovenskih odonatologov, sta na podlagi skupnih morfoloških značilnosti ličink poleg velikega rdečeokca Erythromma najas in malega rdečeokca Erythromma viridulum v sorodstvo rdečeokcev uvrstila tudi vrsto Erythromma lindenii. Za podrobnejši pregled in analizo relevantnih morfoloških znakov odraslih žuželk in ličink ter rezultatov Erjavecia 19 20 molekularnih analiz se seveda splača prelistati omenjene literaturne vire (WEEKERS & DUMONT, 2004; HEIDEMANN & SEIDENBUSCH, 1993). Ob koncu se je treba ustaviti še pri vprašaju iz naslova, ki se nanaša na zagato, pred katero se znajde slovensko poimenovanje vrste Erythromma lindenii. Po novo dokazani pripadnosti rodu rdečeokcev, bi bilo logično tudi slovensko ime spremeniti v »prodni rdečeokec«, kar pa žal nikakor ne ustreza modrookemu pogledu našega junaka. V neodvisno potrditev avtorjevega razmišljanja je bil na slovensko odonatološko mailing listo (odonata-si@yahoogroups.com) v aprilu 2005 posredovan poziv za predlog rešitve omenjene zagate. Vsi poslani odgovori so si bili enotni: slovensko ime za vrsto Erythromma lindenii naj ostane nespremenjeno – torej prodni paškratec! LITERATURA: HEIDEMANN, H. & R. SEIDENBUSCH, 1993. Die Libellenlarven Deutschlands und Frankreichs. Handbuch für Exuviensammler. Verlag Erna Bauer, Keltern. 391 str. JÖDICKE, R., 2005. Erythromma lindenii: neue Gattungszuordnung. Libellennachrichten 13: 8-9. WEEKERS, P. H. H. & H. J. DUMONT, 2004. A molecular study of the relationship between the coenagrionid genera Erythromma and Cercion, with the creation of Paracercion gen. nov. for the East Asiatic “Cercion” (Zygoptera: Coenagrionidae). Odonatologica 33 (2): 181-188. (M. BEDJANIČ) KAČJI PASTIRJI V LITERATURI I. ŽIVALI V SIMBOLIH IN VRAŽAH KAČJI PASTIR Kačji pastir ima v marsičem podobno simboliko kakor metulj. Označuje namreč nesmrtnost in regeneracijo, prenavljanje. Pri ameriških Indijancih simbolizira zračni vrtinec, pa tudi hitrost, okretnost in aktivnost. Pri Kitajcih zaznamuje med letnimi časi poletje, a tudi nestabilnost, šibkost. Pri Japoncih, podobno, zaradi nenadnega spreminjanja smeri v letu pomeni neodgovomost oziroma nezanesljivost, vendar je med drugim tudi simbol Japonske, saj zanjo pravijo, da je otok kačjega pastirja (Akicu šima). To imenovanje bi se dalo razložiti s podobo otoka Hondo, nastalo