Občina Velenje — pomladanska akcija čiščenja okolja Opozorilna stavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ohromelo delo Pridružimo se ribicam* t&bofflik.oin Vsesplošne opozorilne stavke, ki so jo organizirali Svobodni sindikati Slovenije, se je udeležilo tudi 15 tisoč delavcev podjetij velenjske in mozirske občine, kar pomeni 60 odstotkov vseh zaposlenih. Poleg tega jih je okoli 5000 organiziralo sestanke sindikatov oziroma podpisovalo peticije v podporo splošni stavki, kar pomeni okoli 20 odstotkov zaposlenih. Torej je v stavki sodelovalo oziroma jo podprlo 80 odstotkov vseh zaposlenih v podjetjih Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Posebej velja omeniti stavko energetikov, ki so jo izrazili z mrkom v jutranjih in večernih urah po vsej Sloveniji, velenjski rudarji pa včeraj sploh niso šli v jamo. Med posebnimi zahtevami velja posebej poudariti zahtevo stavkajočih rudarjev in energetikov, ki opozarjajo, da so sklepi velenjske občinske skupščine in prejšnji teden sprejeta resolucija Zelenih v neposrednem konfliktu z dejanskim stanjem. Dosledno izvajanje bi pomenilo, da bi bilo s prihodnjim letom nekaj tisoč delavcev teh dveh kolektivov na cesti. Zato so od republiške skupščine in vlade zahtevali, da ta doseže, da se bo velenjska skupščina ponovno opredelila do svojih sklepov in jih uskladila z realnimi možnostmi. Dodatne stavkovne zahteve so bile izražene tudi v drugih okoljih. Med drugim so sindikalisti predlagali opro- stitev davkov za kolektive, ki so nenadoma izgubili jugoslovanske trge. Včeraj so se sestali tudi predstavniki sindikatov nezaposlenih delavcev, upokojencev in invalidov, ki so podprli stavkajoče, zahtevali pa, da je treba zakonsko opredeliti vprašanje odpravnin delavcem, ki izgubijo delo in jim zagotoviti tudi solastninski delež na premoženju nekdanjih podjetij. Zavzeli so se tudi za večjo varnost bivalnega in delovnega okolja ter hitrejše odpiranje novih delovnih mest. Shodov ob včerajšnji stavki na velenjsko mozirskem območju ni bilo, bilo pa je pet blokad cest. V nekaterih trgovinah so stavko podprli z nošenjem rdečih nageljnov. (mz) ŽALEC tel.: 063/ 713-222 Zgornja Savinjska dolina m cc»»• Vsa Zgornja Savinjska dolina je v teh dneh in bo pomladi še bolj eno samo gradbišče. Dvomljivcem bo tako morda šele sedaj jasna razsežnost posledic zares katastrofalne poplave predlanskega prvega novembra. Dela so torej v polnem razmahu, žal pa še dolgo ali predolgo ne bodo končana. Ne glede na vso pomoč je ovir vseeno še preveč. Tudi in zlasti denarnih, žal pa še nekaj »domačih« za nameček. »Poslastica« je vsekakor srednjeročni načrt občine Mozirje za obdobje 1986—90, ki je osnova za izdelavo vse potrebne dokumentacije in izvedbenih aktov, vendar — ni bil sprejet. Gradivo je sedaj pripravljeno in bo šlo v javno razpravo v mesecu aprilu. Da z deli vseeno ne bi preveč zamujali, upoštevajo znane smernice, na terenu pa se ob vsakem konkretnem primeru posebej dogovarjajo. Kar se tiče vodnega gospodarstva velja poudariti, da večina aktivnosti teče preko ^tva za varstvo okolja prostora (sektorja larjenje z vodami). Republiško ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je pred dnevi naslovilo na svoje občinske sekretariate poziv k vključitvi vseslovenske očiščevalne akcije okolja. V dneh od 20. do 30. aprila naj bi potekala omenjena akcija, z njo pa bi na najprimernejši način obeležili 22. april, dan Zemlje. Temu pozivu so se odgovorni v občini odzvali. Celo več. Na pobudo občinskega izvršnega sveta sta se Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora in Sekretariat za javne gospodarske zadeve odločila, da bosta akcijo pomladanskega čiščenja okolja pripravila mesec dni prej. Program sta razdelila na več ožjih področij. Tako ve- lenjsko Komunalno podjetje od 9. marca dalje namenja večjo pozornost čiščenju javnih površin, dogovori z zavodi in podjetji pa naj bi prispevali svoj delež k lepši okolici objektov. Čiščenje bregov reke Pake bo potekalo v dveh delih: iz Velenja do Šoštanja jo bodo čistili ribiči ribiške družine Velenje in Pake Šoštanj, ta-, borniki in člani Rafting kluba. Upajo seveda, da ne sami, ampak da se jim bodo to soboto, 21. aprila, s pričetkom ob 8. uri, pridružili še drugi občani v čimvečjem številu. Zbirno mesto za udeležence akcije bo pri ribiških domovih omenjenih družin. Za lepše in čistejše okolje reke Pake skozi Penk pa bo- do poskrbeli udeleženci razpisanih javnih del. Obale škalskega in šoštanjskega jezera niso izvzete iz občinskega programa letošnjega pomladanskega čiščenja. To nalogo so prevzeli na svoja ramena, kdo drug kot ribiči, taborniki in člani Rafting kluba iz Velenja. Zadnji del omenjenega programa je »rezerviran« za odvoz kosovnih odpadkov. V ponedeljek, 23. marca, bodo to akcijo izvajali najprej v krajevnih skupnostih ožjega območja mesta Velenje (kraj namestitve in čas odvoza kontejnerjev od včeraj dalje objavlja velenjska kabelska televizija). Teden dni kasneje pa bodo imeli priložnost očistiti kraj divjih odlagališč in svojih podstrešij tudi krajani izvenmestnih krajevnih skupnosti občine Velenje. Lepše, čistejše in bolj zdravo okolje mora biti skrb vsakega izmed nas. Zato se že to soboto v čimvečjem številu udeležimo akcije ribičev Velenja in Šoštanja, tabornikov in članov Rafting kluba. Dokažimo, da smo pripravljeni za to tudi kaj narediti in ne le kritizirati. BREZA POOBLAŠČENI ZASTOPNIK NOVELL INC. USA Tel.: 854-476 oziroma njegove celjske izpostave. Seveda občina krepko sodeluje na vseh področjih, komanda in denar pa sta vendarle v rokah ministrstva. Na vodah precej del že opravljajo, na druga se pripravljajo, večino večjih posegov pa naj bi financirali z mednarodnim kreditom. Naj bi, saj je problem v tem, da mora Slovenija zagotoviti polovico sredstev za lastno udeležbo, sicer koriščenje ni možno, teh sredstev pa ni. Republiški proračun je tik pred sprejetjem, sredstva za soudeležbo pa v njem niso zajeta. Vodarji bodo seveda vložili amandma in te ne bo upoštevan je tu nevarnost, da se bo naredilo bistveno manj kakor je na podlagi kredita predvideno. Ob vseh ostalih problemih omenimo še cesto Ljubno— Luče, ki si tega imena nikakor ne zasluži. Izdelan je idejni projekt, ki je v oceni na republiški upravi za ceste, sredstev za gradnjo pa (vsajj letos ne bo. Če bodo prihodnje leto, potem bodo pričeli .. . (JP) Dražje komunalne storitve V tem mesecu so se podražile komunalne storitve v občini Velenje v skladu z veljavnim zakonom o zamrznitvi tovrstnih storitev za 11,8 odstotka. Za prav toliko so se podražile tudi najemnine občinskih stanovanj in stanovanj SPIZ. Ostale najemnine seveda določajo lastniki stanovanj. (mz) Zasedanje zborov SO Mozirje Vroči temi se bodo (tokrat) izognili V ponedeljek, 23. marca, se bo v nazarskem delavskem domu ob 7. uri pričelo skupno zasedanje zborov skupščine občine Mozirje. Poslanci bodo obrvnavali predlog odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto in zatem obravnavali osnutek proračuna za letos. Na dnevnem redu bodo še razprava o lokacijskem načrtu za obvoznico na Ljubnem ter delegatska vprašanja in odgovori. Vroče teme nezaupanja treh strank vladi Alfreda Božiča na dnevni red niso uvrstili. (jp) POMLADNI ČAS —■ Čas mladosti, ljubezni, cvetja, hrepenenja... In pričakovanja, da se bo s prebujajočim se življenjem, rodilo nekaj lepšega, boljšega, bolj vedrega. Naj dih pomladi zaveje tudi med nami vsemi, ne le v naravi; naj ta dih občutimo že jutri, 20. marca, ko bomo na koledarju prvič obrnili pomladni list. I 1 I I I I I I I I I I I E R A SALON POHIŠTVA ODDELEK BIRO Telefon: 854-318 Spoštovani kupci! Pridite in izberite pri nas pisarniško pohištvo po vaši želji! Posebna ponudba: — največja izbira pisarniških stolov — pisarniško pohištvo BREST GAMA 30% popusta Da bo odločitev lažja, vam bomo pomagali s strokovnimi nasveti. S I I 1 I I i i i i i i i j VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis STUDIO REBERNIK tel: 063/851-981, fax: 063 85b684 O CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203 DERBI TRBOVELJSKIM RUDARJEM — V rudarskem nogometnem derbiju v Trbovljah so bili boljši domačini, ob tem pa se niso izkazali velenjski strelci. STRAN 10 V MARIBORU TUDI TERARIJ — Prejšnji teden je mariborska županja Magdalena Tovornik odprla s tera-rijem dopolnjen akvarij in si ga z zanimanjem ogledala. STRAN 16 PARLAMENTU MANJKA DOSTOJNOSTI — To in še marsikaj drugega meni poslanec v zboru občin Dr. Anton Žun-ter. STRAN 8 številka 11, cena 40 tolarjev velenje, 19. marca 1992 Os\ Brezposelnost - še vedno navzgor Po pričakovanjih se v tem letu še ne bo zgodilo, da bi lahko za kakšen mesec zapisali, da je pričela brezposelnost upadati. V mesecu februarju je bilo v regiji, ki jo pokriva velenjska Enota Republiškega zavoda za zaposlovanje 58.178 zaposlenih. Od tega v Mozirski občini 6.225, v velenjski pa 23.141. V istem mesecu so beležili v mozirski občini 572 iskalcev zaposlitve, v velenjski pa 1833. Glede na prejšnji mesec sta se v Mozirju na novo prijavila 2 brezposelna, v Velenju pa 9. _bš Upokojenci in SDP proti hiralnicam Pred dnevi sta skrb za kulturo. Sledila je. vsaj zame. najbolj logična poteza « Kulturnemu centru se torej obeta nov ravnatelj, kako pa vi vidite njegovo nadaljnjo pot? VLADO VRBIČ: »Najbolj jasno in logično je. da moramo preživeti. Toda to j dosedanjih okvirjih. Brez rešitve prostorskih vprašanj se uspehov pri tem ne smemo nadejati,« je sklenil pogovor Stane Žula. T. P. Amatersko gledališče Velenje Za jubilejno leto jubilejna sezona O nekoč poznani živahnosti in pestrosti na nepoklicnih odrskih deskah v občini Velenje danes, žal, ne moremo govoriti. Prevečkrat ostajajo prazne, zavese spuščene, pogled v zakulisje pa ... So mar gledališčnikom pošle moči, volja, ideje ali tiči vzrok večje skromnosti kje drugje? Razmere, odgovarjajo člani znanjem gledališča z vseh zornih Amaterskega gledališča Velenje, so tiste, ki naš ansambel postavljajo v tako in drugačno luč. Ob tem tudi skromno odmerjenih finančnih sredstev, navsezadnje pa še tega, da so ljudje vpeti v druge obremenitve, ni moč spregledati. Analiza osnovne ugotovitve nedavnega izrednega občnega zbora velenjskih gledališ-nikov odkriva globljo krizo ne samo pri njih, ampak tudi širše. Težko je to »premagati«, ker tudi prihajajoče razmere v kulturi ne gredo v prid amaterizmu. Pa vendarle. Vse pa vendarle ni tako črnogledo kot bi morda kdo pomislil na prvi pogicd. Oder mladih pri gledališču je zatišje starejših dokaj uspešno »preganjal«. V njem delujejo predvsem srednješolci, ki tvorno sodelujejo skupaj 4 leta. V tem času so se predstavili ljubiteljem gledališke dejavnosti z dvema deloma: Evgenom in šola noči. Obe sta pri občinstvu poželi ugoden sprejem. 4 leta, pa le dve predstavi? Ni sicer veliko, ne pa tudi zelo malo. Sploh, če človek ve, da v velenjskem amaterskem gledališču ne stremijo le za predstavami, ampak tudi za spo- kotov. Vložen trud in napor seje že obrestoval in najbrž se bo še bolj v prihodnje. Tarnanje nad tegobami, nad preteklostjo ne pomaga potegniti voza iz mlake, v kateri je ta obtičal. Pomembnejša je prihodnost, ki so si jo v velenjskem amaterskem gledališču začrtali v sodelovanju z odrom mladih. Na že omenjenem izrednem občnem zboru so se dogovorili, da bodo poskušali do konca te sezone (torej do konca maja letos) starejši gledališčniki naštudirati eno krajšo stvar, s katero bodo razveseljevali občinstvo ob najrazličnejših priložnostih. Sezona 92/93 pa bo zanje jubilejna, saj bo gledališče proslavilo 30-letni-co delovanja. Celovečerno predstavo snujejo tako mladi kot stari za to priložnost. Če pa bo »kaj ratalo« ob razmišljanju o posta-vitivi še enega večjega projekta v dolini kot je bil (Deseti brat), potem se bodo ljubiteljskim gledališčnikom občine pridružili starejši. Mlajši pa bodo zamisel o naštudirani predstavi zagotovo izpeljali tako kot zmorejo in znajo. _- - ^ •• f............ _ Zgodilo SC JC • • • 19. MARCA LETA 1954 Na začetku današnje rubrike zopet nekaj novic, ki smo jih našli v Savinjskem vestniku. Tokrat kar dve iz Šmartnega ob Paki, objavljeni pa sta bili v rubriki »Še nekaj drobnih iz celjske okolice . . .«: »Tečaj, katerega Je organiziral odbor okrajne gostinske zbornice s sedežem v Smartnem ob Paki za strokovni dvig svojega članstva — kadra, se je pričel 1. oktobra 1953 in končal 11. marca 1954. Tečaj je v začetku obiskovalo 52 gostincev iz vsega okraja. Med tečajem je odpadlo 8 tečajnikov. Predavanja so bila vsak četrtek dopoldne in popoldne, tako da so bili vsi obiskovalci v resnici ves dan zaposleni. Sam potek tečaja je bil kar zadovoljiv, posebno, če pomislimo, daje znašal povprečni obisk 85 %. Na tečaju so poučevali slovenski jezik, nemški jezik, računstvo, hranoslovje, ekonomiko FLRJ, turistično zemljepisje, higieno, poslovno tehniko, kuhanje in serviranje. Razume se, da so obdelali zadnja dva predmeta tudi praktično v tukajšnjem gostinskem podjetju. Pohvaliti pa moramo tudi vnemo predavateljev, ki so imeli s pripravami mnogo dela in truda. Vsi so storili svojo dolžnost. K izpitu je pripuščenih 35 tečajnikov, in sicer za kvalificirane 19, za polkvalificirane pa 16. Ker devet tečajnikov še nima pogojev za izpit, se jim bodo izdala potrdila o obisku tečaja. Izpiti bodo 25. in 26. marca.« Če hočemo zares postati prava turistična dežela, bodo tudi v prihodnje, še kako potrebni takšni in podobni semenirji! Druga novica iz Šmartnega ob Paki pa ima naslov »Občni zbor KUD«: »Prejšnji četrtek je bil dobro obiskan občni zbor tukajšnjega kulturno umetniškega društva »Jože Letonja — Kmet«. Po poročilih se je razvila živahna razprava o dosedanjem delu in o delu v bodoči sezoni. Ker so se na tem zboru izravnala tudi malenkostna osebna trenja, smo trdno prepričani, da bo imel novi odbor v bodočem delu mnogo uspehov, kar mu vsi iz srca želimo. Pevski odsek KUD se bo v kratkem predstavil z lepo spevoigro.« Dobre želje so očitno pomagale, saj je to društvo še danes eno najaktivnejših in najuspešnejših društev v Sloveniji. Zadnja novica objavljena v Savinjskem vestniku pa je iz Pesja in je v bistvu nadaljevanje članka, ki smo ga objavili v eni prejšnjih številk: »Preteklo nedeljo so imeli svoj letni občni zbor gasilci iz Pesja pri Velenju. Iz poročil je bilo razvidno, da ima društvo vrednostnega materiala za en in pol milijona dinarjev, kar je bilo nabrano s prostovoljnim delom in raznimi prireditvami. Razpravljali so tudi o gradnji gasilskega doma, ki bo stal 5 do 6 milijonov dinarjev. V zvezi z gradnjo so težkoče v finančnem vprašanju, toda gasilci iz Pesja upajo, da bodo bližnja gasilska društva in množične organizacije izpolnile dano obljubo in se udeležili prostovoljnega dela ter tako pripomogli, da bo letos dom vsaj pod streho. V novi odbor ,so fc>i 1 i izvoljeni večinoma dosedanji člani odbora.« LETA 1969 Za konec pa še krajša novica, z ne preveč priljubljeno tematiko, ki jo je objavil mariborski Večer: »V velenjski občini se je število kaznivih dejanj lani v primerjavi z letom 1967 zmanjšalo od 480 na 318. Zmanjšanje pripisujejo učinkovitejšemu odkrivanju storilcev. Zanimivo pa je, da je bilo lani več tatvin motornih koles. Storilci so predvsem mladoletniki. Sicer pa se je število kaznivih dejanj mladoletnikov lani prav tako zmanjšalo od 74 na 54. Prestopniki so predvsem iz neurejenih družin, razvezanih zakonov in alkoholikov.« Čeprav nimam na voljo podatkov, se bojim, da v zadnjih letih ne moremo več govoriti o upadanju, ampak kvečjemu o naraščanju števila kaznivih dejanj v naši občini. DAMIJAN KUAJIČ Dobro je, če odmeva ... Po naključju ali pa tudi ne se h koreninam svojega žurnalističnega udejstvova-nja občasno z veseljem vračam z" oglašanjem v obeh šaleških lokalnih medijih. Z veseljem tudi —- oziroma predvsem — zato, ker opažam, da ne brez odmeva. Nakladanje v prazno je pač nekaj najslabšega, kar te v tem našem poslu lahko doleti in ko se ti to začenja dogajati, se je treba pošteno vprašati, kaj je narobe. Srečanja na tovrstnih poteh v obeh smereh so zmeraj zanimive, zmeraj nove in zmeraj dragocene izkušnje. Tudi v minulih dneh je bilo tako, ko sva z Jožetom Robido (na Radiu Velenje skupaj pripravljala oddajo Trič trač in ostale čveke) poslušala takšna in drugačna mnenja o najinem zadnjem čvekanju. Opravila sva ga na osmega marca dan, kar je bilo kajpak dejstvo, ki ga nisva niti želela niti mogla ignorirati. Izkoristila sva ga na način, ki je značaju najine oddaje lahko edino primeren, nekatere poslušalke pa ogorčeno v zrak. Da se na tak dan o ženskah tako govoriti ne spodobi, so rekle, da je bilo neprimerno, preveč in čez mero ... Ja, spoštovane gospe, prav je, da vam je malo zavrela kri. Ni pa prav, da jezo stresate na napačen naslov. Tako je bilo s to oddajo, če je še treba karkoli pojasnjevati (čeravno je bilo kot nekakšno navodilo za poslušanje povedano že v dodatku k naslovu njene uvodne rubrike), da je hotela biti še bolj karikirana podoba odnosov do »ženskih vprašanj,« kot zna biti karikatura ta praznik sam. Da je želela nekatera tradicionalna praznična sprenevedanja opozoriti, kakšne znajo biti taiste stvari preostalih 364 dni v letu. Tem in takšnim razmeram je bila potemtakem ogledalo, zato nikar ne stresajte nejevolje na tistega, ki jim ga je pridržal ampak na one in ono, kar je bilo videti v njem. Če ne je prav tako kot kadar se podraži bencin, vi pa udarite po radiu, ker objavi sporočilo o tem. Še tole bi rekel tistemu zvestemu poslušalcu, ki se mu je v Čvek rubriki Našega časa zareklo, da imata strašna Jožeta na žensko zelo podobne poglede kot republiški poslanec Erwin Anton Schvvartzbartl. Znameniti domžalski župan, avtor še bolj znamenite izjave o (ne)enakopravnosti žensk mu sporoča, da je sicer zelo vesel tega komplimenta, da pa hkrati obžaluje, ker ta poslušalec bržčas ni prav doumel smisla in namena njegovega nastopa v skupščini. Ali pa ne sporočila osmomarčevske oddaje Trič trač. Prosvetno društvo »Nagelj« iz Lepe njive Praznovali sedmi rojstni dan Kultura in z njo povezano življenje v kraju Lepa njiva je prisotno že od leta 1948. Takrat še v okviru zveze mladincev, so svoj doprinos prispevali tudi mladinci. Letos, natančneje, 2. marca, so bili registrirani kot prosvetno društvo. Igralsko skupino sestavlja trideset članov, amaterjev, ki jim igranje pomeni hobi, veselje, zabavo. Delujejo v domačem okviru, kjer si kot začetniki želijo pridobiti čim več igralskega znanja. izkušenj. Poleg tega se še kako zavedajo, da je potrebno tudi tako malemu kraju kot je Lepa njiva, dati kulturni utrip. Kljub raztresenem področju želijo vaščane preko igre povabiti k razvedrilu. Tako so že v preteklem kulturnem delovanju med drugim odigrali dve komediji: Vdovo Ro-šlinko ter Tri vaške svetnike. Kot igralci amaterji se na začetku svoje poti ukvarjajo s pre-nekaterimi težavami. Neprofesionalni pristop zaenkrat še ne pomeni strokovnega dela. Teža- ve povsem tehnične narave so tisto, zaradi česar zaradi ljubezni do igranja sami financirajo tiskanje plakatov, vstopnic, lastnega prevoza. Prav tako nimajo lastne scenske opreme. Kljub vsem oviram so člani igralske skupine »Nagelj« trdno prepričani, da bodo uspeli prebroditi začetne težave. Seveda so zato polni načrtov za v bodoče. Glavni cilj jim je predstaviti se in osvojiti domače občinstvo, ne skrivajo pa tudi upanja, da jim bodo vrata v svet vsaj priprta. Ker jim igranje po- leg napredka v razvoju gledališča pomeni obenem tudi razvedrilo, mislim da ni napak, če zapišemo, da bomo zanje še slišali. Ali kot jim je vzpodbudno dejal Štefan ŽVIŽEJ — tajnik ZKO Celje, sicer pa režiser z veliko izkušnjami na tem področju: mladi igralci, iz katerih veje volja do dela ter energija so tako že na pol poti v skrbi za novo in boljšo predstavo. M. Mija Pečnik Križev pot — ali razmišljanje o trpljenju O pridite stvari, kaj glejte se godi: edini božji Sin strašno za nas trpi. Za vsako veliko stvar potrebujemo pripravo. Ker je velika noč najpomembnejši krščanski praznik, in je v njej obsežena vsa AVTO MASTNAK obvešča vse cenjene stranke, da imajo na zalogi vse vrste novih in obnovljenih avtoplaš-čev .. . obsežno ponudbo rezervnih delov in opreme. Po konkurenčnih cenah vam nudimo tudi rent-a-car storitve. POSEBNA UGODNOST: Ob nakupu avtoplaščev v trgovini Mastnak boste deležni brezplačne montaže. Možnost plačila na čeke. AVTO MASTNAK SE PRIPOROČA Partizanska 7, Velenje, Tel. 855-380 Delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure. skrivnost odrešenja, se nanjo pripravljamo s štiridesetdnevnim postom. Post je čas poglobljene duhovnosti, spokornosti in premagovanja. V postnem času naj bi poglobili krščansko življenje, zato več molimo, beremo Sveto pismo in poslušamo njegovo razlago. Posebna pobožnost postnega časa je križev pot — premišljevanje Jezusovega trpljenja. Stara poročila pripovedujejo, da so se kristjani že v najstarejši dobi radi zbirali na svetih krajih, kjer je Jezus trpel, in se na njih v sočutni ljubezni spominjali kri-žanega Zveličarja in njegove žalostne matere Marije. Hodili so po potih, po katerih je šel Jezus noč po zadnji večerji in na dan svoje smrti. Ta sočutna ljubezen do trpečega Jezusa ni nikoli zamrla v pobožnih dušah. Med potmi, ki jih je prehodil trpeči Jezus, je za kristjane najsvetejša tista, po kateri je Gospod nesel križ na Kalvarijo — križev pot. V hvaležen spomin na bolečine, ki jih je takrat trpel, ko je nesel za nas težki križ, je romarjem v času križarskih vojn postala še posebej dragocena, kar je pomenilo začetek pobož-nosti križevega pota. To pobožnost so posebno gojili frančiškani, ki so prišli v Sveto deželo približno leta 1230. Romarji, ki so se vračali iz Palestine, so doma postavljali sve- tišča, ki so bila po obliki, pogosto pa tudi po svoji legi in okolici podobna tistim v Jeruzalemu. Skoraj v vsaki deželi so imeli svoje »Oljske gore«, »Kalvarije« in »božje grobove«. Kmalu so kristjani začeli posnemati tudi križev pot v Jeruzalemu. Zmerili so razdaljo od Pilatove hiše do vrha Kalvarije. Doma so odmerili to razdaljo in najprej zaznamovali začetek in konec poti. Pozneje so pot razdelili na postaje. Od začetka njihovo število ni bilo povsod enako. Lahko jih je bilo sedem, štirinajst, celo devetnajst. Šele proti koncu 17. stoletja so povsod sprejeli križev pot s štirinajstimi postajami. Pozneje so jih v »skrčeni« obliki prenesli v cerkev. Te so povzete po Svetem pismu, nekatere (trije Jezusovi padci, Veronika) pa iz izročila. Križev pot lahko molimo skupno, pa tudi sami tako v cerkvi kot doma. Med postajami včasih prepevamo postne ali posebne pesmi, ki so namenjene za tovrstno pobožnost: O pridite stvari ali Mati žalostna je stala. Trpljenje je sestavni del življenja. Nihče se mu ne izogne. Nekateri pred njim klonejo in jih zdrobi, drugi se ga bolestno ote- pajo, zopet tretji skušajo postati zanj neobčutljivi s kako dolgotrajno samovzgojno vajo ali pa tako, da v omami otopijo, da bi ga več ne čutili. Vse to ni zdravo človeško stališče do trpljenja. Človek se mora trpljenju izogniti, kolikor se največ da po normalni poti, ostalega pa mora sprejeti in ga preživeti tako, da mu ga skupaj z njim pomagajo nositi tudi njegovi najbližji, sam pa jim to pomoč vrača. Tak človeško zrel odnos do trpljenja je imel pred dvema tisočletjema v rimskem cesarstvu tudi učloveče-ni Bog — človek Jezus Kristus. Verujemo, da je bilo njegovo življenje skupaj s trpljenjem in vstajenjem od mrtvih zadnja skrivnost odrešenja. Molitev križevega pota je podoživljanje tega Jezusovega trpljenja, da bi tudi sami znali čim bolj človeško živeti z njim in v njem poglobljeno dozorevati. »Kristus še vedno umira. V ljudeh, ki vsak dan okoli nas trpijo in umirajo, se On še naprej daruje svojemu Očetu zazveliča-nje sveta. Križev pot je tudi pot življenja; pravi kristjan tega ne bi smel pozabljati.« (M. Quoist) Vinko Čonč Trg bratov Mravljak 3, Šoštanj Telefon: 063/882-220 Po naročilu vam izdelamo: — plakate, vizitke, tiskovine ... PO NAJKONKURENČNEJŠIH CENAH! V trgovini MEDIA na avtobusni postaji v Velenju vse od tobaka do Veplasovih in Nolanovih čelad iz uvoza ... vsak dan od 5. do 20. ure! frf Kozmetični salon m® Cesta 1/8, Velenje TEL: 063 856 837 Cenjene stranke obveščamo, da vam do 15. aprila nudimo za vse storitve 30% popust! (nega obraza, laserska nega, solarij, vibrosauna, myolift, kitajska masaža, v kratkem pa novost - LASERSKA AKUPUNKTURA!) Vse usluge so pod zdravniško kontrolo. Naročila sprejemamo po tel. 856-837. Za naročnike tednika Nai čas, ki bodo prinesli s seboj potrdilo o plačani naročnini, pa še dodaten 10% popust! Krajevna skupnost Lokovica Sedaj teče znoj, potem zdrava pitna voda Vsem časom in razmeram navkljub si ljudje želimo doseči svoj cilj. Nekateri so pri tem vztrajnejši, drugi zopet obupajo na samem začetku. Med to zadnjo skupino krajane Lokovice, natančneje zaselka Križnik-Penk zagotovo ne moremo uvrščati. Preveč velika in nujna je potreba po rešitvi oskrbe z zdravo pitno vodo, da bi bilo lahko kako drugače. Zaradi tega so že pri glasovanju o uvedbi krajevnega samoprispevka obkrožili ZA, februarja lani pa k stvari tudi odločneje pristopili. Uredili so vse potrebne dokumente, se dogovorili za poteke široke in zahtevne akcije, prve letošnje dni pa izkoristili za udejanjenje svojih namer. Zagrabili so z vso močjo in konec prejšnjega tedna so dela na primarnem delu vodovoda Križnik-Penk tudi končali. Tako jim ostaja le še izgradnja sekundarnega omrežja. In konec maja, ko naj bi v 48 gospodinjstvih pritekla na vodovodnih pipah zdrava pitna voda, naj bi želi sadove svojega dela. Vrednost naložbe so strokovnjaki ocenili na okrog 2 milijona 500 tisoč tolarjev, kar ni malo. Toliko bolj, ker bodo glavnino bremena nosi- li krajani — uporabniki sami. Od 35 do 40 tisoč tolarjev v denarju in najmanj 200 udarniških ur mora opraviti vsako gospodinjstvo, nekaj pa so primaknile tudi šoštanjske termoelektrarne iz naslova »ekološki dinar«. Skromna, s samoprispevkom zbrana sredstva in prispevek iz občinskega proračuna pa si sko- rajda ne zaslužita omembe. Vrednosti in pomena naložbe se ta hip krajani ne zavedajo povsem. Do tovrstnih spoznanj bodo prišli šele takrat, ko si bodo ob vsakem odprtju pipe natočili kozarec vode neglede na dalj časa trajajoče sušno obdobje ali nevarnosti ekološkega onesnaženja zajetja. (tap) Na delovni akciji, minuli četrtek, se jih je zbralo veliko. To ni presenetljivo, saj so se dogovorili, da bodo delali vsi za vse neglede, koliko je kdo oddaljen od glavnega voda. Navsezadnje pa — želijo si obsežno naložbo čimprej končati. Če bo vse po sreči naj bi bilo to maja letos. Franc Fale, lovec s srcem »Vrana mi je dala vetra!« Franc Fale z Žarove 6 v Velenju je kljub 70 letom še danes s srcem in dušo jager, kot se šika. Štirideset let je že minilo odkar je postal član zelene bratovščine. Pravi, da je lovec postal po sili razmer. V družini je namreč bilo dese^ otrok in v tistih davnih in težkih časih se je nekako pač moralo preživeti. Franc se je najprej včlanil v lovsko družino Smre-kovec, v velenjsko pa je prišel leta 1965 in je tudi še danes. Opravljen ima tudi izpit za lovskega čuvaja. Še danes se živo spominja, ko si je kupil prvo puško od nekoga v Šoštanju. »Bila je to navadna petelinka, šrota-rica, stara seveda. Na novo puško takrat še pomisliti nisem mogel. Stare puške so nam tudi pregledovali in če je bila preveč iztrošena in življenjsko nevarna, jo je bilo potrebno zamenjati. Tako sem zamenjal v tistem času tri puške. Povsem novo lovsko puško sem si kupil pred manj kot 30 leti.« Za Franca Faleta lahko brez pretiravanja rečemo, da je še danes eden najaktivnejših jagrov v Velenju, ni lova, ki se ga ne bi udeležil. Lovcem se ob takih srečanjih marsikaj pripeti, včasih kaj bolj, drugič manj prijetnega. Tudi Franc je poln spominov na številne lovske doživljaje, ne more pa pozabiti tistega, ko so bili pred dvema letoma na skupinskem lovu v Šentilju. »Starešina LD je ustrelil vrano, ki je nato padla nekje na šentiljskem polju. Sklenil sem jo poiskati in jo prinesti starešini. Ko sem jo hotel pobrati, je naenkrat zbežala nekaj metrov naprej. Ker sem bil brez puške, sem stekel suknjič in jo skušal pokriti. Kar trikrat se mi je izmuznila izpod suknjiča, šele četrtič mi jo je uspelo ukrotiti. Jasno, smeha ni manjkalo, v »zahvalo« pa je bila na družabnem večeru po zaslugi Salobira prebrana skoraj pol ure dolga kronika o tem dogodku,« pripoveduje Franc Fale in se na ves glas nasmehne. Vsak lovec je ponosen na svoje trofeje, Franc tudi. Toda na vprašanje, katera mu je najdražja je odvrnil, da posebej nobena, vsaka je lep spomin in nek doživljaj. V nadaljevanju pogovora mi je Franc Fale povedal, da je že nekaj let na Žarovi 3 (bife Jožica) tudi sprejemna postaja uplenjene divjačine za občino Velenje. Vsak lovec, ki upleni divjad, mora žival čimprej očistiti in prinesti na zbirno mesto. Franc, ki ima za to tudi ustrezni veterinarski pregledniški izpit, žival pregleda, da ni morda bolana. Prinesti je potrebno tudi pljuča, jetra in v ranico te živali. Če so seveda znaki bolezni, se žival izloči, zdrave pa shranijo v hladilno skrinjo. Enkrat tedensko pridejo iz Agrotehnike Celje po živali. Lovcu, ki je divjad uplenil, ostane le drobovina in trofeja. Sicer pa na tej postaji sprejemajo tudi zajce, pernato divjad in drugo, je še dodal Franc Fale na koncu najinega klepeta. Še bi se lahko pogovarjala, kajti Franc, ki je tudi prijeten sogovornik, ima na tem področju veliko izkušenj in znanja. Še na tekmovanjih v streljanju je med najboljšimi; pa recite, da Franc ni enakovreden mlajšim. .. , B. Mugerle Dr. Anton Žunter, poslanec v zboru občin »Raven parlamenta nižajo strankarski veljaki« Veliko jih je, ki ga poznajo. Dr. Antona Žunterja, Tonča za znance in prijatelje, iz Nizke pri Rečici ob Savinji. Poznajo ga kot zdravnika v Lučah, kot planinca in alpinista, gorskega reševalca, še kaj bi lahko dodali, zlasti to, da ga zadnje čase spoznavamo tudi kot politika, seveda v tistem pravem pomenu besede. Med prvimi v Zgornji Savinjski dolini se je vrgel v vode nastajanja nove demokracije in bil tudi izvoljen za poslanca v zboru občin republiškega parlamenta. So se njegova pričakovanja uresničila? »Kot poslanec sem imel in še imam dve ambiciji. Najprej zastopati interese naše občine, zatem interese zdravstva. Reči moram, da se pri zastopanju lokalnih interesov, naše doline torej, pogosto čutim nemočnega. V teh primerih izgubim tudi podporo strankarskih in drugih kolegov in prijateljev, ki so sicer privrženi mojim idejam in so mi pripravljeni pomagati. To sem občutil pri zagotavljanju sredstev po poplavi, čeprav smo jo pri tem v občini še dobro zvozili, najbolj občutna pa je nemoč pri proračunu. Boij sem zadovoljen s področjem zdravstva, tu sem bolj vplival na razplet, dosti bolj sem uresničil svoje sanje.« • V čem trenutno vidi največji problem dela in dogajanja v parlamentu. takšnem, kakršnega pač imamo ? »Trenutno je najhujši problem blokada lastninske zakonodaje. Tu so zapleti okrog zakona o zadrugah, o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki se spet pojavlja v novi verziji, tu so pritiski, da se zakon o denacionalizaciji ne bi uresničeval, čeprav je sprejet in podobno. Blokada je v zboru združenega dela, za njo pa stojijo nekatere od levih parlamentarnih strank. Vemo kako je ta zbor sestavljen. V njem so direktorji in drugi vodilni delavci, od katerih je bila velika večina izbrana že pred volitvami na podlagi občinskih (partijskih) kadrovskih komisij v režiji takratne SZDL. Kdo predstavlja direktorski lobi v parlamentu, se je videlo pri zakonu o plačah, ki je omejeval neupravičeno visoke plače direktorjev. Kako so ti isti direktorji upravljali z družbenimi podjetji, pa se lepo vidi iz podatka, ki sem ga pred nedavnim prebral. Gre za drastično zmanjšanje družbenega kapitala v podjetjih. Po zaključnem računu SDK Slovenije seje s 50 milijard DEM v lanskem letu zmanjšal na 17,6 milijard v letošnjem po podatkih ministrstva za planiranje. Zastrašujoče, zlasti zato, ker je večina tega zmanjšanja šla na račun prilaščanja družbenega kapitala, zato so razumljivi napori teh ljudi, da bi preprečili sprejem takih zakonov in uvedbo pravnega reda.« • Oh vsem tem se v parlamentu zadnje čase dogajajo milo rečeno čudne stvari. Kako jih doživlja dr. Anion Žunter? »V vsej Sloveniji in v parlamentu še posebej se v zadnjem času ustvarja posebna družbena klima, vzdušje, ko postaja nezaželeno in neprimerno odpiranje nekaterih tem z lestvice vrednot povezanih s krščanskim civilizacijskim prostorom. To so vprašanja abortusa, ugovora vesti, materinstva, zavzemanje za narodne vrednote in tako naprej. Kdorkoli odpre katero od teh vprašanj je po stari maniri takoj ožigosan in ozmerjan s klerikalcem, nacionalistom, šovinistom, celo fašistom. Zaskrbljujoče je to s kakšno zagreto uslužnostjo pri tem sodeluje večina javnih medijev. Zelo tipičen je »primer Schvvartzbartl«, ko se je poslanec zavzemal za ugodnosti materam, za spodbujanje materinstva. Res se je nerodno izrazil, vendar je diskutiral strpno in ni nikogar žalil. Kljub temu je bil sredi parlamenta ozmerjan s fašistom. V nobeni civilizirani družbi to ne bi ostalo nekaznovano. Ob tem je zelo simptomatično, da je bil naslednje tedne deležen najbolj strupenih in ciničnih komentarjev, nikomur pa se ni zdelo vredno obregniti ob Jašo Zlobca zaradi najhujših žaljivk. To je pripeljalo do tega, da so nekateri spet pričeli skrivati, da so verni, da hodijo v cerkev, da se je pri nekaterih poslancih pojavila notranja cenzura. Že razmišljajo o tem ali se sploh še zavzemati za eno omenjenih vrednot, ali je bolje molčati in se izogniti pritiskom. Notranja cenzura zaradi splošne družbene klime se mi zdi najbolj zaskrbljujoča za razvoj demokracije na Slovenskem.« • Se pravi, da parlament še vedno ni tisto kur bi mora/ biti, je to morda »vrtec« demokracije'.' »Bo to kar prava beseda. Zagotovo v parlament ne sodijo banane, malice, branje revij, ko poslanski kolegi diskutirajo, prav tako ne neovirani »sprehodi« ven in noter. Z novim poslovnikom bi vsaj te stvari lahko uredili, tudi primerno oblečenost, dostojno vedenje. Na drugi strani pa se mi ne zdi nič hudega, če se diskusije zaostrujejo, če si pove- mo stvari, ki si jih včasih niso upali, če smo izredno kritični in uporabljamo ostre besede. To podpiram, vendar kot rečeno — v dostojnih okvirih, ne pa tako, da se (žal) dobesedno obmetavamo z olupki.« • Zdravilo za kaj takega naj bi bile volitve? »Vsekakor bo velik korak naprej enodomni parlament po novi ustavi. Manj bo poslancev, profesionalci bodo, večji bo vpliv na sprejemanje zakonodaje, onemogočeni bodo nekateri negativni elementi, ki so možni v trodomnosti. Tu sem optimist, kar se personalne sestave tiče pa mislim, da zakonodaja in težnje, da naj bi šlo v prvi vrsti za proporcionalni način, v veliki meri izključujejo, da bi bili voliici tisto rešeto, ki bi izbralo poslance. Spet bomo volili stranke, vpliv posameznikov bo kljub obljubam spet majhen. Ponovilo se bo tisto z družbenopolitičnim zborom, ko so v parlament prišli strankarski veljaki, za te pa vemo kakšni so. To so ljudje, ki raven diskusije v parlamentu najbolj znižujejo.« • Za nameček se v tem času pojavlja še velik problem mandatarja za predsednika vlade. Kaj misli o tem'? »Res je tu velika zmešnjava. Pojavlja se cela vrsta kandidatov, nekateri so tudi sprejemljivi. Uspel bo le mandatar, ki bo znal združiti vse sile v Sloveniji, posebej v vladi. Lojzetu Peterletu to ni uspelo, kar je glavni razlog za vse pritiske. Znašel se je v položaju kapetana nogometnega moštva. v katerem vsaj pet igralcev takoj ko jo dobi, poda žogo nasprotniku. Takšen kapetan takšne ekipe ne more voditi, zato bi ga morali zamenjati, pred volitvami. Tudi za pol leta, saj sem prepričan, da volitev pomladi ne bo. Nov kapetan mora povezati ministre za skupne cilje, marsikaterega pa najbrž tudi zamenjati.« Imena dr. Anton Žunter ni povedal. UP) Društvo upokojencev Velenje Nezadovoljni z vodstvom Konec prejšnjega leta so v devetih pododborih društva upokojencev Velenja, ki šteje preko 2.500 članov, potekale letne konference, ki se jih je udeležilo preko 600 upokojencev. Izvoljeni delegati na teh konferencah bodo imeli skupno konferenco v drugi polovici tega meseca. Karel Uranjek: »Veliko vprašanj je bilo tudi, kako preživeti z najnižjo pokojnino.« V razpravah so upokojenci pokritizirali tudi delo društva s pripombo, da slabo dela in da je treba zamenjati celotni izvršilni odbor. Naslednja pripomba je bila, da društvo samovoljno izbira upokojence, ki gredo ob zaključku »tedna upokojencev« na Roglo. So slabo organizirani izleti in podobno. In kaj na te pripombe pravi tajnik društva upokojencev Velenje Karel Uranjek. »O delu društva, ki je bilo ocenjeno za slabo, ne bi razpravljal, o tem naj spregovorijo delegati na letni konferenci. Odgovoril pa bom na drugi dve pripombi. Najprej glede izbire udeležencev vsakoletnega srečanja na Rogli. Naše društvo oziroma izvršilni odbor ne odloča kdo bo šel ali ne na Roglo Ta naloga je izključno v pristojnosti pododborov, ki imajo tudi točen pregled kdo je že bil na Rogli. Društvo poskrbi le za to, da je ma tem srečanju veselo, da udeleženci niso lačni in žejni ter da se srečno vrnejo na svoje domove.« Na drugo vprašanje, da so izleti slabo organizirani, pa tole. »Vsi izleti v lanskem letu so bili maksimalno obiskani in avtobusi zasedeni do zadn jega sedeža. Ta podatek zgovorno priča o tem, da izleti le niso bili tako slabo organizirani, saj bii v nasprotnem primeru ne bilo takšnega zanimanja; povrh so Ibili še tako poceni, da so se jih lahko udeležili vsi upokojenci, tuidi tisti z majhno pokojnino. Sicer pa predlagam, da upokojenci svoje pripombe in opažanja zapišejo in pošljejo na Naš čas.« V bogatih razpravah upokojencev na letnih konferencah smo lahko slišali še nekaj konkretnih pripomb in predlogov. Med drugim je bilo rečeno, da vodstvu DU ne bi smeli dovoliti razprodaje družbenih stanovanj upokojencev, kajti če se bodo stanovanja proda.la, ne bo več moč reševati stanovanjskih vprašanj upokojencev/. Mnogo pripomb je bilo tudi v zvezi z usklajevanjem pokojnim. Razpravljal-ci so namreč dejali, da nekateri z visokimi pokojninami dobijo veliko zraven, reveži pa le drobiž. Dodajajo, da je prevelila razlika med najvišjo in najnižjo pokojnino, žal pa slednjo prejema kar polovica vseh upokojencev. Smo v času, ko je potrebno oddati davčno napoved, zato so se v društvu upokojencev Velenje odločili, da bodo svojim članom pomagali. Tako že od 2. marca dalje, od S. do 11. ure. poteka v sejni sobi društvu upokojencev Velenje brezplačno strokovno svetovanje o davčni napovedi, ki ga vodi Jože Štuhel. B. Mugerle NASVETI ZA LJUBITELJE CVETLIC opio - Kako se lotimo vrta? Pomlad in prijetno topli dnevi so za vrtičkarje pravo veselje, saj pričenja z opravili na vrtu, katera bodo pomembna skozi vse leto. O načinu zaščite rastlin pred neugodnimi vremenskimi pogoji smo že pisali v prejšnjih prispevkih. Danes pa bo strokovnjak Stane Vano-všek, spregovoril nekaj ve-čo samem vrtu in opravilih, ki so v tem času najpomembnejša. »V drugi polovici marca lahko na prosto sejemo že veliko kultur. Med prvimi so korenček in peteršilj. Kot vemo, se ti dve kulturi med sabo ne marata, zato jih bomo sejali na različnih delih vrta. Tudi setev v vrste je boljša, kot na široko, saj kalita dokaj dolgo in v tem času nam bo plevel delal precej preglavic. Če pa imamo opravljeno setev v vrsti je delo precej lažje. V tem času sadimo še dve kulturi, katere se ne prenašata. To sta česen in čebula. Pri njiju pa je pomembno še to, da ju ne sadimo na isto mesto kot lani. S tem se bomo vsaj delno izognili napadu čebulne muhe. Pa tudi gostota saditve je pomembna za čim obilnejši pridelek in izkoristek vrta. Najboljši oz. najobilnejši pridelek dobimo pri saditvi 11 x 25 cm, za čebulo in 9x25 za česen. Pred saditvijo pa je priporočljivo stroke in čebulček razkužiti z kombinacijo benomila in basudina. Pri tem opravilu pa bodimo previdni, saj so zdravju škodljivi pripravki. Če smo pohiteli, smo že usejali pastrinak, mesečno redkvico in bob, ki inam bo služil tudi kot zaščita pred vetrom, saj raste zelo hitro. Sicer pa v tem času sejemo in sadimo še solato berivko. radič solatnik, rdečo peso, grah, vrtno krešo, blitvo, špinačo in dišavnice. Tudi drobnjak sejemo ali pa ga razdelimo in na novo posadimo. Seveda bodo vse te setve in saditve bolje uspevale, če jih bomo prekrili z rastno folijo. Imeti prav pa pika! Naslednje vrstice namenjam predvsem zakoncem, saj menim, da je stavek zapisan v naslovu kar prevečkrat navzoč med nami in s katerim se začenjajo vse nesloge, razdori in ločitve. Seje spominjate svoje prve zaljubljenosti? Seveda se je. Ce se imata dva zares rada. dobrohotno dajeta »prav« drug drugemu, kadar se pa začne ljubezen ohlajati, jo kaj hitro zamenja tisti znani »jaz imam prav!« Je že tako. daje vedno in povsod »imeti prav« eno od resnih znamenj čustvene nezrelosti. Kdor je čustveno dovolj zral, je nameč dostopen za razlago, zato se pred dobrimi razlogi vedno spoštljivo umakne — ne pa pred sobesednikom. Seveda tu ne gre za zmago drugega. marveč za zmago lastnega, mojega razuma, čeprav me je na pravi razlog mora/ opozoriti moj sogovornik. Usodno znamenje partnerske nezrelosti je ravno v kopičenju drobnih nesolgasij, ko ima eden »prav« in je zato »užaljen«, ker je moral popustiti; ali pa je užaljen drugi, ker je moral »prav dati« temu, ki »nima prav.« Dober prijatelj mi je pripovedoval, kako je bilo, ko sta z ženo pričela graditi hišo. Že pri izbiri načrta se jima je zataknilo. Vsak je hotel imeti svoj prav kje bo stal kak prostor, kako velik bo in še ce! kup malenkosti. Ko sta napravila temelje, so se težave še stopnjevale, dokler mu ni bilo vsega dovolj in z ženo sta sklenila takole: smešno in neumno je staviti zakonsko srečo zaradi ušive hiše. Odslej mora biti drugače: prisluhniti bo treba pametnim razlogom. Res je. da bo morda pri tem trpe1 najin namišljen ponos, si bova pa tako prihranila veliko živčne napetosti in zdravja. Čemu bi se z ženo prikrajšala za lepe dni življenja? In to je tudi obveljalo — hiša pa je kljub temu počasi in vztrajno rastla. Najhuje pa je, ko se zakonci, ki hočejo imeti svoj »prav«, spravijo nad otroke, jim začno »prati možgane« in jih pridobivati vsak na svojo stran. Ubogi otroci so razdvojeni: N. p. oče reče otroku: »Glej, jaz te imam rajši, mama te samo sekira!« Če mu mama reče naj se umije, oče takoj ugovarja: »Saj nisi umazan.« Če oče reče: »Uči se!« mu mama brž vpade v besedo: »Kaj bi samo v knjige gledal, še zbolel bo!« In še bi se dalo naštevati. Stvar pa se za otroke še poslabša, kadar sta zakonca že ločena, saj takrat ponavadi otroke prav huj-skata drug proti drugemu. Ne glede na vprašanje, kdo izmed zakoncev »ima prav«, je ponavadi usodno že dejstvo, da sta se našla dva človeka, ki sta čustveno in osebnostno nezrela in tudi ob morebitni visoki izobrazbi ne poznata osnovne besede za skupno sožitje. In ko se nato otroku, ki odrašča v polnokrvnega človeka začenja dozdevati samo po sebi. da ne pozna ne prave ljubezni, ne prave zvestobe in se predaja užitkom brez kakršnih koli nrav-nih obveznosti, se nikakor ne smemo čuditi. So tudi primeri, ko se nekdo ne zna ali se ne upa potegniti za »svoj prav« na pravem mestu in ob pravem času. O tem pa kdaj prihodnjič. Osebna čustvena zrelost je temeljni velelnik vsake sodobne družbe, tudi naše slovenske. In ena od zanesljivih poti k rušenju omenjene zrelosti je ravno »imeti prav. pa pika!« iz današnjega naslova. Poleg setev na prostem pa sejemo tudi zelenjavni-ce, katere bomo posejali v kasnejšem času na prostem. To so paradižnik, paprika, solata, por, kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brstični ohrovt, koleraba, rdeče zelje, brokoli (timijan, maja-ron in cvetlice; te sejemo v zabojčke v toplem prostoru, ki pa mora biti tudi dovolj svetel, da bodo rastline čvrste. Balkonsko cvetje presajamo v zabojčke in jih prenesemo na nekoliko bolj hladno in svetlo mesto. Če so poganjki preveč dolgi (pretegnjeni), jih skrajšamo na dva do tri kolenca, tako bomo dobili nizke, košate rastline. Zemlja za presajanje balkonskih rastlin naj bo mešanica vrtne zemlje z dodatkom kompostnice ali listavke. Za boljše biološko aktiviranje in založno gnojenje pa vam priporočam dodatek agrovita in blopo-sta. Nikar ne dodajajte šote, saj pelagonije ne uspevajo v kislih tleh, bolje je za zračnost dodati hygromul kosmiče. Na koncu pa še nekaj. Sedaj je pravi čas, da pričnete z nakalitvijo gomoljev krompirja za zgodnje pridelovanje. Pa o tem nekaj več prihodnjič. CVETLIČNI PARK V MOZIRJU Cvetlice takšne in drugačne Na površini nekdanje zapuščene gmajne in odlagališča smeti je danes pet hektarjev obsegajoči park cvetja in zelenja. SAVINJSKI GAJ V MOZIRJU. Krasi ga 127 arov velik ribnik ter seveda nepogrešljivo bujno zelenje. V njegovi ne tako dolgi zgodovini si je cvetlični gaj ogledalo veliko ljubiteljev cvetlic iz ožje domovine, ni pa jih malo. ki so si ta edinstven park prišli ogledat tudi iz drugih držav. Vsi so odhajali z enotnim mnenjem in prepričanjem, da si to ime in sloves resnično zasluži. Ob odhodu iz te rajske idile je bilo nemalokrat slišati o notranji pomiritvi in potešitvi obiskovalcev. Za ta cvetlični biser pri urejanju, gojenju cvetja in vzdrževanju gaja so mozirskemu vrtnarju Jožetu Skorušku v veliko pomoč slovenski vrtnarji, organizirani v Društvo vrtnarjev Slovenije. Ljubitelji cvetja in siceršnji obiskovalci lahko tako že v mesecu aprilu in maju opazujejo gaj. kako se odene v pisano tančico prelepega pomladanskega cvetja. V mesecu juniju si nadene oblačila iz poletnih rož in zelenja, ki se bohoti do sredine jeseni ter tako navdušuje številne ljubitelje naravnih lepot. Redno zaposlenih delavcev, ki bi se ukvarjali izključno s tem delom, ni. Poleg tega so še vedno prisotne posledice poplav izpred dveh let. Celotno področje, z ribnikom vred je bilo poplavljeno z meter in pol visoko vodo. Ob sanaciji (urejanje poti, renoviranje vsaj delno porušenih zgradb . ..) gaja imajo trenutno težave z vodarji. Le-ti so posekali veliko grmovja. Poleg tega, da gaj sam po sebi izgublja tisti pravi izgled, so s tem posegom izgubili kar nekaj vrst ptic. ki so bile nastanjene v gaju. Sprašujejo sicer se, ali je to v sklad z zakonom o varovanju naralve - sploh še brez posvetovanja — vse pa je zaenkrat ostalo samo pri ugotavljanjih. Nadalje so hoteli posekati smreke, ki so po ostrih posredovanjih le ostale tam, kjer so. Malo je takih, ki si v današnjih časih ne bi želeli v Evropo. Pa se žal zaplete že pri samih pogovorih, dogovarjanjih. G. Skornšek in njemu podobni predlagajo sodelovanje, pomoč, povezovanje. Vendar kot izgleda, ni pravega posluha. Znano je, da RTC Golte v poletnih mesecih več ali manj samevajo. Kot enkratno rešitev vidi v skal-njaku, v katerem je vključena celotna alpska flora s kamniško-sa-vinjskimi rastlinami. Zamisel sama po sebi je dobra, potrebno bo le njeno utelešenje. Seveda z ve-čih strani! V načrtu urejanja in širjenja cvetličnega parka potihoma upajo na obnovo poti proti Nazar-jam ob reki Savinji, z namenom opravljanja obreda poroke. Računajo celo na širšo slovensko javnost. Kakorkoli že, za turiste pomembna, zanimiva ter atraktivna novost. Za letošnjo cvetlično sezono se že pripravljajo z opravljanjem spomladanskih del (urejanje poti, dovoz peska, grabljenje in rahljanje zelenic, gnojenje ...) in ob ugodnih vremenskih razmerah upajo na njegovo odprtje 15. aprila. M. Mija Pečnik. rs KUHARSKI NASVET kmetijski kombinat ptuj P 0. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Pečen oslič s paradižniki 4 osliči po 300 g, 4 večji paradižniki, sol, peteršilj, drobtine, maslo, 400 g krompirja, 2 dl juhe. Olupljen krompir narežemo na približno I cm debele ploščice in jih položimo v pekač, pomazan z maslom, in na pol spečemo. Očiščene in osoljene osliče položimo na krompir in jih obložimo z narezanimi paradižniki, potresemo z drobtinami, zalijemo z juho in pečemo v pečici pri najvišji temperaturi (gratiniramo). Pred serviranjem potresemo s peteršiljem in polijemo z nekaj kapljicami limoninega soka. (S)plavali bomo Ugledni slovenski politik je pred dnevi v Mariboru izjavil, da imamo vse možnosti, da prihodnje leto splavamo (iz gospodarskih težav). Pričakujemo ponatis knjige Naučimo se plavati in naval na bazene. In so mačke pojedle vročo kašo So zagnali kmetje, krščanski demokrati in liberalci v imenu svojih strank vik in krik, obsodili narodnega demokrata in predsednika izvršnega sveta SO Mozirje Alfreda Božiča kup nečednosti, mu odrekli zaupanje in še kaj. Mediji so se razpisali, obetala seje vroča, žolčna in še kakšna razprava na zasedanju skupščinskih zborov (23. marca), obetale so se (ne)zaupnice, obračun ... In ta zadeva sploh ni prišla na dnevni red. Očitno je bilo politikom v »pomanjkanju« političnih iger res dolgčas. Avstrijci pozor Avstrijski vodarji bodo za sanacijo Savinje pri Ljubnem prispevali 2 milijona šilingov. Ob očitnem (ne)zaupa-nju do naših domačih izvajalcev hočejo dela sami tudi opraviti, boljše in več ga bo. pa še pokazati hočejo kako se zares dela. Savinja jim bo vsekakor hvaležna, kdo drug morda milo rečeno užaljen. Lahko pa je vse skupaj nevarno. Gorvodno in dohodno struga seveda še ne bo urejena in lahko se zgodi, da bo »škodovala« vmesnemu avstrijskemu objektu (in kdo bi se znal celo hihitati). »Gala« Akademski ples Tradicionalno vsako leto v mesecu marcu ŠŠK organizira Akademski ples. Letošnji se je zgodil v Hotelu Vesna. ker (na veliko žalost vseh tam prisotnih) v celi dolini ne premoremo več niti ene lokacije, kjer bi lahko izvedli takšno prireditev. Neljubitelji zabavniakov ala Globus bend se niso imeli kam skriti, ker so jih postavili na hodnik med jedilnicama. To je ob šanku povzročalo neprestano prerivanje plešočih in pijočih. Program sije lahko ogledalo le nekaj najbolj vztrajnih, ki so se uspeli prebiti v prve vrste, vsi ostali pa tudi nismo veliko zamudili. Druga smešna plat tega večera so bile predvsem moške toalete. Večina prepričana, da mora priti v klasičnih oblekah, je ob zastarelih krojih izpadla kot skupina »auslenderjev«. Skupna ugotovitev večine prisotnih je bila. da so »akademci« vsako leto slabši. . . Priprava travinja na košnjo Izkušnje iz prakse nas učijo, da vsaka še tako dobra travna ruša ne ostane dolgo kakovostna in visoko produktivna, če je redno primerno ne vzdržujemo in pravilno ne izkoriščamo. Med redna vzdrževalna opravila spada tudi priprava travinja na košnjo in redno ter pravilno gnojenje. Prvi spomladanski agrotehnični ukrep na travinju je čiščenje travne ruše, zlasti po gnojenju s kompostom ali hlevskim gnojem. Čiščenje travinja na strmejših legah opravimo ročno z grabljami, drugje pa strojno. V ta namen uporabimo lahko (klinasto) brano, če pa te nimamo, si pomagamo s traktorskimi gumami, ki jih pripnemo za traktor in uporabimo kot »vlačo«. Gume so še posebej uspešne za vnašanje ostankov hlevskega gnoja med rušo. Včasih je potrebno travnike tudi valjati, posebej če mraz rušo privzdigne. Na splošno pa velja, da je travinje na težkih tleh potrebno branati, na lažjih tleh pa valjati. Pri čiščenju travinja moramo razgrebsti in zravnati krtine in mravljinjake, odstraniti listje, veje in podobne odpadke, pobrati vso kamenje in izkrčiti vsa odvečna drevesa ter nanovo odgnalo gmičevje. Po potrebi med letom to ponovimo in prazna mesta za-sejemo. Spomladi moramo očistiti tudi vse odvodne jarke, ki se med letom precej zarastejo in voda vanje naplavi precej raznih odpadkov. Po potrebi jarke tudi poglobimo. Na pašnikih pa je še posebej pomembno odstranjevanje tako imenovanih pregnojenih mest. Kravjaki in seč pregnojijo posamezna mesta in tako pokvarijo travno rušo, ki se tam zelo rada zapleveli. Po pravilih je treba kravjake. brž. ko gre živina iz travnika, prav na široko razma-zati in jih vtreti v rušo. K pripravi travinja na košnjo spada tudi prvo oz. osnovno gnojenje. V velenjski občini je, kot so pokazali rezultati analiz zemlje, na splošno pomanjkanje fosforja na travinju. Zato je dobro, če potrosimo travinje s fos-fornim gnojilom kot sta super-fosfat in Thomasov fosfat oz. žlindra. Osnovno gnojenje spomladi pa opravimo ali z gnojevko (20 mVha) ali pa z NPK gnojilom (400 kg/ha). Gnojevko je potrebno obvezno mešati z vodo, najmanj v razmerju 1:1. V celem letu moramo zadostiti potrebam travinja po hranilih (za 4-kosni travnik so 200 kg/ha dušika, 110 kg/ha fosforja in 200 kg/ha kalija). Če bomo skrbni pri pripravi travinja na košnjo in prvem gnojenju, se nam bo trud poplačal z obilnejšim pridelkom. Kmetijska svetovalna služba Velenje Robert Jeušnik dipl. ing. kmet. Športna (ne)sreča, nespretnost, mladi obetajo Dekleta ŽRK Velenja so v Ajdovščini izgubila z 19:22, (v 16. kolu pa so premagale doma IMV Renault z 32:18, 11:10). Ajdovke so s tem dokazale, da njihova jesenska igra v Velenju ni bila naključje, seveda pa so gostje igrale brez poškodovanih Zidarjeve in Hudejeve, ki bo konec tega meseca odšla na ponovno operacijo kolena. Velenjčanke so tekmo zadnjega. 18. kola, v ligaškem delu tekmovanja v Rdeči dvorani s Primožem iz Ljubljane odigrale že v torek zvečer. Zdaj sledi končnica prvenstva, se pravi hoj za uvrstitev od I. do 4. mesta. • • • Najmlajši so temel j uspehov na daljši rok. Glede tega se v Velenju pri obeh klubih naj ne bi bali. Konec prejšnjega tedna sta namreč bili polfinalni tekmovanji pionirskega prvenstva Slovenije. Tako pionirke ŽRK Velenje kot pionirji ŠRK Velenje so se zanesljivo uvrstili v finalni del. • • • Košarkarji Elektre so v soboto igrali v Ljubljani z Ježico in tokrat jih je športna sreča res pustila na cedilu. Gostitelje so presenetili z odlično igro, oh polčasu vodili s 43:42, s samo točko pa srečanje ludi izgubili - 77:78. Zlasti se je v prvem delu izkazal Gole s 26 koši. skupno jih je dosegel 38. Vse do konca srečanja so bili gostje v prednosti, sedem sekund pred koncem je Gole povedel Elektro v vodstvo s 77:76 in imel dodatni prosti met. Žal ga je zgrešil, domačini pa so dve sekundi pred zadnjim žvižgom uspeli zadeti. V soboto ob 18.30 se bo v dvorani v Šaleku pričelo srečanje s Podbočjem. Tekma odloča o uvrstitvi na 4. mesto, ki vodi v boj za mesta 5 ali 6, kar pomeni tekmovanje v Koračevem pokalu v naslednji sezoni. Vabilo navijačem na odločilno tekmo se ponuja samo po sebi. ® ® 0 Velenjski nogometaši so v nedeljskem rudarskem derbiju v Trbovljah izgu bili z 0:2. Izid kaže na gladko in premočno zmago gostiteljev, a le ni bilo tako. Velenjčani so bili namreč večji del tekme veliko boljši nasprotnik, zlasti so go-stiteije naaigrali v prvem polčasu, ko je zadetek bolj kot visel v zraku (žal tudi obvisel). Cvikl, Omerovič in Pranjič niso znali in mogli zadeti domače mreže tudi iz položajev in prilik, ko je težje zgrešili, kot poslati žogo v gol. Če ne daš, pač dobiš, in žal se je 10 nogometno pravilo potrdilo prav v nedeljo. V drugem polčasu so gostje res prejeli dva zadetka, kapetan Cvikl pa je za nameček zastre-ijal še enajstmetrovko, res že pri 2:0 za domače. Omeniti je treba sodnika Kandareta iz Ljubljane. V 63. minuti, ko so bili Velenjačni še vedno gospodarji na igrišču, si je dobesedno izmislil enajstmetrovko za domačo Orio. Ta je omajala zaupanje gostov in posledica vsega je bil poraz. Seveda pa se pri Rudarju ne smejo izgovarjati zgolj na sodnika, rezultat in izkupiček so imeli v svojih nogah. Nasprotniki jiin na lestvici ne bežijo preveč in morebitna zmaga v nedeljo ob Jezeru 1 Loko iz Medvod lahko pomeni marsikaj, tudi lep pomladni obet in spodbudo, slednjo tudi za njihove privržence. • • • Prav tako iz Trbovelj so se v soboto vrnili rokometaši ŠRK Velenje, vendar veliko bolj zadovoljni. Z domačo ekipo Omnikum Rudar so igrali neodločeno 21:21. Srečanje je bilo dobro in zanimivo, zadnjih 20 sekund celo dramatično. Sredi drugega dela so Velenjčani vodili s tremi zadetki, gostitelji so rezultat obrnili za tri v svojo korist, 20 sekund pred koncem so gostitelji- povedli z 21:20, a je Cvetko vendarle izenačil. 25. marca se bodo srečali s Presadom, z zmago bi se otresli zasledovalcev in se približali tretjemu mestu. GORENJE TOPLOTNE ČRPALKE Komisija za delovna razmerja GTČ d.o.o. Velenje, Partizanska 4 OBJAVLJA prosta dela in naloge — prodajni inženir pogoj: — ing. ali dipl. ing. strojništva — smer energetika — 2 leti delovnih izkušenj — vozniški izpit B kat. — razvojni inženir pogoj: — elektrotehnik ali ing. elektrotehnike — 3 leta delovnih izkušenj — vozniški izpit B kat. Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje toplotne črpalke, Partizanska 4, 63320 VELENJE. SIPAK, p. o. Koroška 61 63320 VELENJE SISTEMI PAKIRANJA Na podlagi sklepa delavskega sveta družbenega podjetja SIPAK, razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: —• da ima strokovno izobrazbo VII. stopnje — da ima znanja, sposobnosti, izkušnje in druge osebnostne lastnosti, potrebne za organiziranje in vodenje poslovanja podjetja, razvidne iz dosedanjih zaposlitev — da kandidat v svoji prijavi opredeli kratkoročne in dolgoročne razvojne cilje podjetja in način uresničevanja v 4-letnem mandatnem obdobju. Kandidat bo imenovan za mandatno obdobje štirih let. Vsi podtki v zvezi z razpisom so na voljo na sedežu podjetja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: DRUŽBENO PODJETJE SIPAK, Koroška 61, z oznako: »ZA RAZPIS«. Kandidate bomo obvestili o izbiri najpozneje v 30 dneh po poteku objavljenega razpisa. (jjpflilf) Velenjčani ekipni državni prvaki Gostitelj prvega državnega prvenstva v krosu je bil AK Koper, ki se je izkazal kot uspešen organizator. Lepo vreme in dobra udeležba iz vseh koncev Slovenije sta ob progo in na ciljno tribuno privabila precej gledalcev, ki so najglasneje bodrili svoje tekmovalce. Kar na začetku jih je razveselila pionirka Sirkova, v ostalih kategorijah pa so bili v ospredju drugi. Vodstvo in tekmovalci pomlajene velenjske ekipe so vedeli, da bodo bili trd boj z močnimi Celjani in Mariborčani. Izkazalo seje, da so bile napovedi pravilne, saj se za zmagovalca ni vedelo vse do konca članskega teka, v katerem so se točke zmagovalca Hrapiča štele le za ekipo, kot posameznik pa zaradi še neurejenega državljanstva ni postal prvak Slovenije. Razveseljivo je, daje v ekipi ponovno številčna in kvalitetna skupina pionirjev, ki so ekipni državni prvaki, zmagale pa so tudi starejše mLdinke, katerih gonilna sila je Badema Djedovič. Rezultati: pionirke (1.000 m): 5. V. Pražnikar, 15. Lah; pionirji (2.000 m): 6. Žagar, 8. Muzaferovič, 10. Hajdari, 12. Tešanovič, 15. Vi-demšek; ml. mladinke (2.000 m): I. Steblovnik, II. L. Pražnikar, 13. Grčar; ml. mladinci (4.000 m): 7. Brajer, 14. Pesjak; st. mladinke (3.000 m): 2. Djedovič, 4. Cesar. 6. Raner, 8. Rant; st. mladinci (6.000 m): 8. Kožar. 12. Roš; članice (4.000 m): 5. Mraz, 7. Poznič; člani (12.000 m): I. Hrapič, 15. Ivšek. B. Šalamon Drugi zimski pohod na Raduho Kegljanje Zmaga proti celjski Melki v 16. ko-lu tekmovanja v prvi medobčinski ligi je šoštanjskim kegljačem že zagotovila prvo mesto. Gostje so se sicer dobro upirali in potihem upali na zmago, vendar so bili domačini vseeno boljši za 77 kegljev. Rezultat je bil 4.890:4.813. K veselju Soštanjčanov pa so krepko pripomogli tudi kegljači Ljubnega, ki so povsem nepričakovano premagali ekipo Kovinarja iz Stor, edinega konkurenta za prvo mesto. Ljubenci so bili boljši za 70 kegljev. Na lestvici tako vodi Šoštanj z 28 točkami, drugi je Kovinar z 22 in tretja Dobrna z. 19 točkami in tekmo manj. V 17. kolu ho v Štorah na vrsti der-bi med prvim Šoštanjem in drugim Kovinarjem, kegljači Ljubnega pa gostujejo pri drugi ekipi Metke. L. Fidej Rudar s Publicumom V pokalni finalni tekmi na območju celjske nogometne zveze se bodo nogometaši velenjskega Rudarja v torek v Celju srečali z domačim Publicumom. Velenjčani so v polfinalni tekmi na domačem igrišču premagali Svobodo i/. Brežic z zadetki Muslimovica, Cvikla in Kariča (dvakrat), Publicum pa je v Slovenskih Konjicah premagal tamkajšnjo Dravinjo šele po streljanju enajstmetrovk s 5:4, v rednem delu je bil izid 1:1. V mladinski finalni tekmi (dva dni pozneje) se bodo prav tako srečali igralci Publicuma in Rudarja. Začetek obeh tekem bo ob 16. uri. (vos) Karate Z reorganizacijo šporlnih tekmovanj v Sloveniji se je tudi slovenska karale zveza odločila za bistvene spremembe. Med drugim v prihodnje ne bo več regionalnih prvenstev kol kvalifikacij za državno prvenstvo. Namesto tega so uvedli kvalifikacijski turnir s katerega se 32 najboljših uvrsti v finale državnega prvenstva. Prvi takšen turnir je bil v Trbovljah. Peter 1'ejkunovič je zmagal v srednji kategoriji. Mijo Pejkunovič je bil v lahki tretji, na državno prvenstvo, ki bo v soboto v Ljubljani pa sta se uvrstila še Rodič in Bokur, vsi so člani karate kluba Velenje. Velika pridobitev za klub je tudi »B« licenca za sodnika Zdenka Miklavca. Karate klub Maribor je organiziral prvo odprto prvenstvo Štajerske, ki bo poslej tradicionalno in s prihodnjim letom tudi z mednarodno udeležbo. Na prvem tekmovanju so nastopili vsi najboljši slovenski karatei-sli. Odličen uspeh je s tretjim mestom dosegel Zoran Rodič, sicer tudi slovenski reprezentant. D. B. Šah V nedeljo je bilo občinsko prvenstvo v šahu za letošnje leto. Sodelovalo je 32 šahistov, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Rajkovič 7,5, 2. Kristan 7, 3. Goršek 6,5. 4. Dražnik 6, 5. Djordjevič 6 itd. Andrej Novak Celovec Topčiču Na teniškem turnirju Alpe-Jadran v Celovcu je nastopilo 32 mladincev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Lep uspeh je dosegel Denis Topčič, ki je v finalu premagal Šenka s 6:4, 3:6, 6:3. Planinsko društvo Luče in Savinjski meddruštveni odbor PD bosta v soboto, 21. marca, pripravila drugi Arničev zimski pohod na Raduho (2.062). Začetek potovanja po gori bo med 7. in 8. uro pred gostilno Kmet in nato pred osnovno šolo, kjer se bodo udeleženci spomnili znanega slovenskega skladatelja, rojaka izpod Ra-duhe. Posebno izkaznico s spominskim žigom, čaj in enolončnico pri koči zagotavljajo pokrovitelji Gorenje—Servis, Gorenje—MG A in Športna zveza Mozirje, sicer naj bo oprema in oskrba pretežno iz nahrbtnika, udeleženca z zapored- no številko 500 pa čaka lepa praktična nagrada. Za 5 do 7- urni pohod po gori do koče na Loki, po želji do vrha, terja dobro telesno pripravljenost in zimsko opremo, nujno pa bo treba upoštevati navodila članov gorske reševalne službe. Podrobna pojasnila dobite v Izletnikovi pisarni v Mozirju (Rajko Prepadnik, 831-019). Trgovina SP0RT AS eIeIoronsIoo nap en Jan je lopARjev ELEKTRO IN SPLOSNA MONTAŽA HIDROMONTAŽA P o MARIBOR EM HIDROMONTAŽA SEKTOR NABAVE na podlagi sklepa št. 610 izvršnega odbora podjetja objavlja: JAVNO LICITACIJO za odprodajo: 13 kom stanovanjskih kontejnerjev — proizvajalca Avtoradgona. V vsakem kontejnerju, ki meri 9,12 m x 2,43 m so dve sobi in skupna umivalnica s tušem in WC z urejeno vodovodno kanalizacijo in elektro napeljavo. Izklicna cena za konteinerje z inv. št. 337218, 337242 in 337234 je 250.000,00 SLT. Izklicna cena za kontejnerje z inv. št. 337110, 337145, 337137, 337161, 337200, 336840 , 337196 , 337188 , 336912 , 337129 je 200.000,00 SLT. Kontejnerji, komplet naselje, se nahajajo za samskim domom podjetja Vegrad Velenje, kjer bo tudi licitacija dne 26. 3. 92 ob 12. uri. Vsa sredstva, ki so namenjena za odprodajo, si lahko ogledate dve uri pred pričetkom licitacije. Pred licitacijo je potrebno vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene. Kupec, ki uspe na licitaciji, je dolžan kupnino poravnati na žiro račun pri SDK Maribor št. 51800—601 — 14606 takoj, oziroma najkasneje v roku 10 dni. V nasprotnem primeru mu varščina zapade. Prometni davek plača kupec. Nakup je po sistemu videno-ku-pljeno, s tem, da je kupec dolžan kupljen objekt odstraniti in očistiti teren takoj po plačilu kupnine. Dodatne informacije na telefonu 062/102-311 pri g. Kos Hubertu ali Hamer Dragu. JOŽE JAKOPEC Kosovelova 16, VELENJE POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA: - prodajo vozil in rezervnih delov - servis - kleparstvo - ličarstvo Na ZALOGI imamo vozila: □AIHAT8U CHARADE, bencin - charade, turbo diesei - APPLAUSE - FEROZA ROK DOBAVE TAKOJ! Inf. tel.: 063/855-975 ZASTONJ TEHNIČNI PREGLEDI ŠE DO KONCA MARCA Žalsko združenje šoferjev in avtomehanikov skupaj z avtošolo in Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu organizira na avtopoligonu v Ločici vsako soboto med 10. in 14. uro brezplačne tehnične preglede osebnih vozil. Ti tehnični pregledi so po obsegu in zahtevnosti popolnoma enaki kot v Ceilju. Tako so samo v mesecu januarju v okviru te akcije pregledali 120 osebnih vozil. S to akcijo želijo predvsem pritegniti voznike, ki jim varnost v prometu nekaj pomeni. Predvsem je akcija namenjena tistim, katerih registracija osebnega vozila se bo v kratkem iztekla, kot tudi tistim, ki bi tehnični pregled radi opravili iz preventivnih razlogov. Zato bi bilo prav. če bi kar največ voznikov izkoristilo to brezplačno uslugo in na ta način preverilo brezhibnost svojega vozila. Na koncu naj še poudarim, da so brezplačni tehnični pregledi na voljo le še do konca marca letošnjega leta. A. Lednik EXPRESS OPTIKA Podgoršek Jurij NOVO NOVO NOVO — izdelava korekcijskih očal vseh vrst dioptrij — na zalogi vse vrste domačih ter uvoženih okvirjev — izdelava očal v najkrajšem možnem roku (najcenejša so po receptu zdravnika) — vse vrste sončnih očal OBIŠČITE NAS, PRESENEČENI BOSTE! Informacije: Šaleška 16, Velenje tel. 852-773 Delovni čas: vsak dan od 8, —12. in od 15.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 12. ure VVolfcommerce d.c w FINANCE CONSULTING & i.MMOVABLE PR0PERTV TRADF. 1 TOPLOTNA TEHNIKA TONE ,,.„ POCENI IN UGODNO DO KVALITETNEGA CENTRALNEGA OGREVANJA TOPLOTNA TEHNIKA TONE d.o.o. iz Velenja< razpisuje posebno ugodno ponudbo za izdelavo hišnih kotlovnic na tekoči naftni plin. Kotlovnica zajema prostosltoječi rezervoar V = 2000 I, dovodni cevovod z armaturami do peči, specialno plinsko peč in plinski gorilnik ter priključek n;a obstoječo notranjo instalacijo centralnega ogrevanja. Cena celotne dobave in montaže v okviru te akcije ne bo presegla 8.000 DEM tolarske protivrednosti. Hkrati Vam zagotavljamo finančne usluge VVOLFCOMMERCE d.o.o., iz Ljubljane, ki Vam nudi za ta znesek brezobrestni kredit na 40 enakih odplačilnih obrokov že po 6 do 7 mesecih po pričetku vlaganja sredstev pri njih. Če se boste do konca meseca marca 1992 odločili za naročilo plinske kotlovnice pri našem podjetju in za pričetek vlaganja sredstev pri VVOLFCOMMERCE. lahko že v letošnji ogrevalni sezoni (v jeseni) v celoti rešite svoj problem, ogrevanja. Informacije o naši ponudbi lahko dobite vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure v prostorih TTT dl.o.o. Koroška cesta 8 c v Velenju, ali na telefonih: 063/853-674, 853-495, 857-141, ali preko telefax: 063/853-674. Ponudba velja le do konca meseca marca 1992. zato pohitite. OVEN od 21. marca do 21. aprila Trdno se boste odločili, da boste spremenili nekaj stvari v svojem življenju. Od vsega, kar vam ne odgovarja, vas najbolj muči prevozno sredstvo. V kratkem ga boste zamenjali in to zelo spretno in uspešno. Tudi izgledu boste posvetili več pozornosti, pa kar nekaj časa si boste vzeli za to. Sicer pa boste bolj molčeči, ker vam nekaj stvari v vaši okolici nikakor ne bo odgovarjalo, pa boste spoznali, da boste z molkom dosegli največ. Proti koncu tedna boste preživeli lep večer v veseli družbi. BIK od 22. aprila do 20. maja Obnašate se, kot da bi vas nosila luna. Nikar ne mislite, da vaša okolica tega ne opazi. Pa še kako, le reči vam noče nihče nič slabega, ker poznajo vašo vzkipljivost. Načrti se vam rušijo kot hišica iz kart, ukrepate pa ne. Če želite izpeljati vsaj eno stvar od zastavljenih, nikar ne iščite nasvetov na nepravih koncih. Potrebujete strokovnjaka. Želeli si boste veliko nežnosti, vse pa bo ostalo le pri željah. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Nagnjeni ste k pretiravanju, sploh v zadnjem času. Nikar tako naglo, sicer si boste nakopali preveč težav, tako zdravstvenih kot komunikacijskih. Partner ima vaših muh včasih »poln kufer«, kar sicer izraža na zelo čudne načine. Najbolj ga boste presenetili in to zelo prijetno, če boste mirni in razumljivi. Potem bosta skupaj preživela zanimiv konec tedna, sploh, ker bo denarja še dovolj. RAK od 22. junija do 22. julija Ce lahko, si v naslednjih dneh vzemite dopust. Prav nič vam ne bo šlo od rok. Kot bi se vam zrušil vaš sanjski svet. Še nekaj si nikar ne privoščite v naslednjih dneh. Ne tvegajte kakšne odločitve, ki je za vas eksistenčnega pomena in se veže na daljši čas. Enostavno nič vam ne bo šlo od rok. Glede na to, da ste imeli v zadnjem letu toliko sreče, da so vam jo zavidali celo najbližji, se vam mora tu in tam tudi zalomiti. Sploh, ker tudi vi niste nezmotljivi. Nekaj pa bo povsem »štimalo«. Ljubezen! LEV od 23. julija do 23. avgusta Pomlad in prvi topli dnevi naredijo v vaši glavi in udih precej zmede. Tudi letos ni kaj dosti drugače. Tako neutemeljeno ljubosumni, kot boste v naslednjih dneh, že dolgo niste bili. V glavi se vam bodo »rolali« neverjetni scenariji in zgodbice, partnerja pa boste spravili popolnoma ob živce. Če se boste izvlekli iz tega do sobote, se bo stvar počasi zgladila, sicer se pripravite na hujšo krizo. V poslu bo šlo vse, kot namazano, pomenilo pa vam to ne bo veliko. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Zelo strah vas je bilo določenega dneva v tem mesecu, pa se je vse dobro izteklo. To vam je popolnoma ohromilo vaše delovne zmožnosti, saj ste bili preokupirani. Sedaj, ko ste si oddahnili, hitro ukrepajte, sicer boste zamudili ugodno pri-ložnost in vam bo krepko žal. Partner pogosto pogleduje po drugih, kar do sedaj niste opazili. Poskušajte to spregledati in se mu bolj posvetite. Tako boste hitro dosegli, da bo vse spet v najlepšem redu. TEHTNICA 24. septembra do 23. oktobra Uspelo vam bo preživeti nekaj dni tako, kot ste si že dolgo želeli. Stvari so se uredile, zato ste neprestano dobre volje in zelo zadovolni. Morda boste imeli nekaj težav le z zdravjem, premagovali jih boste pa z lahkoto, ali vsaj lažje, kot sicer. Previdnost pa vseeno ne bo odveč, saj bi bilo zelo škoda, da bi vam ob koncu vse padlo v vodo. Če ne boste popustili, vam bo vse uspelo! ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Toliko pohvalnih besed na svoj račun že dolgo niste slišali, na žalost pa so bile izrečene s točno določenim namenom. Ker ste sicer previdni pri vsaki odločitvi, boste morda tudi tokrat pravilno odreagirali, vendar samo morda. Zdravje vas je namreč precej načelo in nimate prave volje do stvari, ki vam sicer pomenijo ogromno. Sicer pa si boste morali vzeti več časa za družabno življenje in izhode med ljudi, drugače boste postali povsem melanholični. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Tako očitne spremembe svojega življenja kljub pričakovanju niste pričakovali. Počutili se boste, kot prerojeni in prvič po dolgih letih vam tudi zgodnje vstajanje ne bo delalo roblemov. S partnerjem se bosta razumela, kot že dolgo ne. eprav ima svoje »finte«, ki ste jih že navajeni, boste v njem še vedno našli najboljšega prijatelja. Pomlad vas bo malce zavrtela in radi boste pogledovali tudi po drugih. Spremenili boste frizuro. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Razplet precej zmedene situacije vas je kar malo presenetil, v rokah pa sedaj držite vse nitke in tudi vse adute. Ne poslušajte dobrohotnih nasvetov, ampak takoj ukrepajte po svoji presoji, ki vas le redko kdaj pusti na cedilu. Zapletlo se bo pri najbolj banalnih in za vas še pred kratkim nepomembnih rečeh. Kontrola vaših dejanj in pogledov bo popolna, zato previdnost ne bo odveč. Najmanj, kar sedaj potrebujete je ljubosumen partner! VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Končno se bo zgodilo. Poskiišali boste izbrisati svojo preteklost in odsloviti ljudi, ki so z njo povezani. Ne bo lahko, pa še precej več časa vam bo vzelo, kot ste si predstavljali. Da je vredno, vam bo že kmalu dokazal novi partner, zaradi katerega ste postavili precej stvari v svojem življenju na kocko. Tokrat ste se odločili pravilno, čeprav vas okolica ne bo razumela. Zadovoljni in srečni boste, kot že dolgo ne, stanje blaženosti pa bo trajalo. RIBI od 19. februarja do 20. marca Zapadli ste v obdobje pretirane samokritičnosti. Strah vas je ljudi okoli sebe, kar pa ne more biti dobro za vaše delo Če se ne boste vzeli v roke in si tudi sami priznali svojih kvalitet, ki jih vse premalo izkoriščate, bo pred vami obdobje hujše krize. Zaljubljeno boste gledali, pa nič naredili za to, da bi od tega tudi kaj imeli. Sreča vam polzi skozi prste, čas pa teče vse prehitro. Odločite se, ker ne boste zavrnjeni!'""' " ' KOZMETIČNI NASVETI Spomladanska nega dipl. kozm. Metka Mujadžič Kaligaro Tel.: 856-837 Po dolgi zimi se tudi koži prileže počitek. Vrniti ji moramo elastičnost, vlago in svežino, saj smo dosti časa prebili v suhih, zadušlji-vih in morda celo v zakajenih prostorih. Pa poglejmo, kaj lahko storimo za posamezne dele našega telesa: Koža obraza bo zopet elastična in bo vsebovala dovolj vlage, če boste nanesli nanjo masko. Lahko jo kupite v drogeriji ali pa si jo pripravite doma. Za mastno kožo vam priporočam masko iz lipinih cvetov (lahko uporabite tudi tiste, ki so pakirani v filter vrečicah za čaj), prelijte jih z 1/8 1 vrele vode in pustite stati 15 minut. Nato precedite in primešajte dva rumenjaka. Masko nanesite z rahlimi krožnimi gibi na obraz, vrat in dekolte, ter pustite delovati 15 minut. Potem si obraz ščistite z mlačno vodo. Količina zadostuje za dvakratno nanašanje. Če imate suho kožo, si privoščite avokadovo masko, ki jo pripravite takole: masko zrelega avokada zmešajte z beljakom, 1 žličko limoninega soka, ter malo mleka in vode. Mešajte tako dolgo, da postane zmes penasta. Masko nanesite na obraz, vrat in dekolte, ter pustite delovati 20 minut. Obraz si nato očistite s pripravkom, ki se sestoji iz 1/3 mleka in 2/3 vode. Zelo občutljivi del obraza pa je vsekakor koža okoli oči. Le-ta se najprej naguba. Moramo jo skrbno negovati, čistiti, ter skrbno odstranjevati ličila. Le dobro očiščena koža bo lahko vpila hranljivo kremo ali gel proti po-dočnjakom in proti gubam. Nanesite jo okoli oči in jo nežno vtrite. Veke in koža okoli oči so nemalokrat videti utrujene. In kako bi jim najhitreje podarili izgubljeno svežino? Vzemite dve filter vrečici kamiličnega čaja in jih vrzite v vrelo vodo, nato jih ohladite in položite na veke za 10 minut. Presenečeni boste, kajti takšna obloga deluje prav čudežno. MODA Maturantske obleke Večna in vedno ponavljajoča se želja vsake četrtošol-ke je že dolgo pred večerom, ko se zgodi maturantski ples, biti najlepša. Ali pa vsaj opažena. In ravno zato, ker se za ta večer resnično potrudijo prav vse maturantke, je to težko delo. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da te na koncu opazijo tvoji najbližji in sošolci, vsa ostala množica pa le, če si resnično ekstravagantno urejena. To velja tako za obleko, kot frizuro, dodatke in bižuterijo. Urejene boste tako vse. Zato je prvo vodilo pri izbiri kroja izvirnost, druga iz- zivalni detajli in tako dalje. Za ta večer nič ni preveč drzno. Poleg tega je to večer, ki ostane vedno v spominu in hkrati ena redkih priložnosti v življenju, ko si lahko privoščimo resnično večerno obleko. Prav gotovo bo zadela v črno vsaka, ki bo izbrala obleko, ki je verjetno nikoli več ne bo oblekla. In to ravno zaradi prej naštetih stvari. Nekaj zakonitosti ima večerna toaleta vedno, ne glede na trenutne modne trende. Črna barva je prevladujoča, ker je hkrati poudarjajoča, lahka za drzne kombinacije, slavnostna in najbolj elegantna. Od tu naprej pa je vse variacija na temo. Črno-rdeče, črno-bele, letos še posebej moderne črno-zlate in črno-srebrne kombinacije, so tiste, ki bodo zagotovo prevladovale. Materiali: svila, brokat. saten, pri čemer ne bo šlo brez tančic, tila in čipk. In seveda bleščic vseh barv in oblik. Kroji naj bodo bogati, pa hkrati enostavni. Veliko domišljije naj bo v njih. Make up izrazito močan, frizura pa v stilu obleke. ----------------------------------1 veienje i\ov avtocenter Meh i V jubilejnem, petindvajsetem letu priznanega Avto-servisa Meh so v ponedeljek v tem družinskem podjetju svečano predali namenu nov prodajni center in s tem močno razširili svojo dejavnost. Svečane otvoritve so se udeležili številni pomembni gostje, osebni prijatelji in znanci ter njihove stalne stranke. Po kratkem kulturnem programu pa je spregovoril tudi gospod Pfeil, direktor prodaje v TAS-u. Po podpisu pogodbe in predaje ključev prvemu kupcu je sledil ogled prostorov in družabno srečanje z zakusko. Jože Meh je 15. julija leta 1967 dejavnost pričel kot obrtnik in v svoji prvi delavnici, ki je bila velika le 5 x 9 m pričel s splošno avtomehanično dejavnostjo. Ves čas se je zavedal, da brez novih vlaganj ni napredka, zato je sledil tokovom časa in napredku tehnologije. Leta 1971 je prvič razširil delavnico in tudi dejavnost in v tem času pričel tudi zaposlovati nove kadre. Do leta 1977 so v Avtoservisu Meh še vedno vršili popravila vseh vrst avtomobilov, v tem letu pa so prešli na specializiran servis za vozila Volkswagen in Audi. Sodelovati so namreč pričeli s Tas-om in postali njihov pooblaščen servis. V vseh teh letih so svoje delavce usposabljali v Tas-ovih učnih delavnicah, kar je zagotavljalo najvišjo strokovnost njihovih uslug. Leta 1980 so ponovno posodobili prostore, jih obnovili in razširili in uvedli še mnoge izboljšave. Odločitev za širitev njihove ponudbe je zorela vrsto let in se v ponedeljek tudi uradno uresničila. Zgradili so sodoben prodajni center in od pone- deljka dalje vam bodo v Avtocentru Meh na Koroški 7 b v Velenju ponudili poleg vzdrževanja vozil Volks-vvagen in Audi še direktno prodajo teh vozil. To je prva zasebna prodajna hiša s programom avtomobilov Volks-wagen in Audi, odprta pa je s sodelovanjem z generalnim zastopnikom za prodajo avtomobilov teh dveh znamk v Republiki Sloveniji, Tas Sarajevo. V ponedeljek. 23. marca, torej, bo vrata odprla tudi trgovina z nadomestnimi deli, avtokozmetiko in ostalimi artikli, kijih potrebujejo ljubitelji avtomobilov znamke Volkswagen in Audi. Sodobno urejena trgovina ima svoje prostore v vrhnjih prostorih novega Prodajnega centra Meh. V trgovini boste našli tudi lep izbor športnih koles, za mlade pa bo gotovo najatraktivnejša ponudba motornih koles znamke Yamaha. Skratka, po vzoru zahodnih avtocentrov boste sedaj tudi v avtocentru Meh dobili vse na enem mestu. Od ponedeljka dalje v Avtocentru Meh svojim zvestim strankam ponujajo vse tipe vozil Golf in nekatere modele znamke Audi. Kar nekaj jih imajo na zalogi in jih tako trenutno lahko dobite po načelu »plačaj—pelji«. Izpolnili bodo tudi vse vaše posebne želje in se trudili, da jih izpolnijo v najkrajšem možnem času. S svojim obiskom v Avtocentru Meh boste potrdili pravilnost njihove usmeritve v prihodnost, pričakali pa vas bodo pripravljeni prisluhniti vsem vašim željam! Predstavnik TAS-a čestita direktorju Avtocentra Meh, Sodobno urejen Avtosalon, trgovina ter Audi bar gospodu Jožetu Mehu Čista Šaleška dolina — moj ponos Čisto, zdravo in urejeno okolje. čiste vode in zrak, so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, mi pa smo ga leta in leta brezobzirno uničevali. Sedaj je skrajni čas, da se streznimo in ohranimo, kar nam je zdravega ostalo. Pomladansko urejanje okolja je vseslovenska aktivnost, katere cilj je urediti in očistiti okolje, spremeniti odnos človeka in družbe do okolja, dvigniti nivo ekološke zavesti in povezati turizem z naravno dediščino. K pomladanskemu urejanju okolja moramo pristopiti čimprej, glavne aktivnosti pa bodo potekale v zadnjem tednu meseca aprila pod sloganom: ČISTA ŠALEŠKA DOLINA MOJ PONOS». Turistična zveza občine Velenje bo namenila pomladanskemu urejanju okolja še posebno pozornost, saj s stanjem na področju urejenosti in čistoče ne moremo biti zadovoljni. Tudi Velenje, kot občinsko središče mora v slovenskem prostoru in širše ponovno pridobiti sloves urejenega in čistega mesta. Nekoč so prihajali v Velenje turisti tudi zaradi občudovanja lepo urejenih zelenic, cvetličnih gred in balkonskega cvetja. Če je bilo Velenje najlepše mesto v bivši Jugoslaviji, zakaj ne bi postalo najlepše mesto tudi v mladi državi Sloveniji. Ko se sprehajamo, se ozrimo okoli sebe in ugotovili bomo nered, nečistočo, nekateri stanovanjski bloki so slabši od urejenega kmečkega hleva za živino. Vsakdo bodisi posameznik, podjetje ali organizacija si bo moral urediti in očistiti svoje dvorišče. Nesprejemljivo je, da bi nekateri pobirali papirčke, drugi pa delali svinjarijo. Stanovalci nekaterih stanovanjskih blokov niso uspeli že par let urediti funkcionalnega zemljišča. Ni dovolj, da imamo lepo urejena in čista stanovanja, ko pa stopimo čez prag, pa se znajdemo v nekem drugem »balkanskem svetu«. Turistični delavci želimo, da bF v akciji »ČISTA ŠALEŠKA DOLINA — MOJ PONOS« sodeloval najširši krog občanov zavestno, prostovoljno, organizirano in učinkovito. Profesionalne naloge bodo opravila za to pristojna podjetja, prostovoljne aktivnosti pa morajo organizirati in voditi razna društva kot npr: turistična, planinska, ribiška, lovska, športna, taborniki, stranke zelenih in drugi- Svoje morajo doprinesti tudi osnovne in srednje šole, podjetja in organizacije ter občani v krajevnih skupnostih. Aktivnosti urejanja okolja morajo biti organizirane v vseh naseljih, vaseh, krajevnih skupnostih, mestih, podjetjih, šolah, ustanovah — skratka povsod, kjer ljudje stanujejo, delajo in živijo. Aktivnosti bodo usmerjene predvsem na urejanje" okolice hiš, stanovanjskih blokov, vasi in mest. Primerno bo treba urediti okolja trgovin, gostinskih objektov, avtobusnih postajališč, bencinskih črpalk, pošt, želežniških postaj, kulturnih objektov, spomenikov in cerkva. Bolj kot doslej morajo biti urejena cestišča, pločniki, peš poti, podhodi za pešce, nabrežine Pa-ke in potokov ter jezer. Primerno je potrebno urediti športne objekte, parke, zelenice, nasade, vrtove, razne ograje, prometne znake in fasade stanovanjskih in drugih objektov. Šaleška dolina mora postati bolj urejana, lepša in čistejša, zato spomladansko urejanje okolja ni le enkratna akcija, temveč začetek celoletne razvejene dejavnosti in tekmovanja slovenskih krajev ter tekmovanja za najbolj urejeno in čisto krajevno skupnost v občini Velenje. Prispevajte svoj delež, da bo ČISTA ŠALEŠKA DOLINA TUDI VAŠ PONOS«. J. Kandolf Kalvarija neke politike Tako bi lahko brez vsakega misticizma označili dogajanja na področju občinskega komunalnega gospodarstva po tem, ko je bilo le-to na milost in nemilost prepuščeno nesposobnemu vodstvu občinske vlade in od njiju nameščenemu vodstvu Javnega komunalnega podjetja. Takšno, za prenekaterega kre-menitega občana, sramotno stanje potrjujejo rezultati poslovanja tega, vse prej kot gospodarskega subjekta, ki je v lanskem letu prideial kar preko dva mio. DEM izgube, ob še enkrat tolikšni neizterjani realizaciji. Izpad dohodka skoraj v celoti bremeni dejavnosti individualne komunalne rabe, čeprav je bila v višini 150000 DEM simbolično izkazana izguba tudi na področju tržnih dejavnosti Javnega podjetja, ki v tem podjetju že predstavljajo (v posmeh vsem, ki smo si kdaj prizadevali »očistiti« dejavnosti posebnega družbenega pomena) kar 36 %. Ponovno je bila seveda najbolj na udaru Toplotna oskrba z izkazano 1,5 mio. DEM izgubo, ki je po političnem odvzemu gospodarske subjektivitete postala praktično odprto lovišče kapitala izprijene občinske politike in vodstva Javnega podjetja. Da bo pri tem potegnilo najkrajši konec komunalno gospodarstvo in zlasti njegovi finan-cerji-individualni uporabniki in industrija, je bilo jasno že v začetku te bolestne igre. Neznana je bila samo še cena, ki smo jo morali plačati »demosovim« ekonomskim nesposobnežem na oblasti, da so lahko uveljavili svojo voljo. Sedaj je končno znana tudi ta. Izkazano izgubo bodo namreč mirno pokrili z denarjem UPORABNIKOV po sistemu 10 % iz sredstev razširjene reprodukcije lanskega leta, 40 % iz tekočih prilivov letošnjega leta (beri povečanimi cenami!(, kar 50 % pa z nepovratnim odpisom amortizacije od omrežja in toplotnih postaj v breme poslovnega sklada, ki so jih prejeli brezplačno v opravljanje od investitorjev, pretežno krajevnih skupnosti torej spet UPORABNIKOV. O sredstvih občinskega proračuna, formiranih ponovno od istih UPORABNIKOV, KI NAJ BI BILA PO Aktu o ustanovitvi Javnega podjetja glavni garant njegovega poslovanja, pa pri pokrivanju izgube seveda ni ne duha, ne sluha. V to so lahko verjeli le nepoboljšljivi naivneži. Se več! Občinska oblast je sama zlorabljala sredstva komunalnega gospodarstva za krpanje lastnega, opustošenega proračuna, kar je ob nepotrebnih in povsem zgrešenih investicijah, dragih in nekonkurenčnih storitvah »tržnih« dejavnosti Javnega podjetja, preobsežni birokraciji, ki ni sposobna organizirati niti učinkovite izterjave, zlorabah osnovnih sredstev v privatne namene itd. verjetno krizo že pripeljalo na rob. Težko je namreč verjeti, da bomo uporabniki še prenašali in plačevali takšne razmere. Če smo imeli še v bližnji preteklosti na razpolago mehanizme za ureditev razmer na komunalnem področju preko bivše SK1S in industrije, teh zagotovo nimamo danes več niti v občinski skupščini, še manj pa v vodstvih občinske mega industrije. Vse je postalo odvisno od naše potrpežljivosti! Miran Gmajner Odprto pismo krajanom Straže Oglašam se vam javno, ker me javno obrekujete in za vami to počnejo tudi že vrabci na strehah. Sem nezakonska hči stare Partizanske ceste in očetov — Izvršnih svetov SO Velenje, ki so s spremenljivostjo, nestalnostjo, neodgovornostjo in morda tudi z egoizmom glasnejših, nestrpnih interesov od 1. 1988 do danes zanemarili ureditev prometnih razmer do te mere, da ob naselju ni pločnika, ob reki Paki pa se ta končuje pri mostu, naprej proti Pesju ga ni, manjka prehod za pešce. Vest mi ne dovol juje pozabiti matere z razpokanim, luknjastim cestiščem, a s široko, utrjeno bankino po kateri so pešci in kolesarji potovali v obe smeri in žal mi je, ker niste ukrepali tedaj, ko sem se v mukah počasnega rojevanja izvijala izpod neveščih rok in orodja graditeljev Cestnega podjetja Celje in preprečili meje nastajanje. Spoštovani krajani, podpiram vaše pritožbe o neurejenem prometnem režimu. Pravilno ste ocenili, da so posledica stihijske gradnje brez lokacijskega dovoljenja i,n ustreznega načrta. Vsak trenutek z vami trepečem za vaša življenja, medtem ko po meni drvijo vozila / naglico obsedenih voznikov. Ne morem preboleti očitkov, da sem kriva za vse nesreče, pri tem pa se mi posmehuje še slednji prezrti prometni znak. Ne bom vam zamerila, če me boste zaprli in ustavili promet. Stopite tudi k vsem tistim, ki so botrovali mojemu nesrečnemu rojstvu in vsemu grenkemu življenju, ki vsem tistim, ki so takrat in danes imeli oblast ali denar ali oboje in jim pripovedujete o nevarnostih in nesrečah na mojem žalostnem, črnem asfaltnem telesu. Mogoče imajo poleg oblasti in denarja tudi vest in vam bodo prisluhnili. Vaša Partizanska cesta Ali o usodi lastninjenja spet za zaprtimi vrati ? Vsi dosedanji poskusi sprejema lastninske zakonodaje so propadli, ker jih je skušal vsiliti bivši Demos. Dogovorov strankarskih prvakov iz Poljč o vsem premoženju, ki ga imamo in smo ga ustvarjali vsi, nismo mogli in smeli sprejeti. Ko je že kazalo, da je razpadajoči Demos uvidel, da je za rešitev tega vprašanja potrebno sodelovanje vseh strank, so drugi strankarski interesi stvar vrnili na začetek. Zdaj se o vsebini rešitev tega zakona dogovarjajo predstavniki strank, ki so še pred mesecem obsojali dogovore »politbiroja iz Poljč,« skupaj z vlado, ki ji izrekajo nezaupnico. Javne zadeve, tudi za vse državljanke in državljane usodna vprašanja, so pri nas sedaj sprivatizirana do te mere, da so osebne in strankarske kupčije glavna podlaga njihovega reševanja. Zahtevamo, da se o zakonu o lastninjenju dogovore vse stranke v skupščini, ob sodelovanju sindikatov in gospodarstva. poslanskega kluba SDP Miran POTRČ Kdo bo rušil Tita? V časopisu Delo sem, dne 4. 3. 1992 prebral članek avtorja Silva Grmovška o početju velenjskih arhitektov, ki ju nedvomno podpira velenjska vlada. Avtorja sta napravila načrt za odstranitev (predstavitev) Titovega spomenika s Titovega Trga. Ta dva arhitekta sta Nande Korptnik in Edo Vučina do sedaj še neznana javnosti. Vse to je po mojem mnenju naročila velenjska vlada, kdo je na čelu vlade se pa ve. Ko sem začel brati članek, sploh nisem dojel, kaj mislita tadva mlada arhitekta. Ali jima je zmanjkalo dela ali gre za odkriti vandalizem, ki ga še ne pozna svetovna zgodovina. Zmeraj sem obsojal ljudi, ki pri izreševanju posameznih del niso poslušali lastne pameti. Vsi izgovori in razna prepričevanja so odveč. Prestavitev ima politično ozadje. Preden se je določila postavitev spomenika, je prišel v Velenje svetovno znani strokovnjak kipar Avgustinčič in je sam izbral lokacijo za postavitev skulp-ture maršala Tita. Vse je prilagodil na višine sosednih stavb — podstavek in skulpturo Tita. A zdaj bi ga pa radi eni porušili, čeprav se mu je do smrti poklonil ves svet.' To so načrtovali izvršni svet občine Velenje in arhitekta Nande Korpnik in Edo Vučina. Sprašujem se zdaj, ko smo si izbojevali demokracijo, pa si eni veljaki mislijo, da lahko porušijo vse kar smo gradili 45 let. Pozivam vse Velenjčane, da se upremo z vsemi silami, da preprečimo tako početje. Če tega ne storimo, bo prava sramota za vse tiste, ki smo to dopustili. Pozivam vse rudarje, borce, upokojence vse šole, društva. KS, da protestiramo proti takšnemu dejanju, ki ga načrtujeta ta dva mladeniča. Predlagam, če nimata drugega dela, da se zaposlita na zavodu za zaposlovanje, da ne bosta delala škode. Sprašujem se, kje sta ta dva mladeniča študirala, da sta prišla do take izobrazbe. Ali niso bila to tudi naša sredstva, ki smo jih plačevali vsi zaposleni in tudi za vaju dva, da sta se lahko izšolala. Sem eden tistih, ki nisemn bil obremenjen s preteklo niti seda- njo politiko sem pa tudi eden tistih, ki sem odraščal v najtežjih časih, v drugi svetovni vojni, ko ni bilo ne kruha ne soli. Kot otrok star 8 let sem že doživel strahote fašizma. Zato pa se moramo upreti z vsemi silami, da se nam ne ponovi leto 1941. Spomenik in zemljišče nista bila iz občinskega proračuna ampak so dali vsi velenjčani po dva »šihta«. Če se bo spomenik odstranil, se mora vsem nam vrniti denar, ko bo to storjeno, se šele lahko pogovarjamo za odstranitev. Sem mnenja, da Tito ni naredil takšne napake, da bi ga morali odstraniti iz javnega mesta. 19. avgusta 1958 je prišel prvič v Velenje in je pred Kulturnim domom flal priznanje za naše uspehe, citiram njegove besede: »Presenečen sem nad vsemi uspehi naših delovnih ljudi. Na tolikšne uspehe so lahko ponosni ne le rudarji in inženirji, temveč tudi vsi naši narodi.« Konec citata. Smatram, da je delo vlade reševanje razpadajočega gospodarstva, ne pa rušenje spomenikov svetovno znanih avtorjev. F. KRIŠTOF Življenjski standard prebivalstva pod mejo socialne vzdržljivosti Po dveh letih je razvojna strategija Peterletove vlade in nekdanje Demosove večine v skupščini ljudem jasna: prerazdelitev bogastva v škodo delavcev, poglabljanje prepada med bogatimi in revnimi, socialna odvisnost ljudi od države, delodajalcev in dobrodelnosti brez izterljivih pravic. Temu seveda sledi REZULTAT: Slovenija je pred ekonomskim in socialnim polomom. Zato se SDP odkrito zavzema za: — spremembo razvojne strategije, — takojšnjo zamenjavo vlade, čimprejšnje volitve. Prihodnost Slovenije je Evropa 92 pri nas doma. Država mora ponuditi razviden stabilizacijski in razvojni program, delodajalci in delojemalci pa se morajo sporazumeti o kompromisu med delom in kapitalom. Samo to lahko omogoči antiinflacijski pakt, socialno partnerstvo in nov družbeni in razvojni ciklus. Delodajalsko stran lahko učinkovito vzpostavi predvsem lastninska reforma in reforma upravljanja. Zato SDP: — aktivno sodeluje in podpira sporazumevanje skupščinskih strank in sindikatov o lastninski zakonodaji, z visokim deležem delavskega delničarstva, — hkrati terja sodoben zakon o soupravljanju in predlaga institut delavske zbornice, ki naj pomaga uspešno preseči sindikalno razdrobljenost delojemalcev, — opozarja na nujnost sindikalne organiziranosti in odpora zoper brezpravnost zaposlenih, katerih delodajalec je neposredno postala država, — svari pred načrtnim rušenjem solidarnosti zaposlenih z drobljenjem sindikatov, z umetnimi delitvami po svetovnem nazoru, po narodnosti, spolu, vrsti del in dejavnosti. SDP v skupščini odločno stoji na strani zahtev sindikatov, da se odpravi administrativno urejanje plač in uveljavijo kolektivne pogodbe. Izhajamo iz prepričanja, da bodo gospodarska zbornica in sindikati znali najti pametno ravnovesje med višino plač in zaposlenostjo. SDP pri tem zagovarja stališče, da je bistveno preprečiti naraščajočo brezposelnost, ker so socialne posledice velike nezaposlenosti delavcev še mnogo hujše od nizkih plač zaposlenih. Rezerve, ki bi omogočile višjo ceno dela, kaže poiskati v zmanjševanju proračunskih stroškov za državo. SDP ocenjuje, da so sredstva, planirana v novem vladnem osnutku proračuna na področjih, ki pomenijo spodbudo razvojnim in socialnim nalogam občin, omogočanje zaposlitve in preživetja, kadar dela ni mogoče dobiti, še vedno prenizka. Poslanci SDP se bomo v skupščinski razpravi zavzeli za naslednje prioritete v proračunu za leto 1992: za spodbude razvoju, za anticiklično socialno politiko, za graditev države. S socializacijo trga dela mora država zavarovati solidarnost -enakost izhodiščnih možnosti, socialno varnost in osebno svobodo vseh. Naraščajoča brezposelnost in socialna negotovost velikega števila še zaposlenih delavcev, hitro povečuje število skrajno socialno ogroženih ljudi. SDP se predvsem zavzema za razvojne rešitve, ki lahko ustavijo ta plaz revščine, v socialni politiki pa za državljanski dohodek kot jamstvo države za preživetje vseh ogroženih. Nasprotujemo nadaljnjemu razgrajevanju patronažnih služb, javnih socialnih služb v podjetjih in šolah, otroškega varstva, štipendijske politike in sistemske podpore skrbi za invalide in ostarele. Poslanci SDP bomo zahtevali, da vlada takoj pripravi sklop interventnih socialnih ukrepov, ki bodo: podvojili davčne olajšave za otroke, poskrbeli za vsem dostopno prehrano otrok in mladine v šolah, otroški dodatek preoblikovali v univerzalno socialno pravico. Hkrati bomo vložili dopolnila zakona o delovnih razmerjih, da bi bolje zavarovali delavce na pogodbo o delu in dosegli stalno sorazmerje med zajamčenim OD, rastjo življenjskih stroškov in povprečnih plač. Pripravili bomo posebno sejo predsedstva ali problemsko konferenco SDP, na kateri bomo proučili in podprli predlog socialnega pakta, ki so ga pripravili SSS in izoblikovali svoj predlog antiinflacijskega pakta ter svoj pogled na močna socialna zavezništva. SDP bo krepila svoje civilno-družbene projekte za pomoč najbolj socialno ogroženim, podpira tudi vse humanitarne civilno-družbene organizacije in skupine pomoči za samopomoč, ki so se pripravljeni in sposobni vključiti v pomoč najbolj pomoči potrebnim, nasprotuje pa, da bi vse to nadomestilo že delujoče mreže javnih, laičnih socialno varstvenih institucij. Zahteve splošne opozorilne stavke, ki jo je večina sindikatov napovedala za 18. marec, so natančno tiste zahteve, ki jih je SDP v parlamentu poskušala vedno znova in pretežno vedno zaman, iiveljaviti že dve leti. Splošno opozorilno stavko v SDP razumemo kot resno opozorilo delavstva, da ne pristaja na brezbrižnost vlade in nemoč skupščine glede rastoče revščine, glede nadaljnjega propada celih panog in tisočev delovnih mest, glede nadaljnjega poslabševanja pravne in socialne varnosti zaposlenih. Poslanci SDP bomo ponovno pozvali skupščino in vlado, da sindikate sprejme kot resne, enakopravne partnerje v dogovarjanju o družbenem razvoju in socialni varnosti, sicer bosta odgovorni za neobvladljive socialne izbruhe in ogrožanje demokracije. PREDSEDSTVO SDP SLOVENIJE Slovenski ekološki projekt Slovenski ekološki projekt je Republiško ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora objavilo februarja letošnjega leta. Izdelan je bil s sredstvi Japonskega sklada za tehnično pomoč v višini 600.000 USD. Izvajalec projekta je Minstr-stvo za varstvo okolja, oz. sekretar Miha Jazbinšek osebno. Koordinator projekta je dipl. ing. gozdarstva in svetovalec ministrstva za varstvo okolja Jernej Stri-tih, ki je tudi direktor Oikos d.o.o., Domažale. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 350 do 600 milijonov USD. Zajema pa rekonstrukcijo 50 MW TTO Moste in predelavo TO Šiška na zemeljski plin (55 do 155 milijonov USD), zmanjšanje emisij Š02 TEŠ (30 do 90 mili j USD) in TE Trbovlje (10 do 20 milij. USD), distribucija zemeljskega plina v Sloveniji (100 do 120 milij. USD), izboljšanje mreže postaj za spremljanje kakovosti zraka in laboratorijske opreme (2 milij. USD), identifikacija učinkovite zakonodaje za varstvo zraka in učinkovite institucije za njeno uveljavljanje, ojačanje opreme in drugih sredstev /a dosego zadovoljivega uveljavljanja zakonodaje za varstvo zraka in /a opremo nove ustanove \ ta namen (2 milij. USD), uporaba metana, ki nastaja na ljubljanskem odlagališču odpadkov (0,5 milij. USD), ljubljanska čistilna naprava za Maribor (1 1 do 37 m. USD), izboljšava odlagališča komunalnih odpadkov Barje (5 m. USD), odlagališče odpadkov Maribor (7,5 do 15 m. USD), čistilna naprava pri tovarni celuloze in papirja Videm Krško (15 m. USD), obnova in razširitev ljubljanskega vodovodnega omrežja (10 do 30 m. USD), obnova ljubljanskega gradu (20 m. USD), rešitev prometne situacije v Ljubljani in Mariboru, garažne hiše v Ljubljani (23 m. USD), mesto Ljubljana: računalniški inforamcij-ski sistem (2 m. USD). Poskusni finančni načrt projekta je: Svetovna banka 40 "o, zasebni investitorji 10 %, vladni proračun 10 %, Ekološki sklad 20 %, finančna vrzel 20 %. Za izdelavo Študije možnosti in programa ukrepov je bil razpisan natečaj. Izbrana je bila firma Stanlev Consuitants, ki naj bi začela z delom marca 1992. Sprašujemo: 1. Ali stranka »Zeleni Slovenije« podpirajo ta projekt? 2. Kdo bo posojilojemalec in kdo bo kredit vračal z obrestmi vred (okrog 18 %)? 3. Zakaj bo študije izdelovala tuja firma, kateri bodo morali podatke zbirati domači strokovnjaki? 4. Za posamezne dele projekta ponujajo tuje firme veliko bolj ugodne kredite (5% obrestna mera). Zakaj vztrajamo pri svetovni banki? 5. Zakaj ne izkoristimo za ekološko sanacijo TEŠ zelo ugodne avstrijske ponudbe kreditov (600 milijonov šilingov kreditov in 174 milijonov šilingov nepovratnih sredstev)? Sanacijo bi izvedli njihovi strokovnjaki, zakaj bi jim ta pogoj pri vseh ugodnostih šteli v zlo, izvajali jo bodo tako tuji strokovnjaki, zakaj ne bi smeli biti avstrijski? Svetovna banka bi nam kredite odobrila šele daljnega leta 1994 ali še kasneje, Avstrija pa nam je pripravljena takoj priskočiti na pomoč, ker naša TEŠ onesnažuje tudi njena področja. 6. Zakaj ljubljanska vlada ne podpiše pristopaT k temu pro)cK-tu. čeprav je zelo ugoden za njih? 7. Zakaj ne zaupamo domačim strokovnjakom na tem področju? Podobne študije, oziroma še bolj podrobne, so bile izdelane še pod starim režimom. Zakaj sedaj zapravljamo denar za izdelavo nečesa, kar že obstaja? Pričakujemo odgovore na ta vprašanja: ali s strani stranke »Zeleni Slovenije«, kateri pripada minister za varstvo okolja, ali s strani vodstva TEŠ ali občinskih organov. Šaleško ekološko društvo Stranki Zelenih v premislek Ko sprejemate odločitve, da se naj zapre Nukleiarna elektrarna Krško — ustaf^^ 14 stran naš čas OBVEŠČEVALEC 19. marca 1992 SREDA >. _ marec rionnfyyvvvvwvvvwwiAAJuuiMM)n^ , Kulturni center Ivan Napotnik 8.40 Program za otroke: Geniji in ge-nijalci, igrana serija (3/8) 9.30 Dominik Smole: Zlata čeveljčka, pon. gled. predstave, SNG drama LJ. 11 10 C. Matthevv: Pravi junak, angl. nadalj. (6/6). 12.00 Poročila. 16.0 Potovanja, angl. poljudnoznan. serija, pon. (7/9). 17.00 Dnevnik 1.17.10 Slovenska kronika. 17.20 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Črno belo v barvah. 21.30 Mali koncert Darjan Božič »To Duke«, za klarinet, klavir, sintetizator. 22.30 Sova: Krila, amer. naniz., 8/15; Coplan, francoska naniz, 3/10; Ves svet je oder, angl. dokum.. 4/13. t n Opomba: Športna sreda: Košarka, polfinale PEP. 15.40 Osmi dan, pon. 16.30 Sova, pon.; Chelmstord leta 123, angl naniz., 4/7; Coplan, francoska naniz.. 2/10. 17.40 Euroritem, pon. 47 oddaje. 18.00 Regionalni programi Maribor. 19.00 Psiho. 20.05 Žarišče 20.30 Športna sreda. 22.30 Komorna glasba skozi stoletja: Neoklasicizem, pon. 9. oddaje. 23.05 Yutel. 10 ' /'•......' " \ 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, risanke. 9.15 Priče preteklosti. Prva na evropskem kontinentu. 9.30 Festival sveta: Mehika, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. Razredni pouk, program za učence 3. in 4. razreda. 11.05 Dragi John, humoristična serija, pon. (20/56). 12.00 Poročila. 12.05 Hiša za počitek, serijski film, pon. (2/4). 14.00 Poročila. 14.10 Spustili ste. poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Glasbena številka. 16.25 Poročila v angl. jeziku. 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Potopis. 18.40 Santa Barbara, serijski film (48/50). 19.28 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Hrvaški dokum. film. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne. serija. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Kipi. 10.15 TV v šoli: Arabski in afriški instrumenti. 10.30 Iskanje Abebe, ital. film (Philipp Leroy). 12.05 Popaj, risanka. 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Čudovita leta, serija. 14.00 High Chaparral, serijski vvestern. 14.30 Moda osebno. 15.00 Otroški spored. 15.05 Niklaas. fantič iz Flandrije, serijska risanka 15.30 Lutkovna predstava. 15.55 Dobro glej. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Supergran. 16.30 Mini klub. 17.10 Spored po željah. 17.55 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene. 18.30 Praksa Buiowbogen, serija. 19.22 Znanje. 20.01 Kulturni dnevnik. 20.15 Čudovita si, Julija, avstrijska čb komedija, 1961 (Lilli Palmer, Charles Boyer, Thomas Fritsch). 21.45 Pogledi od strani. 22.00 Model in vohljač, kriminalna serija. 22.50 Grofica in njen polkovnik, angl. film, 1970 (Claudia Cardi-nale, Eli Wallach, Jack Havvkins). 0.15 FBI, kriminalna serija. 1.00 Čas v sliki SATELITSKA. TV SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Pekel, ponovitev filma. 10.45 Zlate uspešnice narodne galsbe. 11.45 Kolo sreče. 12.25 Kino. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker (Richard Grieco). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 20.15 Župnik iz St. Michaela, nemški film, 1957 (Erich Auer). 22.00 Aktualno, afere, analize. 22.35 Schreinmak^[s v živo. 23.35 Poročila. 23.45 Živeti za umiranje. problemski o mamilih, 1990 (Wings Hauser). 1.15 Šport, tenis, Da-visov pokal. RTI PLUS 8.30 Pri Alexu. 9.00 Oče Murphy. 9 50 Bogat in lep (419). 10 15 Dr Welby 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer 13.00 Grozno prijazna družina 13 30 Santa Barbara (750) 14.20 Springfieldova zgodba (1435). 15.05 Dallas 15.50 Čips. 1640 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.20 Vrnitev v preteklost. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottschalk 2220 Stern TV (Guenther Jauch). 23.00 Ženske po Sinnenovi 23.30 Benny Hill. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1 45 Cona somraka 2 10 Močnik, komedija, 1979. Dare Bencik — tokrat zadnjič Doslej smo spremljali štiri predavanja svetovnega popotnika Dareta Bencika o njegovih številnih potovanjih po svetu. Tokrat bo na vrsti zadnje in bo verjetno najbolj zanimivo. Dare Bencik bo tokrat potoval po Aziji. Iz Avstralije se je bilo potrebno vrniti v Evropo in razen dveh kratkih poletov je pot vseskozi potekala po celini. Najprej od Indonezije do Tajske ter od Indije do Nepala in proti Turčiji ter domov. To zadnje potovanje po tem zanimivem ter kulturno in religiozno zelo pestrem delu sveta je trajalo 6 mesecev, zanimivo predavanje z diapozitivi pa bo trajalo le dobro uro. Vabimo v petek, 20. marca, ob 19.00 v dom kulture Velenje. Vstopnice 100 sit. Pozdravljen materinski dan Stopite v sredo, 25. marca, v veleblagovnico NAMA v Velenju. Postregli vas bodo s kavico in sokom, podarili pa vam bodo tudi šopek pomladanskega cvetja. Čisti dohodek bo namenjen slovenski KAR1TAS, podružnici Velenje. Prisrčno vabljeni! Njena podoba Ob materinskem dnevu bosta v Šmartnem ob Paki in v Velenju dve prireditvi in sicer: v Šmartnem v sredo, 25. marca, ob 18.00 in v Velenju v četrtek, 26. marca, ob 19.00 v domu kulture Velenje. Sodelovali bodo: Otroški pevski zbor in oktet iz Šmartnega ob Paki, Gledališče pod kozolcem. Šaleške predice in Jože Robida. Vstopnine ne bo! Koncert Dubravke Tomšič V okviru koncertnega abonmaja bo v četrtek, 19. marca, ob 19.30, v dvorani glasbene šole nastopila priznana pianistka Dubravka Tomšič. Dubravka Tomšič je že s petimi leti prvič nastopila s samostojnim klavirskim recitalom v Dubrovniku. Po študiju na ljubljanski akademiji se je izpopol- njevala v ZDA, kjer je bila leta 1955 izbrana za najvčeji glasbeni talent ZDA. Dve leti se je izpopolnjevala še pri slavnem pianistu Arthurju Rubinsteinu. V zadnjem času je umetniško delovanje Dubravke Tomšič usmerjeno v snemanje svetovne klavirske literature za digitalne SC plošče. Na ta način je posnela več kot petdeset recitalov in koncertov. Trenutno snema za založbo Koch International. Že meseca aprila pa bo ponovno odpotovala v ZDA, nato pa še v Mehiko na daljšo koncertno turnejo. Na koncertu v Velenju se bo predstavila z dvema skladbama Wolfganga Amadeusa Mozarta in sicer »Fantazijo v c-molu« in »Sonato v c-molu«. Nato bo zaigrala »Štiri klavirske skladbe« Johanna Brahmsa, po odmoru pa še »Štiri Scherze« Friedricha Chopina. Koncert ene najboljših pianistk vseh časov, Dubravke Tomšič, je namenjen abonentom glasbenega abonmaja. Vstopnic pa je še dovolj za druge, ki bodo izkoristili to priliko in prišli poslušat slavno pianistko, ki ji ploska ves svet. Vstopnice prodajajo v domu kulture Velenje in eno uro pred koncertom v Glasbeni šoli Velenje. >OOOnnfWHVWHVMVWV\AAnA0^ naslovom AMERICA, WHAT TIME IS LOVE... YO... Po dolgem času so 2opet izdali svojo novo ploščo tudi ameriški rockerji VAN HALEN in v eter so že spustili prvo uspešnico - RICiHT NOW. Ko pa sem že pri ročk glasbi, sem vam pripravil tudi lestvico najboljših HEAVY L.P-jev, ki so trenutno v špici in upam, da se strinjate z vrstnim redom. Na radijskih valovih se slišimo vsak ponedeljek v oddaji »Najboljše-Najnovejše« od 18.30 dalje. Do naslednjič pa en lep pozdrav! Pripravlja D.J. Robby Bratuša ZDRAVO! Kako je, dragi prijatelji glasbenega kotička? Vse bolj se bliža pomlad, vreme je za ta čas skoraj prelepo, vendar upam, da se vas ne bo lotila spomladanska utrujenost. Na glasbeni sceni te utrujenosti še ni čutiti in upam, da bo tako še vsaj nekaj časa. Pa se na hitro lotimo nekaj najbolj svežih novičk. . . . YO ... Pa začnimo z due-tom ROXETTE. Na policah v trgovinah seje pojavila njuna peta mala plošča z albuma JOYRIDE z naslovom CHURCH OF YO-UR HEART . . .YO. .. HAMMER, ki z novim albumom ne blesti tako kot z prejšnjim, ima novo uspešnico z naslovom DO NOT PASS ME BY...YO... Vse bolj priljubljena skupina ARMY OF LOVERS (na sliki) bo verjetno s tem novim albumom dosegla vrhunec, saj niza hit za hitom; tu je že tretji hit -RIDETHE BULLET . . . YO .. . Večni DIRE STRAITS1 imajo prav tako novo uspešnico z istoimenskega albuma ON EVERY STREET. . . YO . . . V ZDA je trenutno najbolj poslušana pesem TO BE WITH YOU, ki jo izvaja skupina Mr. BIG. Sloven- sko priredbo te pesmi pa izvajajo naši rojaki in sicer kdo drug kot ŠANK. ROČK ... YO ... Pa kre-nimo še na techno sceno, kjer v tem času žanje velik uspeh skupina KLF. Albumu, katerega so izdali že pred časom, naj bi sledil nov in sicer z istimi hiti, ampak vse v priredibah (kot npr. priredba JUSTIF1ED & ANCIENT s pevko TAM — MY WAYNET-TE). Sicer pa imajo sedaj nov hit (eden boljših na techno sceni) z 1(1) Nirvana Nevermind 2(2) Guns N'Roses Useyourlllusionll 3(3) Scorpions Crazy World 4(4) Guns N'Roses Use yourlllusioni 5(5) Metallica Metallica 6(6) Extreme Pornograffitti 7(7) AC/DC The Razor's Edge 8(9) Europe Prisoners in Paradise 9(8) Siayer Decade of Aggression 10(10) 0zzy Osbourne NomoreTears Na Radiu Velenje O akvaristiki O veliki pridobitvi Maribora, prenovljenem akvariju, smo v Našem času in na Radiu Velenje že poročali. Jutri v petek od 17. ure dalje pa bomo imeli gosta (strokovnjaka iz mariborskega akvarija), ki bo neposredno odgovarjal na vsa vprašanja povezana z akvaristiko pa tudi vzgojo malih živali. Vabljeni k poslušanju in k sodelovanju. Vprašanja boste lahko postavljali po telefonu 855-963. U1 s M (D C »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Stane Vovk (v.d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 40,00 tolarjev, mesečna naročnina 160,00 tolarjev, trimesečna naročnina 480,00.tolarjev, polletna naročnina 960,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 800,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in »fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja i/ 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Razstava ob 400-letnici Na Centru srednjih šol v Velenju so odprli pred dnevi v sodelovanju z generalnim konzulom ČSFR in slovenskim šolskim muzejem iz Ljubljane razstavo posvečeno 400-letnici rojstva Jana Amosa Komenskega, ki sodi med najpomembnejše osebnosti češke kulture. Razvijal, dograjeval in ohranjal je pomembne vrednote češke ustvarjalnosti, ki so bile najbolj ogrožene. Hkrati pa je bil od mladih nog med tistimi, ki je skušal popraviti in priklicati razcvet in mir evropski družbi, razrvani od mnogih bojev in nasprotij. Zarodke svojih pomembnih misli je Komenskv izrazil že v spisih, ki jih je pisal leta 1628, predno je odšel na tuje, kjer je sledil izobrazbenim težnjam evropskih narodov. Galerija Vegrad V Glariji Vegrad rui Prešernovi 9 v Velenju si lahko Med a te razstavo skulptur Lojzeta Pogorev-ca iz Slovenj Gradca. Na DELAVSKI UNIVERZI VELENJE pripravljamo 80-urni tečaj * STROJNEGA PLETENJA * Za obiskovanje tečaja imamo že precej prijav, nekaj prostih mest pa je še. Vse zainteresirane vabimo, da se najkasneje do 27. 3. 1992 v navedeni tečaj prijavijo, in sicer na naslov: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, Velenje, Titov trg 2, tel. 853-576. ■IlUllIlIVittHll^lm^UHlilUillit^ Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 19. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 20. MARCA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo in nočni program Radia Velenje: 22.00 Lahko noč. SOBOTA, 21. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 22. MARCA: 1 1.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 Servisne informacije); 18.00 Minute z domačimi ansambli: 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 23. MARCA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč. TOREK, 24. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 25. MARCA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 19.00 Mladi mladim; 20.00 Lahko 1 1 » M M M 1 1 1 J REDNI KINO Četrtek, 19. 3. ob 18. uri, petek, 20. 3. ob 18. in 20. uri ter sobota in nedelja 21., 22. 3. ob 16., 18. in 20. uri. VRNITEV V PLAVO LAGUNO - ameriški, romantični. V gl. vi.: Milla Jovovich in Brian Krause. Režija: Wil!iam A. Graham. Nadaljevanje filma Plava laguna, kije pred leti navdušil staro in mlado občinstvo. Film, ki polni kinodvorane! NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 19. 3. ob 20. uri, petek in sobota, 20., 21. 3. ob 22. uri LOLITA trda erotika. KINO DOM KULTURE Nedelja, 22. 3. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA VRNITEV V PRAVO LAGUNO film za najstnike! Ponedeljek, 23. 3. oh 20. uri VRNITEV V PLAVO LAGUNO - ameriški, romantični, avanturistični. KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 23. 4. ob 17. uri VRNITEV V PLAVO LAGUNO ameriški. KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 22. 3. ob 14. uri VRNITEV V PLAVO LAGUJNO - ameriški KMALU V PREDPREMIERI (nedelja dopoldan) J F K najaktualnejši svetovni hit! RADIO VELENJE Filmski spored Kina Velenje od ponedeljka. 16. 3. do srede, 18. 3.: Danes ob 20. uri še zadnja projekcija ameriške kometdije KRALJEVI RIBIČ. Film je eden najboljših in najuspešnejših filmov svettovne filmske jeseni 91. V glavni vlogi igrata Robin Williams in Jeff Bridges. Ne kdanji profesor zgodovine postane, po družinski nesreči, navaden potepuh, kii si New York predstavlja kot prizorišče spopadov med srednjeveškimi vitezi iin fanatičnimi demoni. Film je dobil Srebrnega leva z zadnjega beneškega festiv ala. Režiser filma.je Terrv Gilliam, ki ga poznamo po režiji izredne uspešnice Smisel življenja Mont-hvja Pvthona. * KINO ŠOŠTANJ Danes že ob 18. uri KRALJEVI RIBIČ v originalu THE FISCHER KING. KINO ŠMARTNO OB PAKI Jutri oh 20. uri izredna komedija Terryja Cjilliama KRALJEVI RIBIČ. V tednu, ki prihaja velika komercialna uspešnica, ameriški avanturistični film VRNITEV V PLAVO LAGUNO. -- Petek, 20. 3. REDNI KINO Jutri, oh 18. uri ter v petek oh 18. in 20. uri. Ameriški avanturistični film o romantični ljubezni V1RNITEV V PLAVO LAGUNO. NOČNI KINO V REDNEM KINU Jutri ob 20. uri ter v petek oh 22. uri trda erotika z naslovom LOLITA. Nagradno žrebanje iz filma Beli očnjak! 1. nagrado (brezplačno kinovstopnico, majico Robin Hood, plakat po želji) dobi: Damjan Pire, Lipa 31, Velenje 2. nagrado (majico Robin Hood, plakat po želji) dobi: Mojca Ža-Jurčičeva 2, Velenje 3. nagrado (majico Robin Hood, plakat po želji) dobi: Bojan Ba-čič, Veljka Vlahoviča 44, Velenje. Vsi dobitniki nagrad naj se oglasijo v pisarni Rednega kina Velenje, Koroška 44 (vhod zadaj) od s do 14. ure. Vsem dobitnikom čestitamo! gar. tel. 883 481, 858 450 us/tskn ogU ofa u ^ DIATONIČNO HARMONIKO PRODAM (Melodija special), format 42, za 1.600 DEM. © 853-260. OPREMO ZA KONFEKCIJSKO TRGOVINO, police, ugodno prodam. ©856-485, dopoldne ali 857-627 popoldne. LEPO SONČNO PARCELO 800 m2 z mešanim sadovnjakom in vinsko sadno kletjo 5 x 6 m v Lazah pri Velenju, prodam. © 853-785, dopoldne. NOVE KOLEKTORJE IMP, prodam 20% ceneje in vitlo za IMT. ® 895-218. V BOČNI PRODAM, lep vikend, stanovanjsko hišo nad glavno cesto. ©061-267-142. PEČ ZA CENTRALNO kurjavo, nerabljeno, prodam po polovični ceni. © 854-013 po 16. uri. NOVE VITRINE iz programa Vario 2000, v črni barvi, večnamenske, 4 komade širine 75 cm, zelo ugodno prodam. © 852-273. DOBRO OHRANJEN MOPED Tomos avtomatic, ugodno prodam. ® 882-782, ali Florjan 195. SEMENSKI KROMPIR DEZI-RE, prodam. Avgust Veternik, Ravne 34, Šoštanj. FANTOVSKO BIRMANSKO BELO OBLEKO, št. 48, kot nova, ugodno prodam. ©857-892. INŠTRUIRAM MATEMATIKO in angleščino za osnovne in srednje šole. ©858-467, popoldne. BARVNI TV, 56 nov, prodam. Klicati 893-066, od 19. ure dalje. OBRTNIKI IN PODJETNIKI! V obrtni coni Nazarje, ugodno prodam zazidalno parcelo z gotovimi temelji 20 x 12 in vso dokumentacijo. ©831-653, zjutraj ali zvečer. KO V/BI \7SS/l\ H 4 V/ 77 / .7+1, letnik 1990, prodam. ©831-653, zjutraj in zvečer. DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG IMT ugodno prodam. ©895-128. NOV, NEVOZEN TOMOS AVTOMATIC A 35 in dirkalno kolo Puch na 12 prestav malo rabljen, prodam. © 853-172 zvečer. JUGO 45 A, letnik 1987, ugodno prodam. © 882-758, popoldan. KUHINJSKE ELEMENTE s štedilnikom, umivalnikom in skrinjo ter hladilnikom, prodam. © 850-193. OMARO ZA ČEVLJE, širine 90 cm, višine 2,30 m ugodno prodam. © 855-450. POSREDOVALNICA Z NEPREMIČNINAMI NOVI DOM Trg Mladosti 6, sporoča cenjenim strankam, da posluje vsak ponedeljek, torek in sredo od 12. do 16. ure. ©856-899. 410-LITRSKO NOVO SKRINJO, še zapakirano, prodam. © 856-159. DIRKALNO KOLO SENJOR, staro dve leti, dobro ohranjeno, ugodno prodam. © 856-227 po 15. uri. DVE KOZI (ena je breja), prodam po ugodni ceni. © 858-574. NOV KOMBINIRAN BOJLER 65 1, drva in elektrika, za kopalnico ali vikend ugodno prodam in električno črpalko za hišni hi-drofor. ©857-193. JUGO 45 A, karamboliran, letnik 1987, prodam. © 881-111 interna 179 od 6. do 14. ure. GOBELIN, MOTORNO KOLO avtomatic, 300-litrsko skrinjo in škropilnico Panonija, prodam. © 854-333. HLEVSKI GNOJ ugodno prodam. Cena traktorske prikolice 2500 SLT. ©854-872. MALO RABLdENI MOPED APN 4, poceni prodam. © 721-783, popol- dne. KADET 1,3 S, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. © 854-205. VESPO PX 200, prodam. Cena po dogovoru. ©857-436. IŠČEM DEKLE za strežbo v lokalu. © 893-850. GOSTINSTVO PAKA odda v Šoštanju v najem poslovne prostore v velikosti 200 nr ali tri prostore po ca. 60 nr, primerne za obrt, trgovino . . . Pisne ponudbe pošljite na Gostinstvo Paka, Rudarska I, Velenje. OBČINA VELENJE V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 19. marca — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Sla-vič, nočni dr. Slavič in dr. Lazar Petek, 20. marca — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Na-tek, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek Soboto, 21. marca in nedeljo, 22. marca dr. Mijin in dr. Stu-par Ponedeljek, 23. marca — dopoldan dr.-Grošelj, popoldan dr. Natek, nočni dr. V. Vrabič in dr. Lazar Zobozdravstvo: V nedeljo, 22. marca — dr. Darinka Šuster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. AVTOELEKTRIKA HRIBARŠEK IVAN Prodaja in montaža alarmnih naprav. Vgradnja centralnega zaklepanja. Vinska gora, Lipje 57, tel: (063) 851-985 PEKARNA VODONČNIK PAKA 43, tel: 851-000 Del. čas vsak dan od 8.—12. in v soboto od 7. do 12. ure. POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE parketov ter drugih talnih, stenskih in stropnih oblog. Izdelava strešnih izolacij , in montaža pohištva. © 851-110. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo prodajala kokoši nesnice, različnih starosti. Cepljene so tudi proti kokošji kugi. Dne 22. marca ob 10. uri v Saleku pri Kolavtarju. informacije tudi po ©0602-61-202. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 20. marca do 27. marca Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875. Občina Mozirje: Na Veterinarski postaji: Do 22. marca Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. Od 23. marca do 29. marca — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. /o\ pin k Darilni butik Pink, Kardeljev trg 1, tel. (063) 851-476 Delovni čas — vsak dan od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure avtoličarstvo avtokleparstvo vlečna služba Skale 36 a Tel.: 893-600 DELAVSKA UNIVERZA VELENJE »NAMA« LJUBLJANA p.o., PE VELENJE organiziramo seminar »ZELENJAVNI VRT IN ZDRAVJE« v SOBOTO, 28. marca, ob 8. uri na Delavski univerzi Velenje, PROGRAM: * PRIDELOVANJE ZDRAVIH POVRTNIN * EKOLOŠKI VPLIVI IN VRT * GNOJENJE IN ZAŠČITA POVRTNIN * BIOPOVRTNINE ALTERNATIVA IN POTREBA * PRIPRAVA ZEMLJE * VZGOJA IN IZBIRA SADIK * SAJENJE, SETVENI KOLEDAR * ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV * OGLED VRTNARSTVA Predavanje bodo izvajali priznani strokovnjaki agronomije in vrtnarstva. * ORGANIZATOR PRIPRAVLJA PRIJETNO PRESENEČENJE * Informacije in prijave na telefon 854-539 od 7. do 14. ure! Vplačila 400 SLT sprejemamo pred pričetkom tečaja. Število udeležencev je omejeno. Z »NAMO« IN ZNANJEM DO POCENI IN ZDRAVE HRANE! © ®> KffIETIJ/KI KOfflBIftRT PTUJ ^^^ ^L^ PROIZVODNJA • KOOPERACIJA • TRGOVINA • GOSIINSIVO • PREDELAVA • SERVISI TOZD TRŽNICA VELENJE KK Ptuj Tržnica Velenje objavlja prodajo rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Prodaja se bo vršila v ponedeljek, 23. marca od 8. do 12. ure. Spisek osnovnih sredstev in drobnega inventarja bo objavljen na oglasni deski Tržnice tri dni pred predvideno prodajo. DOHODNINA ZANESLJIVO IN POCENI VAM IZRAČUNAMO DOHODNINO IN IZPOLNIMO OBRAZEC. TEL. 854-884 PO 15. URI ZAHVALA Po tragični nesreči nas je v 77. letu zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric Anton Krajnc 14. 5. 1915-1«. 3. 1992 iz Velikega vrha Iskrena hvala vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, ki so ob nesreči prvi priskočili na pomoč, govornikoma za poslovilne besede, postaji prve pomoči Velenje za nudeno pomoč, bolnišnici Celje, kliničnemu centru Ljubljana oddelek za opekline, prodekanu Ivanu Napretu za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala našim sodelavcem Razstavno prodajnih centrov Gorenje v Velenju, veleblagovnice Nama Velenje in Procesne opreme Gorenje Velenje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI. ZAHVALA * Ob boleči izgubi naše drage mame Antonije Meh rojene DREV iz Raven se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njenim in našim prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili do preranega groba. Hvala gospodu Hudomalu za poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke in gospodu duhovniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Menihu za trud in skrb ter patronažni sestri Teji. NJENA DRUŽINA ZAHVALA Po težki bolezni je mnogo prezgodaj odšla od nas draga žena, mama. babica Marija Maršnjak 1. 1. 1940-9. 3. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Zdravstvenemu centru, RLV, znancem in sosedom iz Kraigherjeve 6 za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in ostalo pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Rusu za mnogo prizadevanja. Zahvaljujemo se tudi govorniku gospodu Valenciju, pogrebcem, pevcem, duhovniku gospodu Horvatu za opravljen obred in vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Tone, sin Sašo ter hčerki Marina in Suzana z družinami. Truplo tvoje zemlja krije v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. I' 11 tt Mihaele Jerele iz Vrnjačke Banje 7 v Velenju iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom, ki so ljubo ženo in zlato mamico v tako velikem številu pospremili na njen veliko, veliko prerano izkopani grob. Prelepi venci, cvetje naj bodo dokaz ljubezni in spoštovanja ob zadnjem slovesu. Hvala za izrečena sožalja, pomoč in tolažilne besede. Še posebej hvala za pozornost, podarjeno cvetje, pomoč in spremstvo SSK Velenje, sošolcem in sošolkam 5 C in 7 A, učiteljem OS Bratov Mravljak, RLV TOZD Priprave in TGO TOZD Štedilniki, osebju bolnišnice Topolšica, onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Rezarju. Iskrena hvala pevskemu zboru za zapete žalostinke in gospodu govorniku za tako lep nagovor ob odprtem grobii. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Bojan ter sinova David in Klemen. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene in zlate mamice Zanimiva okrogla miza industrijskih oblikovalcev v Gorenju Do odličnosti - z oblikovanjem Med petdnevnim obiskom v Sloveniji smo ugotovili, da je za 17. kongres ICSID — Mednarodnega sveta združenj industrijskih oblikovalcev, ki bo od 17. do 23. maja v Ljubljani, vse pripravljeno, je po ponedeljkovi okrogli mizi »Z oblikovanjem do uspešnega trženja proizvodov za dom« v Gorenju povedal predsednik ICSID, Finec Antti Nurmesmiemi. 45 vrst domačih eksotičnih plazilcev in dvoživk Pi-' Vodna mokasinka je zelo strupena in zraste do 1,8 metra Zeleni legvan vsekakor zbuja veliko pozormosti Okrogle mize, ki so jo organizirali koncem Gorenje, slovensko ministrstvo za industrijo in gradbeništvo ter upravni odbor združene organizacije 17. kongresa ICSID Ljubljana '92, so se zraven več članov najožjega vodstva ICSID udeležili tudi predstavniki slovenske vlade, občine Velenje in številni industrijski oblikovalci iz naše države. Vodil pa jo je Peter Krepel. direktor raziskav in razvoja Gorenja Gospodinjski aparati. Predsednik poslovodnega odbora koncema Gorenje Mitja Jenko je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je okrogla miza priložnost tudi za seznanitev z dosežki, razmišljanji in strategijo Gorenja na področju oblikovanja. Predsednik upravnega odbora 17. kongresa ICSID Ljubljana '92 prof. Saša J. Maechtig pa je povedal, da je bilo prav Gorenje eno prvih slovenskih podjetij, ki se je vključilo med združene organizacije tega največjega srečanja industrijskih oblikovalcev iz vsega sveta. Opozoril pa je tudi na nujnost integracije stroke, industrijskega oblikovanja, v gospodarski in kulturni prostor. Predsednik ICSID Antti Nur-mesniemi pa ni mogel mimo dejstva, da postaja zdaj, po štirih letih, ko so sprejeli odločitev o prizorišču 17. kongresa ICSID, kongresno geslo »Na križišču« čedalje bolj aktualno. Z izzivi se srečujejo povsod po svetu in Slovenija ni pri tem prav nobena izjema. Direktor izvoza Gorenja Gospodinjski aparati Franjo Bobi-nac je udeležencem okrogle mize podrobneje predstavil prizadevanja za kar največjo uveljavitev podjetja v svetu. Zdaj prodajo na tuje trge že več kot 80% vse proizvodnje, uvrščajo pa se med 7 največjih proizvajalcev velikih gospodinjskih aparatov v Evropi. Samostojni oblikovalec v Gorenju gospodinjski aparati Janez Smerdelj pa je ob predstavitvi podjetniške »osebne izkaznice« na področju oblikovanja posebej poudaril dejstvo, da so gospodinjski aparati Gorenja, izdelani IZKOPAL 4 HRUŠKE C. K. iz Velenja je okrog svojega vikenda v »naselju« Kinta kunte pred dvema letoma vsadil hruške — vilja-movke. Ko je v torek, prejšnji teden, prišel na omenjeni prostor, je ugotovil, da je bil v noči na omenjeni dan nekdo zelo »priden«. V nasadu so namreč manjkale 4 hruške. OB USNJENO JAKNO IN POSLOVNI KOVČEK V noči iz 10. na 11. marec so ob prijavi še neznanci prišli do osebnega avtomobila, last M. N. iz Pirana. Vozilo je bilo parkirano pred gostinskim lokalom Vile Herberstein v Velenju. Razbili so steklo na vratih avtomobila, vlomili vanj, iz notranjosti pa odnesli poslovni kovček, usnjeno ja-kno in pleteno jopo. Storilce od leta 1961 naprej, rezultat lastnega razvojnega dela, prvega oblikovalca pa so zaposlili leta 1963. Zdaj zaposluje Design center v Gorenju Gospodinjski aparati že II strokovnjakov; pri njihovem delu pa jim kot konsul-tanti pomagajo tudi strokovnjaki iz Italije in Zvezne republike Nemčije. Dejstvo je, da v Gorenju Gospodinjski aparati sledijo trendom v svetu, kjer postaja design vse odločujoč dejavnik pri nakupu. Zato so vse bolj v ospredju estetski pluralizem in raznovrstni oblikovalski pristopi. r dejanja so že odkrili. Gre za skupino mladoletnikov — K. R., M. A. in M. G. P. iz Velenja, ki imajo na vesti kar 42 kaznivih dejanj. Nekaj jih sega v konec prejšnjega leta, večino pa so storili v prvih treh mesecih letos. Gre največ za tatvine v trgovinah in vlome v osebne avtomobile. KRAJA KOLESA Prejšnji torek je B. M. iz Kardeljevega trga v Velenju pustil svoje kolo pred poslovalnico Lota v Velenju. Čas, ki ga je potreboval za izpolnjevanje stavnih lističev, je neznani dolgoprstnež spretno izkoristil in se s kolesom odpeljal neznano kam. Dan kasneje, v popoldanskem času, so velenjski policaji zapisali v svoje heležnice še eno krajo kolesa. Tokrat je brez svojega gorskega kolesa Iz razprav velja še posebej omeniti ugotovitev Nizozemca Fransa van der Puta, da je potrebno industrijsko oblikovanje kar najbolj vključiti v podjetniško strategijo. Sicer pa je ponedeljkova okrogla miza ugotovila, da je treba še odločneje uveljavljati oblikovalski procesni trikotnik: oblikovanje — proizvodnja — marketing, saj bo le na ta način mogoče doseči željeni cilj, to je 7. oblikovanjem v višji cenovni razred oziroma z oblikovanjem do odličnosti. Ker bo Velenje, skupaj s še sedmimi slovenskimi mesti, gostitelj tretjega kongresnega dne, je udeležence okrogle mize v Gorenju pozdravil tudi velenjski župan Pankrac Semečnik. (an) ostal K. P. iz Velenja. Parkiral ga je pred velenjsko knjižnico. IZNAJDLJIVA NATAKARICA Le malokdaj v rubriki mo-dro-bela kronika nista, zaradi takšnega ali drugačnega vzroka, zapisani začetnici K. G. Tokrat sta začetnici »povezani« z iznajdljivo natakarico. N. M. iz Velenja je K. G. zaposlila kot natakarico v najetem lokalu v kegljišču v Šoštanju. Ta je v noči iz 11. na 12. marec zaključila delovni dan malce nenavadno. Vzela je dnevni izkupiček, mikrovalovno pečico, cvr-tnik, dva namizna prta, kilogram kave, 3 kg pralnega praška, steklenico viskija in dva zaboja piva ter odšla domov. Naslednji dan je seveda ni bilo v službo. Kot so ugotovili velenjski policaji, je z zbranim blagom preko noči odpotovala v svoj rodni kraj v BiH. V Mariboru so 12. marca v tamkajšnjem akvariju odprli še oddelek terarij in tako se poslej ta ustanova imenuje Akvarij — terarij Maribor. Nov je tudi zaščitni znak, akvarij in terarij na njem pa simbolizirata ribica in kuščar. Med vabljenimi gosti in novinarji je bila tudi mariborska županja Magdalena Tovornik, ki je to pomembno kulturno, turistično in izobraževalno pridobitev odprla. Ob tej priložnosti je med drugim dejala, da je to velika pridobitev, ne le za Maribor in da smo lahko ponosni, da imamo poleg akvarija še terarij. In kaj o tej pridobitvi pravi predstojnik te ustanove Branko Kolar? »Prvič so se vrata mestnega akvarija odprla leta 1953. Takrat smo razstavljali le vodno favno in floro, ki je bila značilna le za ožjo Slovenijo, toda l judje so si zelo želeli, da bi dajavnost razširili. V 39 velikih razstavnih akvarijih smo naselili primerke iz vodnega živalstva in rastlinstva z vseh kontinentov. Interes javnosti in šolstva nas je spodbudil, da smo začeli našo dejavnost razširjati še na razstavljanje plazilcev, dvoživk in insektov. Za omenjene razstave so pohvale kar deževale in to nas je spet spodbudilo, da smo začeli razmišljati o razširitvi prostora. Lani smo podpisali pogodbo o finančnem vložku z Danilom Auerjem in si tako pridobili oddelek terarij, v katerem je sedaj razstavljenih 45 vrst domačih in eksotičnih plazilcev in dvoživk, naša želja pa je, da bi imeli 130 takih živali. Posebno smo ponosni na eno največjih zbirk nestrupenih in strupenih kač na evropskem prostoru. Zanimanje zbujajo še krokodili, Merilec onesnaženosti zraka Tudi Velenje postaja vse bolj z zrakom onesnaženo mesto. Spomnimo se dva tedna nazaj, ko so bile koncentracije strupenih plinov močno povečane, ba bi bili sprotno obveščeni o tem, kakšen zrak vdihavamo v mestu Velenje, so v velenjski Nami nad vhodom s Cankarjeve ulice namestili merilec onesnaženosti zraka. Torej, kdor se želi seznaniti s stanjem zraka, naj stopi do vhodnih vrat v velenjsko Namo in se prepriča. (bm) »POHOD« LJUBITE-UA(EV) REZERVNIH DELOV Pošteni občani izkoristimo noči za spanje. Doslej neznani storilec pa je čas iz 13. na 14. marec izkoristil za povsem druge namene. Tako je v omenjenem času nekdo prišel do osebnega avtomobila, parkiranega pred stanovanjsko hišo Janka Ulriha 17 v Velenju in na škodo S. M. odtujil z vozila obe zadnji kolesi. Parkirana katrca pred stanovanjskim blokom na Koroški 8 a v Velenju, last K. A., je ostala brez avtoradia in zvočnikov. Osebni avtomobil samara, parkiran na Foitovi 8 prav tako v Velenju pa brez zadnjega desnega kolesa s platiščem. Njen lastnik je Š. J. iz Celja. LAŽJA PROMETNA NESREČA Na parkirnem prostoru pri NOP se je prejšnji petek, nekaj čez 14. uro, pripetila lažja veliki kuščarji legvani in varani, kopenske in močvirske želve . . . Brez pretiravanja lahko trdimo, da imamo edinstveno tovrstno institucijo v južni in srednji Evropi. Naša dejavnost je velik prispevek za ves slovenski prostor. Dokaz za to trditev je med drugim že prometna nezgoda. Trčila sta voznik osebnega avtomobila Viktor Kolšek (42 let) iz Pod-gore pri šmartnem ob Paki in voznik kolesa z motorjem Cvetko Lambizer (33 let) iz Andraža nad Polzelo. V nesreči se je slednji lažje telesno poškodoval. VLOM V GOLFA V dneh iz 13. na 16. marec je neznanec prišel do osebnega avtomobila, parkiranega pred zgradbo na Trgu mladosti v Velenju. Na doslej neu-gotovljen način je vlomil v golfa, last Gospodarske zbornice Slovenije in iz njega odtujil avtoradio. ČAKA GA SODNIK ZA PREKRŠKE Sobotna prireditev v Rdeči dvorani v Velenju se je za H. M. slabo končala. Brez pravega vzroka ga je v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne namreč pretepel tujec M. S. Posredovati so morali delavci policijske postaje Vele- to, da je univerza v VVikihiki-ju na Havajih vpisala našo ustanovo v register svetovno znanih akvarijev in da smo postali član CBSG — svetovnega združenja za zaščito živalskih vrst 's sedeiem v ZDA.« B. Mugerle nje in za vročekrvneža napisali prijavo sodniku za prekrške. ELEKTRIČNI STIK POVZROČIL POŽAR? Minulo nedeljo, malo pred polnočjo, so bližnji sosedje opazili požar na stanovanjski hiši Avgusta Friškovca iz Bevč. Gasilci, ki so prihiteli na kraj, so preprečili, da bi hiša povsem zjgorela. Po prvih domnevahi je požar povzročil kratek stik na električni napeljavi. ZABODLA GA JE Že kar nekaj časa vemo, da se čudne stvari ne dogajajo samo na zahodu, ampak tudi pri nas. Ta ponedeljek, ob 16.40 uri, sta se namreč na stopnišču na Prešernovi 2 v Velenju ponovno sprla S. O. in njen sorodnik \1. O. V prepiru je S. O. uporabila tudi hladno orožje in z njim svojega nasprotnika hudo telesno poškodovala. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Udeleženci okrogle mize industrijskih oblikovalcev v Gorenju: Antti Nurmesniemi, predsednik ICSID, Frans van der Put, član izvršnega odbora ICSID, Peter Krepi, vodja okrogle mize iz Gorenja Gospodinjski aparati, Mitja Jenko, predsednik poslovodnega odbora Koncema Gorenje in prof. Saša J. Maechtig, predsednik upravnega odbora 17. ICSID. Društvo za boj proti raku Tako kot že v mnogih društvih in klubih bodo ocenili na rednem letnem občnem zboru minulo delo ter oblikovali delovni program za prihodnje tudi člani društva za boj proti raku iz Velenja. Občni zbor bodo pri-• pravili v četrtek, 26. marca, v sejni sobi velenjskega Zdravstvenega doma. Začeli ga bodo ob 18. uri. Bodo zaprli Rudnik? Jasno je, da čistilne naprave na blokih šo-štanjskih termoelektrarn ne bodo dograjene do konca letošnjega leta in torej na ta način ne bo mogoče zadostiti zahtevam občinske skupščine po 90 odstotnem zmanjšanju emisij. Torej bi to lahko dosegli le s prepolovlje-no proizvodnjo rudnika in šoštanjskih termoelektrarn. V obeh kolektivih pravijo, da potent ne bi bili več rentabilni in bi torej dosledno uresničevanje sklepa občinske skupščine pomenilo zaprtje rudnika in verjetno tudi usahnitev proizvodnje elektrike. Direktor rudnika Franc Avberšek je nred dnevi izjavil, da so se v tem kolektivu ze lotili priprave projekta zapiranja velenjskega ■dnika. Vec v prihodnji številki Našega ča- ru sa. modro bela kronika 1000 novih delovnih mest Tudi v letošnjem letu sta Ministrstvo za delo in Republiški zavod za zaposlovanje objavila Javni natečaj pod tem geslom. Namen natečaja je, da se s subvencijo v višini 150.000 SLT zagotovi zaposlitev za nedoločen čas tistim, ki so kot brezposelni iskalci zaposlitve prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Prednost pri vključitvi" v zapioslitev imajo brezposelne osebe z daljšo čakalno dobo, ki pa ne sme biti krajša kot tri mesece. Vlagatelji zahtevka pa morajo v skladu z Javnim natečajem pripraviti ustrezno dokumentacijo. Podrobnejše informacije pa lahko vsi zainteresirani dobijo na velenjski enoti Zavoda za zaposlovanje. bš