BIBuuTcKA umi mu. v Ljubljani leto I. - Štev. 60. Spedizione in abbonamento postale 2° Pruppo - Poštnina plačana v gotovini. Cena z a Trst in Gorico 50|stotink *«orškl ust Uide v.ako sredo In sofcoio zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Cors« Verdi štev. 47 - Telefon štev. 292 Oglasi s« zaračunavajo "o Račun Pil Cassa di Kisparmio Gorica. Gorica, dne 29. novembra 3944. Za mesto Gorica in Trst: posnmezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26lir, celoletna 52.— lir. Izven mesta Gorica in Trstt posamezna številka I.— lira, polletna naročn. 47.— Itr, celoletna Slovanstvo Sedanja svetovna vojna i-ma še nedoločene politične cilje in prav nihče ne ve, kam bi končna zmaga ene, droge ali tretje stranke vedla. Ta vojna ima to značilnost, da se namreč ne borita dve stranki druga proti drugi, temveč vsi proti vsem in to ravno povzroča strahote, pa tudi nejasnosti, hkrati pa ideološke nerazumljivosti. Leta 1941., junija meseca je stopila v vojno tudi bolj-feeviška Sovjetska zveza — saj o kaki Rusiji danes ne moremo več govoriti, — tedaj so Kavkazijci, Mongoli in vsi drugi jNeslovani, zla-^ sti Židje, ki vedre in oblačijo v Moskvi, da se je večina prebivalcev v Sovjetski zvezi pravzaprav slovanska, saj obstoji 80 odstotkov iteh prebivalcev iz Velikorusov, Ukrajincev, Belorusov in rusko 'govorečih Kozakov, o-stalih 20 odstotkov pa po-menja za Evropo le zanimiv etnološki in etnografski drobiž. narodi, vredni znanstvenega preiskovanja, ki pa nimajo političnega pomena. Pa še nekaj so se spomnili kremeljski vladajoči Kavkazijci, Židje in Mongoli: namreč, da v Evropi žive tudi Slovani, da so \ Evropi Poljaki, Cehi, Slovaki, da so !Slovenci, Srbi, Hrvatje in Bolgari in tu so hoteli dobiti pomoč. Sam Aleksej Tolstoj, nevreden vnuk Leona Tolstoja, in osebni »žurna-list« Stalina, llija Ehrenburg, to ime najbrže ne govori o »slov'inskem pokolienju), sta po radiju pozivala vse evropske Slovane, tudi Slovence, naj bi se pridružili komunističnim hordam in tako o-mogočili pohod boljševizma v Evropo. Izrabiti so nas hoteli in sedaj vidimo kaj so hoteli, boljševikom ni bilo zn poU-sko ali češko svobodo, ker ta dva slovanska naroda živita na ozemlju, ki geopolitično in strateško niti ni važno, predstavlja pač torišče za dolge fronte, šlo jim (je pred vsem (za dva \naro-da, namreč za Bolgare in pa za nas Slovence. Bolgari so sosedje s starodavne Ru sije, (sedaj Sovjetske zveze,) to je Dardanel in Bosporja, mi Slovenci pa smo prebivalci onega flozejmlja, odkoder bi Sovjetska zveza najlažje prodrla v Jadransko morje in potem v Sredozemlje. Zato si moremo lahko tolmačiti pohlep Sovjetske zveze po bolgarski zcmJji, s katere že ograža Turčijo in od tod vemo tudi za nenasitno željo Sovjetov po naši mali slovenski zemlji. Na važni cesti smo v Evropi: od tod je naša kultura, naša izobrazba, ker smo se učili od vseh sosednih narodov, od tod je naša bridkost. dno Orardimeria. V zgornji Alzaciji je sovražnik ponovno poizkušal z. osredotočenimi napadli v pasu severno- zahodno Belforta in južno-zahodno Miillhausena skozi Burgundska vrata. Pri Masltfnstru so bili napadi odbiti z velikimi izgubami. Na švicarski meji je poizkušal sovražnik z oklepniki ponovno prodreti po cesti Delle-Basel. Nemški daljnometnj ogenj je ponovno obstreljeval Londbn, Anlwerpen in I.iittich. Angloameriški teroristični bombniki so v spremstvu lovcev ponovno napadli stanovanjske predele raznih nemških mest in celo kmečke občine. Predvsem so napodili pokrajino okoli mesto Hannovra in pa mesto Hamm. Nemci so sestrelili 88 sovražnih letal, med temi 61 štirimotornih bombnikov. Ponoči so sovražna letala Mtvpndla Moriakovo, Nemške podmornice so v hudih bitkah potopile 6 ladij neke ladijske spremljave s skupno tonažo 33.500 hrt. in 3 lovske torpedov-ke. Ob cesti proti Kninu, severovzhodno Šibenika v Dalmaciji, se razvijajo hudi napadi mešanih sovražnikovih sil, ki pa so bili vsi zavrnjeni. V krajih zapadlno Apatina v Banatu, se nemške čete nahajajo še nadalje v hudih obrambnih bitkah proti novim boljševiškim silam. Med Budapešto in Tokajem je srditost boljševiških napadov v teku dneva pojenjala. V posameznih napadih, ki so bili vsi razbiti, so boljševiki izgubili 22 o-klopnih voz, delo uspešne obrambe nemške armade. Nemški lovci so z uspehom napadli preteklo noč zbirališče sovražnikovih ojačenj v bližini Budimpešte in Mohača. V Kurlandiji sovražnik zaradi težkih izgub v ljudeh in materialu ni nadaljeval včeraj s svojimi velikimi napadi. Stopnje boljiševizacije Beriin. List »12 Uhr Blati« prinaša zanimivo poročilo o šestih štadijih boljševizacije Evrope, ki se pričenja s padcem vlade kot prvim Stadijem. Iz belgijskega primera je razvidno, kako divjajo podzemeljske sile, ki so v moskovski službi, proti vladi, če ta ne pleše popolnoma po Stalinovi piščalki. Isto velja za Grčijo, kjer po moskovskem mnenju ne vodijo dovolj uspešne borbe proti fašizmu. Če je dežela na pritisk ulice izmenjala vlado, pričenja drugi štadlij, namreč sistematično razrušilno delovanje, za kar je Iran značilni primer. Kot tretji stadij, tako nadaljuje list, prideta v deželo lakota in beda povsod tam, kjer vladajo Sovjeti ali An-gloamerikanci. list opozarja pri tem na Romunijo in Italijo, kjer postaja položaj vedno obupnejši. * * 1 * |— ** 1 i tj^r ‘ij- daljne ruske stepe v južne kraje in v Sredozemlje, je trpt/l, je krvavel, toda ostal je. Sedaj prihajajo hinavsko drugi. Prihajajo 'sovjetski poslanci, ki nam govore sicer v našem lastnem jeziku, saj so.iz našega rodu, so pa plačanci Neslovanov, ki na žalost obvladujejo veliko slovansko Rusijo. Sovjetski mogotci so sami izjavili večkrat, celo njihov voditelj Lenin, da boljševizem nima s slovanstvom nič skupnega. Voditelje vseslovanskega gibanja so zmerjali kot naivneže, kot reakcionarje^ niso imeli nobenega smisla za težnje malih slovanskih narodov, celo za u-krajinski in poljski narod ne, kaj šele za slovaški, bolgarski ali slovenski narod, Kot četrti štadij sledi nato politika izpolnjevanja, ker so slabe vlade, če ne morejo več obvladati bede, dostopnejše moskovskim ukazom. To vidimo v Franciji kjer je de Gaulle sedaj povabil v Pariz zastopnike moskovskega Vrhovnega Sovjeta, in v Romuniji, kjer nameravajo odpraviti pro-tižidovske zakone, da bi pripravili boljševiškim elementom širše torišče udejstvovanja. Roko v roki s temi ukrepi slabotnih politikov gre nato odstranitev vseh narodnih elementov, kar predstavlja peti štaldij boljševizacije. Najbolj značilni primer za to je Finska, kjer zahtevajo izročitev ' vseh onih mož, ki so nekoč u-pravljali deželo. Končno sledi nato šesti in posledhji štadij, namreč likvidiranje v okviru boljše-viške politike iztrebljenja. List na- vaja s tem v zvezi angleški časopis »Catholic Times«, ki poroča o grozovitostih v Litvi, kjer so boljševiki likvidirali tisoče nesrečnih žrtev. London in Washing-ton pa mirno gledata to brezvestno zasužnenje narodov ter celo o-dobravata to politiko iztrebljenja. ARETACIJE V BUKAREŠTI Reuter poroča iz Bukarešte, da je zajel deželo velik val aretacij. Žrtve so i~>olitiki. med katerimi se nahajata nekdanji predsednik zbornice Ion Gigurtu in nekdanji zunanji minister. FINSKI OTROCI NA ŠVEDSKEM Neštevilne švedske družine so sprejele finske otroke, katerih je preko lo.ooo, kot goste na Švedsko. niso podpirali nikoli Čehov, pustili so na cedilu Srbe in Hrvate, sedaj pa seveda, ko boljševiki hočejo pomoči v osrednji Evropi, sedaj so se spomnili celo na mali slovenski narod. Od tega pričakujejo predvsem žrte\v, 'tako, da bi lažje vkorakale njihove čete do Jadranskega morja, mi pa naj bi med tem poginili, kjer bi se oni vsi-drali in bi seveda potem pozabili na vse to, kar so o-bljubljali Tolstoj, Ehrenburg fcn Slovenec Ivan Regent v moskovskem in tifliskem radiju. Temu, kar počenjajo bolj-ševiki, bi mogli reči ali imperializem ali geopolitični načrti, nikdar pa ne izvajanje vsesoslovanske ideje. Ako bi morda kdaj boljševiški načrti v srednji Evropi uspe* )i, bi boljševiki nas Sloven- cev ne poznali več, ne bi poznali nobene slovanske sentimentalnosti, zakaj sentimentalni boljševiki sploh nikdar niso, temveč bi slovenski narod ali pomorili a-li pa odgnali v daljno Sibirijo, kjelr bi se izgubili naši najboljši ljudje med Turke-stanci, Turkmeni in Samoje-di. Žalostno je, da se dobe med nami zaslepljenci, celo v mestih, da o onih v gorah ne govorimo, ki proslavljajo Sovjetsko zvezo kot slovansko državo in boljševiško i-dejo, oziroma boljševiške načrte kot slovanske. Tako »slovanstvo« moramo Slovenci odločno odklanjati, še več. boriti se moramo proti njemu, zakaj tak »slovanski boljševizem« pomenja za slovenski narod neizprosno narodno smrt. SPODLETELI POIZKUSI RDEČIH NA HRVATSKEM Na Hrvaškem so spodleteli poskusi rdečih tolovajev, da bi si pridobili pristaše dr. Mačka, ali pa vsaj njegove nekdanje poslance. Že od spomladi prinaša tolovajski lisk ostre napade na te ljudi, posebno na dr. Mačka, kateremu očitajo tudi »izdajstvo« kakor vsakomur. Od takrat so komunisti stopili v odkrit boj proti HSS in so pospravili tudi več njenih nekdanjih veljakov. Med poslednjimi, ki je padel, je bil nekdanji sušaški župan Sarmič. RO) MF.D LONDONSKO IN LllBI.INSKO POLJSKO VLADO Ostrina, s katero se napadata, obe poljski vladi, begunska v Londonu in rdečkasta v Lublinu, se ni omilila niti po Churchillovem obisku v Moskvi. Ker Sovjeti zaradi navidezne politične spodobnosti ne morejo govoriti sami. pošiljajo zato v boj neodgovorne ljudi iz svoje lublinske družbe. Ti napadajo londonske begunce, češ db si še zmerom drznejo govorili v imenu poljskega naroda. Lublincem seveda ničesar dolžni. BOI IšFVIšKA STRAHOVLADA NA MADŽARSKEM Boljševiki so na osvojenem madžarskem ozemlju uvedli takoj svo; itrahovalni sistem. V Scegedb so zapovedali prebsval- • stvn; da mora oh mraku postaviti pred hiše vse svoje oblačilne predmete, razen tistih, ki jih ima na sebi. Kdor bi obdržal odlvečna oblačila in bi ga zalotili, bo ustreljen. Podobno so naslednji dan uredili za živila. Ljudje so morali oddati vse pa iti jest iz skupnega kotla. Tako so Sovjeti temeljito izropali vse mesto. Nič drugače niso ravnali v drugih zasedenih krajih. NOVA FINSKA VLADA Razvoj v f inski gre točno po poti, kakor jo doživlja vsako država, ki pride »v prijateljske sosedske odnošaje« s Sovjefijo. Vlada za vlado in v vsaki novi je vedlno več rdečkarskih, če že ne rdečih ministrov. V novi finski vladi, katero je sestavil zmerni levičar Paasikivi, je več kot polovica članov, ki so bolj ali manj rdeči. PIFRLOT IN PARTIZANI Vlada ministrskega predsednika Pierlota se naslanja na bajonete angloameriških čet in skuša z njimi zadušiti gibanje makistardov, ki jih je o-koli 60.000 oboroženih, to so nekakšni belgijski partizani, ki pa jih angloamerikanci neusmiljeno streljajo in preganjajo, kjer jih dobe. Angloamerikanci partizane preganjajo tako v Franciji kakor v Belgiji, na Holandskem in v zasedeni Italiji. Komunistična množica je v glavnem belgijskem mestu Bruslju uprizorila demonstracije svojih sil pred očmi angloameriških zastopnikov belgijskega ministrskega predsednika Pierlota in tudi pred očmi sovjetskih zastopnikov. Pri tem je bilo pet demonstrantov ubitih, prav tako trije policisti, še več pa jih je bilo ranjenih. Pierlot torej vla>-da v Belgiji na bajonetih Angjo-j amerikancev in glavna njegova ; skrb je odkod dobiti živež za go-i sto naseljeno belgijsko prebival-| stvo in kako se borili proti za-I hrbtnim partizanom, ki ropajo belgijsko kmetsko prebivalstvo i živeža. Unsv. prof. Grotovlpredava Položaj Cerkve v Rusiji CERKEV SE JE UMAKNILA V KATAKOMBE Metropolit Serasin je umrl leta 1931. in po njegovi smrti je ruska pravoslavna cerkev morala oditi s svojim življenjem in udejstvovanjem v katakombe. Poprej pai se je v zboru njenih voditeljev zgodilo isto, kar se je pred Kristusovo smrtjo zgodilo med apo- j stoli. Tudi mad ruskimi metropo- j liti se je našel Juda lškarijot in ta Juda je postat metropolit Sergej, ki se je leta 1937. priključil bolj-ševikomi in po njihovih navodilih organizirat tako zvano »živo« cerkev. Tako imamo v Sovj. zvezi od 1. 1927 naprej dive cerkvi, in sicer uradno in podtalno cerkev. Da bi se prikupil boljševikf.m ie metropolit Sergej vpletel v cerkvene molitve za sedanje rdeče oblastnike. V zadnjem času je morala ta »živa« cerkev pristati tudi na to, da morajo v njenih cerkvah po evangeliju prebrati vernikom izpred oltarja še dlnev-no vojno poročilo maršala Stalina. Podtalna cerkev pa živi še naprej, kajti verniki ne marajo v cerkve, kjer se moli za Stalina in za tiste, ki so pravo cerkev odstranili in njene voditelje pomorili. Podtalna cerkev ima svoje ] škofe in duhovnike, ki pa morajo živeti skriti in nepoznani. »2iva« cerkev pa samo životari, kajti 1 židovski bol j še viški oblastniki so tudi njeno delovanje silno ogra-d!ili z raznimi ukrepi. Tako so prepovedali mladini do osemnajstega leta hoditi v cerkve in se versko izobraževati, z najstrožji-mi kaznimi je staršem zagroženo, če bi svoje otroke versko vzgajali. Po letu 1935 pa se je brezbožna agitacija še povečata in tedaj so začeli na veliko rušiti preostale ruske cerkve. Tako so bite podrte najlepše katedrale, nekatere katedrale pa so bile spremenjene v restavracije in sjično; katedrala v Rostovu je bila spremenjena v zverinjak, drugod pa so iz cerkve napravili zabavišča in dvorane za filmske predstave. Pravo versko življenje pravoslavnega ljudstva pa se sedaj razvija tako rekoč v katakombah, kakor v prvih časih krščanstva in poganskega preganjanja Cerkve. Duhovniki in škofje žive čez dan kot delavci ali obrtniki, služba božja se vsa vrši skrivaj in v silnih težavah, vendar redno in povezano. Kadar zapro in ubijejo -kote ali duovhPikr., ie žc odrejeno in poskrbljeno za to, da se pravi cerkvi ohranijo posvečeni škofje in duhovniki. Ko so boljše-viki organizirali »živo« cerkev, je mnogo duhovnikov in nameščencev rajši službo zapustilo, kakor pa da bi služilo tej cerkvi. Po vsej pravoslavni Rusiji je bil znan diakon Maksim, ki je bil najboljši pevec ruske cerkve in je bil dia- kon patriarha, da jc pri patriar- ! hovi službi božji prepeval s svojim odličnim basom. V službo pri »živi« cerkvi ni maral stopiti in )o rajši odšel v opero in je sedaj pod imenom Maksima Mihajlova največji operni basist. Njegovo ime je pred kratkim stopilo v o-spredje, ko je Stalin iz agitacijskih razlogov poslal pevski zbor moskovske cerkve v Sofijo, da bi lam prepeval pri službi božji. la pevski zbor je moral peljati v Sofijo sam Maksim Mihajlov. tIVA CERKEV - STALINOVO SLEPILO Ta »živa« cerkev je navadno orodje v rokah boljšeiviške agitacije. Te cerkve se sedaj poslužuje Stalin, da z njo in njeno navidezno svobodo vara zapaidni evropski krščanski svet. Tej cerkvi v Rusiji nikdo ne verjame, pa tudi zunaj v svetu mirna nobenega I ugleda. Njen patriarh je bil pred : kratkim od Stalina poslan na po- j sebno potovanje na Bližnji vzhod. : Tam naj bi bil priča nove boljše- j viške verske politike, obenem pa bi moral od pravoslavnih patriar- i hov v Carigradu, v Smirnii in v , Jeruzalemu doseči priznanje enn- j kopravnosti in pravilnosti svoje ' službe. Patriarh se je podal na j pot, pa je prišel samo v Teheran, iz Teherana pa se je moral vrniti nazaj v Moskvo, ker so mu patriarhi pravoslavne cerkve v Carigradu, Smirni im Jeruzalemu sporočili, da si ne žele njegovega obiska in mu ne morejo nuditi nobenega priznanja. Življenje ruske pravoslavne cerkve je danes pod boijševiki obsojeno na trpljenje in preganjanje, ki se more primerjati po pravici z življnejem prvih krščanskih cerkva. Kakor so prve krščanske cerkve s svojimi mučenci sejale seme, iz katerega je vzklila nato mogočna stavba Kristusove Cerkve, tako se danes ruska pravoslavna cerkev v trpljenju in krvi boljševiškega preganjanja s svojimi mučenci in junaki pripravlja za nov sijaj Kristusove zmage nad komunističnim zlom in brezboštvom. Daši je ta cerkev danes prisiljena ma življenje v podzemlju, je njena nevidna prisotnost tako močna, d& se je celo njen največji sovražnik Stalin moral spustiti v poskus s tako zvano »živo« cerkvijo. Rus-j ki verniki tej potezi Stalinove po-j litike niso nasedli, pa tudi zuna-: nji svet je spregledal laži sovjet-! ske agitacije. Prava pravoslav-| na cerkev živi in če je ni uničilo i in zatrlo petindvajsetletno pre-I ganjanje — in lo preganjanje je takšno, da si ga navaden evropski opazovalec težko more predstavljati — tedlaj je tudi krajša ali daljša doba povečanega ali zmanjšanega nasilja ne bo mogla zatreti. IKonec.) Dejstva in ugotovitve Fran^ois Mauriac sodob- i niin jakobincem Znani francoski pisatelj j Francois Mauriac je objavil j v pariškem dnevniku »Figa- \ ro« članek o položaju Fran- \ cije, ki od 16. septembra trpi , od komunističnih »macjuisar j dov«, ki ustrezajo našim »par- i tizanom«. Mauriac je znan širom sve- j ta, ima veliko čitalcev in ob- i čudovalcev med Slovenci. Ker ’ govori o vprašanju, ki je tu-di pri nas pereče, upamo, da \ bomo bralcem ustregli, če < ponatisnemo važnejša mesta iz njegovega članka. Mauriacova izvajanja so ‘ še posebej važna in nepristranska, ker ni ta znani j francoski pisatelj nobefi »fi- j lo fašist«, ampak pripada ka- j toliškim levičarskim strujam, ki se ob španski boljševiški revoluciji niso mogle opre- ; deliti ne za eno ne za drugo \ stran. Napisal je uvod v zna- \ no knjigo »Komunizem in krščanstvo« (s prispevki Rou-gemonta, Daniela Ropsa, Du-catillona, Berdjajeva), ki jo je zlasti Kocbek pri nas na debelo izrabljal. »Civilta Cat tolica« ga je zato trdo prijela (20. nov. 1937). Mariac primerja /sedanjo revolucijo z veliko francosko revolucijo l. /7,i:.st, r-.ii, je slchern-Viiu v dokaz težka preizkušnja Moraževčeve Marije iz Vrat pri Čepovanu. ki je poslala žrlev verske svobode. Preteklega aprila je prezrla Boga in srečo lastne matere ter nasedla in se zaverovala v rdeči raj. Pustila se je speljati od hrvaškega internacionalista. Ker je vedela, da bo kmalu mali njegovemu otroku, je ž njim pod smreko sklenila poroko. Ko je po kratkem času zvedela, da je tujec, ki se mu je žrtvovaila, zakonski mož in oče dveh otrok, ki jih je zapustil doma, ji je ljubezen izžarela in mir je zapustil njeno srce. Ni se dolgo izgovarjal na razne zahteve uboge žrtve. Nekega dne jo je povabil na sprehod po cesti, ki pelje proti Sv. Luciji. Za vasjo je krogla iz samokresa odvzela vse bolesti in težave, ki jih ji je prizadel. Njemu pa ie vrnila OF-arsko versko svobodo in oprala greh. To jo eden izmed tisočerih na- 1 činov osvobojanja in grajenja srečnejše bodočnosti našemu narodu. Naj navedem še enega z vprašanjem na naše zavedne narod-njake-Slovence, ki so od začetka ubili vse tiste, ki so ljubimkali z badoglievci in se drli »izdajalci«, vse »za narod«, »vse za slovenski nerod« Ali so mordta storili za narod tudi to, da so žrtvovali laškim in mongolskim tolovajem deset (rečem deset, menda imen ni treba) deklet iz Lokovca, iz Čepovana, ki so postale žrtve OF-arske vere. Zato, ker so verjele, da je komunizem za vero, ker so verjele, da so terenci edini pravi preroki in rešitelji slovenskega naroda, zato ker vse, kar oni storijo, je za narod. Se-daj postajajo zavržene matere internacionalnih izrodkov, s katerimi so se terenci pobratili in sklenili skupen boj uničenja in onečaščanja vsega, kar je slovensko. V teh materah naj vidimo življenje poštenega naroda? Matere in dekleta, ohranimo, kar se ohranili dal Ndš živilski trg KSfufe deževnim dnem m kljub m rami je ži vljenje pod stekleno stroko precej razgibamo. V prtih jesenskih dneh, ko je vsega primanj.kova lo, b» si nihče ne mislil, da nam bo posaa jeseni talko bogato obložila trsne 'stojnice. In kmetic im vrtnaric iz najbližje gorifike okolice, tako iz Kron-pftrffn in iz Pevme, iz Šandaža in iz Št. Petna, ne preplašita ne dež ne mraz. T»ak dan pripeljejo na trg polne vozičke in razstavijo precej lepo zelenjavo po ločenih stojnicah. Preecj bogat je bil sobotni živilski 'trg. Kaj več je bilo trdih ohrovtih glav, lepe zelene, peilršilja, pora im neka,] tudi solate ki je bila pa zelo zelona. Gospodinj ni ta barei prav nič pre-fštr.-tRifn. saij vedo, da j? v zele*i solati Rr več vitaminov in železa kot v rnmr»i. Našemu organizmu pa solata zlais# pozimi koristi. Gospodinje sc prwli>*o segate po velikem zelenem regratu. Iz njega. pripravijo solato. Mnoge ga. pa nasedkljajo svojim goskam in racknm, d® j i/m ni v dolgih dneh preveč dolgčas. Nekaj je bilo na trgu tudi c id; orje ali rdečega radiča, ki je bil pa precej skromen in bolj zelen kot rdejš. Na neki stojnici sem videla jerba*, v katerem je samevala rdeča pesa. Vesela, da ni pred stojnico nobene vrste, sem kupila par kg tega sladkega sadeža Pripravila ga bom s solato, krompirjem, in fižolom kot mešaao eolaites. Mehka je in sladka in obele le malo porabi. - N« ,eni stojnici so prodajale kmetice por. ki ga že dolgo ni bilo na trgu. Pri tem je bilo treba potrpežljivo čakati, ali pa se mu odpovedati- Toda omaka iz pora že zasluži, da ji žrtvujemo nekaj časa. Skoraj vsak dan pa si lahko kupil koromačeve čebulflke, iz katerih, pripravil omako ali pa okusno mrzlo solato. čebulčke najprej očisti* in ope-reš. jih skuhaš v slani vodi, pustiš, da se ohladijo in jih pred serviranjem zabeli« in potreseš s poprom. V soboto je bilo na trgu nekaj kostanja, ki ga je prodajaka previdno skrivala v vreči, da bi se n( nabralo pred stojnico preveč kupcev. Kostanj ni bil lep, ali vsak ga je prav rad kupil. M inili so {asi, ko si ga lahko kar na cesti kupil za par lir toliko, da si ga bil šiit. Pa že pečenega in prijetno vročega. Sicer ga tudi zdaj že prodajajo na stojnicah po mestu, ali le redko, ker ga je težko dobiti. Poleg tega je pa drag kot žefran. Le vprašaj otroke, koliko so ga dobilli v mirnih časih za eno li.ro, danes pa ga za tako ceno niti ne dobiš. Saij je j dražili papir, v katerega ti kostanj I zatilje. V trgovinah s sadjem te večkrat nreimaTO' skušnjava, da si kupiš japonska jabolka ali »kaki«, kot jih imenujejo Goričani. To sadje uspeva kot jabolka in drevje praiv tako sadje. j Mawaidno oberejo še nezrele sadove in jih medijo domai, da postanejo žive ''pekastordeče barve, mehka .in sočn.v Nezrela pa so trpkega okusa mn jiih ni-til ne moreš uživati, ker te kar duše. Zrela oziroma medena pa so zelo finega okusa in osvežujoča. Tud.i sladko in kislo repo si lahko tu in tam kupiš, da malo spremeniš jediilni Mat. Veliko je zd;»j lepe čebule iin pre cej debelih strokov česna. Na ribjem trgu je včasih izbira pre> cej velika, včasih pa se moral zaido '■oljiti s tem, kar ti ponudijo drugi, ''eveda je v dnevih izbire precej ve-Vka tuidiiv vrsta, ki lene gospodinjt preplaši da zaipuste ribji trg. 1iii^i iia^KT11 i i la^rrii iii Razglas .iški iist“ v vsako naša družino! j Mestno županstvo naznanja, da • je semenj Sv. Andreja, ki bi se moral vršiti v ponedeljek, 4. de-; cembra, letos odpravljen. Zaradi tega ne bo takrat dovoljen dostop na goriški trg potujočim predstavam in prodbjalcem katerekoli vrste. Zupan: CoroninL NESREČA V l.OčNIKll V soboto dopoldne okoli 11 ure se je v Ločniku zgodila težka prometna nesreča. Valentin Kok-1 in, star 59 let, se je peljal s kmečkim vozom po ulici Sartoria. Za njim je z vso naglico privozil lvtomobil, se zaletel v spredaj j idoči '-oz. Kmet je pri tem padel j na tla in si poškodoval obe nogi, j dobil težke poškodbe na glavi , in po životu. Prepeljali so ga v j mestno bolnico. NESREČE V ortopedični oddelek bolnišnice v ulici Brigata Pavia, se je zatekla zasebnica Klementina Marega, stara 81 let, bivajoča v ulici Canova 9. Spodrsnilo ji je n je dobila težje poškodbe. Brumat Jurij, star 8 let in bivajoč v ulici Čampi 26, si je poškodoval desno koleno. V nedeljo popoldne je šel Andrej jez, star 36 let, v gargarski gozd po drva. Pri tem je po naključju naletel na bombo, ki je bila skrita med listjem in ga težko poškodovala. Včeraj pa je po kratkem trpljenju preminul. DOPISI BILJE PRI GORICI Pri nas so se naselili spet mirnejši časi, odkar so nas »tovarišic zapustili. Ljudstvo se spet vrača k | svojim opravkom, zveze z mestom i so spet proste: človek lahko kaj proda in za Birno kaj 11 kupi. Z eno j besedo: odkar so se naši »osvobodi-! tej ji« umaknili in po krili, se malo j prostaš? diha. Partizanska »svoboda« j nas je že dušila. Nikamor se nisi mo-! gel gen,iti, nič nisi smel ziniti vse sa-i nio molčati in kimati ali pa trobiti v i rog, ki so ti ga terenci rristavili. Na j drugi strani pa sami mitingi, sama | prazna propaganda, v katero malo ! kdo več verjetne, ker se je že nešte-'okr.it izkazala za zlagano, im pa dfv j ki., sami davki, da takih še nismo doživeli. Vsa/k hip si ga imel terenca v i hiši: sedaj za našo »hrabro vojsko,« j sedaj za našo mladino, sedaj za propagando... In če si Je kaj pomrmral, takoj si bil »belogardist«. — Zdaj smo j se malo oddaliili, livala Bogu, ker, v j resnici povedano, naveličali smo se j že »svobode«, ki so nam jo prine li j tovariši iiz Renč. Sedaj vidimo, da se j da tudi' brez njih in tudi v razmerah, I kot so sedaj pri nas, še kar prijetno ' živeli. Res je nekaj dela, pa tudi za-! služek je, tudi živilske karte so in, kar je zlasti važno, miiir in red. Seveda niso vsi zadovoljni s takim položajem; recimo, brata Franc in Rudolf Peric, naša tdaivna terenca, si prav trotovo spet želita nazaj Sasov »svobode^, ko sta lahko stiskala in odirata ubogo ljudstvo in ovajala nedolžne ljudi. Naj se le pazita! Vsa njuna »junaška dela< se nahajajo skrbno zabeležena in na varnem kraju. Pride čas, ko bosta pred bil jensko občino in pred slovenskimi narodom dajala težak račun o svojih zločinstvih. Božji mlini meljejo počasi... KOBARID. Pred dobrim tednom, so prijeli v Gaberjaih pri Tolminu Mi-Idaiviča, bivšega voditelja OF v kobariški sovjetski republiki. Bil je eden na'bolj prebrisanih pairizanov, kajti v dobi njegove vlade je poplača! vrh dolgove svojega do grla zadolženega i posestva. Ko so Nemci naredili konec tej republiki, je zbežal v hribe, k'er 1 je nadaljeval svoje plodonosno delo, a ne za narod, temveč za svoj žep. Pri tem mu je seveda pomagala njeaova hči. Sedaj se oba nahajata v goriških sodnih zaporih, kjer čakaita primernega plačila za svoje »osvobodilno delo.« RIFFNBERG. Partizanom je začelo primanjkovati pisarniških potrebščin. Zlasti se čuti pomanjkanje dobrih pisalnih strojev. Zato so jih začeti pobirati po privatnih hišah, v zamenjavo pa dajeio neuporabne im polomnjene stroje. Pobirajo tudi živita, toda brez zamen iaive. KANAL. Pred nekaj dnevi so v Kanalu »osvoboditelji« pognali v zrak kanalsko Solo. Pijani zmage so šli in oropalli uglednega trgovca Ravnika in de dva druga. Konec triumfi ram ju so naredile topovske krogle, ki so jih pregnale iz Kanala. O ugrabljenem g. žaipniiku Pisku se ne čuje ničesar točnega in določenegai ČRNI VRH. Tukaj so ustanovili prisiljeni rdeči občinski odbor. Kajti ljudje niso hoteli tega storiti prostvolj-no, so i ih pa prisilili; In sioer so prepovedali vsak izhod ie vasi. Tako so ljudje, zaradi pomanjkanja hrane in živil, bili prisiljeni osnovati občinski odbor. Kaj jim bo prinesel ta občinski odbor, si lahko mislimo. IZ KALA NAD KANALOM. Naša vas se ne spominja dobe tako vnetega kulturnega napredka, kakršno preživljamo sedaj. Tisti, ki so nas doslej *a-tiralii nam sedaj vsako nedeljo prirejajo mitinge, na katerih ne poaabt, prej z briljantino nališpani in sedaj ušivi komisar, poudarjati o »comun* battaiglia con i fratelli sloveni per la liberta’«. Ne moremo ved dvomiti o njih »civiltnvf: in o ciiviliizaiciji našega naroda, ko vidimo, da naSi triletni otroci imajo že zadosti kulture, da nastopijo na odru pritepencev. Vsak zaveden Slovenc« se lahko počuti srečnega, vide to bratsko ljubezen, ki so jo sklenili naši zavedni terenci s tistimi, ki so nas do včeraj zmerjali z »brutti schiavi«. IZ CVETREŽA, LIPICE IN KOR-NA. Po teh vaseh sta zrak in zemlja prepojena z napisi »Viva brigata trie-stinaK. V preteklih letih so bile te va-si z raj i velike živinoreje, daines pa so velike ušireje«. Neld mož iz Cvetrt-ža se je izrazit tako — le: »Če nam nobeden ne požge vasi, jo bomo morali sami, ker drugače se ne bomo več iznebili teh živali; ki nam jih je nasejala tržaška brigate.« Kaj naj še drži pokoncu našega do kosti izčrpanega kmeta, če ne ljube zen do lastnega in narodnega obstoja? Naj vprašamo naše terence, ki ne vedo drugega, odgovora, kakor »izdajalci«, »vse za narod«, vse za »svobodo«. Ali je tudi to za narod, ko so našim že itak od pomanjkanja prej* kušenim družinam dodelili v popolne oskrbo po dva savojska tolovaja1? Bog nas reši terencev in partizanske kuge, ker s tem bomo rešeni vseea gorja. CERKNO. Cerkno in okolica sta že dolgo časa osvobojeno ozemlje. OFarjl tu ne pobirajo samo živeža, ampak plenijo prav vse. Obleko, čevlje, penilo, sukanec, volno, odeje, rjuhe. Miklavž prihaja ... Tudi slovenske otroke v Gorici bo letos prvič po dolgem času zopet obiskal sveti Miklavž. Otroci!( Ste fee videli svetega Miklavža? Prav iz nebes bo prišel k vam, z dolgo belo brado, z njim ves zbor nebeških angelov, in prav vsakemu bo prinesel darilo. Starši! Pripravite svoje o-tioke na najveji otroški praznik v letu! Napravite svojim otrokom veselje In pripeljite jih na slovensko Miklavževanje. Kdaj in kje bo prišel sveti Miklavž, bo kasneje sporočene Zatemnitev 11. II. - ]. IZ. U i IZ. - 10. IZ. M II. IZ.-17.12. M 18. IZ. - li IZ. U Z5.IZ.-3I. IZ. \i 17.111 - 07.01 ure 17.10 - 07.05 ire 17.10 - 07.10 um 17.10 - 07.15 nre 17.15 - 07.Z0 ure Narte Velikonja : ‘ZJesefe zgodbe z Goriške BRADA V Kamnjah je bil skrben župnik, Zaman so bile vse njegove pridige: ljudi se ni prijela beseda. Vse je oslalo brezbrižno, da je slo župniku na živce. Dobil je zato /a pridigo nekega kapucina. Dobit kapucina in povedal, da mora pridigati ganljivo. Kapucin je šel na prižnico in pridigal in se mučil, a Kamnjane ni premaknil. Pač! Opazil je, da se neka ženica v klopi solzi. Solzi in si briše oči s predpasnikom. Po maši jo je še videl v klopi. Radoveden, kaj je z ženico, je stopil k njej. »Videl sem med pridigo, da vas nekaj teži. Ali bi hoteli zaupati, kaj je tisto?« Zenica se je branila v začetku, nato je po dolgem oklevanju rekla. »Bojim se, da mi boste zamerili!« Kapucin je trdil, d!a je slišal že marsikaj in bo tudi to prenesel. »Veste«, je izjecljala ženica. »Kadar sem videla vas in vašo brado, sem se spomnila svojega kozla, ki mi je crknil pred dvema dnevoma, pa se nisem mogla vzdržati solz!« REZIJANA K nam sta hodila dva starca Rezijana lonce vezat in dežnike krpat. Jurij in Janez. Narobe! Janez in Jurij, kajti Janez se je kazal gospodarja in je bil Jurij nekoliko usekan. Prišla sta k hiši in Jurij je postavili krošnjo na palico, Janez pa v hišo: »l.once vezati, marele flikati!« Najprej jim je siara mati rekla, da ni nič; ona dva nista nič silila, temveč samo prosila, če bi smela skuhati polente. Tega jima ni nikoli odrekla. Treba je bilo samo izbrati lonec za mleko in kotel. Izkazalo se je koj — saj sta sama hitro povedala — da ima kotel luknjo in da lonec ne drži. Tako sta prebrnila vso posodo, in kar ni bilo dobro, dejaila na stran. Nič reklo, samo na stran! Potem sta skuhala polento, zabelila, polila z mlekom, ki jima ga je daila, kot bi bila naročila, pokrižala se in snedla. Potem sta se delala, dla hočeta naprej. »No, da, posodo bosta pa vendar spravila!« se je zadrla nad njima in pokazala na kup, ki sta ga odbrala. »čemu, saj je zanič. Treba bi bilo vse poflikati in povezati, pa vidiva, da vam ni potreba! Imate boljšega dovolj!« »Pa dajta, Rezijana sitna!« In sta ostala najmanj diva dni. DUŠNI PASTIR Ferfoljo so nekaj razjezili: fan-; tje so vasovali, pijanci pili in | punce odpirale okna. Stopil je na prižnico: »Danes sem sanjal, da sem umrl in prišel pred sodbo. »Kaj in kje so tvoje ovce?« je vprašal strogi Sodnik. »Jaz pa: »Ta pa je lahka, Gospod; ali si mi dal ovce? Nobene? Nobene! Samo koštrune in kozle!« Amen.« LENOBA Ferfolja je pridigal o lenobi: Ne mislim te in take lenobe, kakor sta jo videla sv. Peter in Kristus na svoji poti čez Ponikve. Bil je fant priden in marljiv in kosec, da si ga bil vesel. Zjutraj ob treh je vstal in vesel kosil, zajtrkoval šele ob sedmih kos kruha in napil se mrzle vode. Bila pa je dekle, ki je vstala šele ob desetih in za zajtrk imela potico. Sv. Peter je godrnjal. Kako to?« je vprašal. »Kako? Fant si je že zasl ulil in imel zasluženi kos kruha, dekle pa je rekla, — saj si slišat, kaj je rekla — da je njen zajtrk v božjih rokah. In prav tisti hip sem imel potico: dal sem jo!« — Ne take lenobe ne mislim, dasi bi bilo mnogo potice, če bi še sv. Peter in Kristus hodita po Ponikvah. Toda, če ste še za to stran tako leni, kaj šele na ar" gi, dušni strani? Poboljšajte sel Amen!« KO JE SELE ENA NOGA V GROBU Pok. Solar je šel k spovedi »Koliko ste stari?« go ie vpro-šal spovednik. »Sedemdeset letU je odoovo-ril Solar. »Glejte, sedemdeset let. Sedemdeset let. Pomislite, z eno nogo že v grobu!« »Nisem tega vedel. Samo z «no nogo? Potemtakem imam še sedemdeset let časa za drugo!« Vesti iz Iz orleške Od nekdiaj stanuje 2e tukaj moj rod Al ve kdo za druz’ga Naj reče odkod? Valentin Vodnik, Ker sem bil slučajno na Martinovo nedeljo 12. 1. m: v Sežani, povabljen na opasilo, sem jo vrezni popoldne po večernicah po slabi občinski poti peš v »orliško republiko«. Slebo je to da mora popotnik hoditi po taki poti, kjer je nagromaideno kamenje debelo kot otročje glave; ob deževju pa leže tod cele mlake deževnice, tako da morajo Orlečani najeti »beneške gondolirje«, če hočejo v Sežano k maši ali kam drugam. Mendh zato imajo nekatere1 or-liške gosice kakor tudi mlade mamice kratka krila,, da lažje prebredejo kalno vodico. Nesreča je hotela, oziroma predniki orliške republike, da stoji Orlek dobre tri četrt ure oddaljen od nekdanje kraške prestolnice Sežane, kamor morejo Orlečani hoditi za vsako potrebo in ob vsakem vremenu. Pregovor, da se morajo mlajši pokoriti ra grehe starih velja v tem oziru tudi tu. Zgodovino Orleka je pokojni dr. Lavrič na sežanskem taboru leta 1876. hudomušno opisal, /a kar so mu takratni orleški Veljaki hudo zamerili. Da se pa ne zgodi tudi meni kaj takega, zato o tern raje molčim. Prišedši v Orlek,, sem mislil da* se nahajam v Parizu. Po orliških ulicah so se šetale orliške dame v svili in bržunu in sicer od temena do kurjih očesi Slišal sem, da so imele orliške mojškre precej opravila, predno so bile napravljene te dragocene obleke; tudi so se morali orliški čevljarji precej podvizati, da so napravili o pravem času — namreč za Martinovo nedeljo nove, lakaste čeveljčke! V neki hiši mi je trobentala priletna mamica o pohujšljiveim svetu in o neumni modi. Jaz sem jo pa pri šalčki dobrega ječmenov-ca radovedno poslušal in jej pritrjeval. Na skrivaj pa sem škilil v sosedni štibeljc, čigar vratca so bila priprta,- ker sem slišal polti-ho govorjenje, sem takoj uganil, dla se notri nahaja' kak zaljubljen par. Nisem se motil! Kmalu pride iz njega mlečnozoba deklica zalo napravljena in za njo — njen »šo-celj« s petelinovem peresom za klobukom. V tistem trenutku pa je pridrdral pred hišo avtomobil, na katerega sta sedla in se odpeljala proti Opčinam. Praiv po ame-rikansko! Mamična modrost pa je takoj ugasnila, kakor luč v le-ščerbi, če ji zmanjka olja. Jaz sem pa pocedil iz škodellice še ostali »zoc« in se zmuznil na prosto. Trsta in republike Gredoč iz Orleka sem obiskal tudi znano orliško »Drago«, katera leži ob južni železnici — med Orlekom in Fametičami. Dolina Draga se nahaja sredi pašnikov in ograd. Njena globočina meri nad 400 m; široka je tudi približno toliko. Dolina nima ni-kaikili izvanredtiih prirodnih krasot. Svet je tu, kakor sploh na Krasu, večinoma kamenit; le nekaj njivic in ograd, ki so jih napravile pridne kmečke roke, daje temu kraju mičnejšo obliko. Ozadje Drage tvorijo velikanske stene iz sivega apnenca. V njih gnezdijo sove, čuki, zlato-kljuni kosi in drobne bojazljive penice; tudi kukavica in pa slavček, ki tako milo dlrobi svoj večerni slavospev, se tu ne pogreša. Ostali del doline je poraščen z raznim osadom, mahom in brinjem ter pritlikavem drevjem. Zato ta prostor ni uporaben za košnjo, pač pa za pašnjo živine. Na dnu doline je majhna, zelena ravnica. V poletnem času prihajajo v Drago tržaški izletniki,, od katerih nimajo tukajšnji posestniki nikaike koristi, pač pa jo ima orliški krčmar. Kdor se zani- Domobranska akademija v Postojni Za obletnico ustanovitve domobranstva je pripravila tudi Postojna lepo proslavo, ki so se je udeležili bataljon slovenskih domobrancev, bataljon srbskih vojakov in seceda številni domačini. V nedeljo zjutraj je bila v župni cerkvi slovesna služba božja, po službi božji se je razvila pred cerkvijo kratka vojaška parada, nato pa je bila v kinematografski dVorani slavnostna akademija. Dvorana je bila slavju primerno lepo okrašena. U-vodne besede je imel g. major Horn, ki je pozdravil odllične goste, tako inšpektorja slov. nar. var. zbora polkovnika Kokalja, poveljnika štaba, stotnika Kunstlja ter druge predstavnike vojaških in civilnih oblasti. Domobranski orkester je zaigral nekaj lepih slovenskih melodij, domobranski pevski zbor iz Prestranka, ki je tudi prihitel na akadtemijo, pa je zapel nekaj lepih naiših pesmi. Toplo pozdravljene in vsem znane sestre Finkove so nato zapele nekaj ljubkih narodnih. Srbski častnik Saša se je izkazal kot izvrsten virtuoz na gosli ter je odlično zaigral Paganinijevo Serenado. Dva solista srbske vojske sta zaigrala nekaj srbskih narodnih pesmi na kitaro in čelo. okolice roa za botaniko in prirodopisje, našel bo tam marsikaj zanimivega. Se celo konjoderke in doma' i mazači bi morda dobili v Dre gl kako zdravilno rastlino! Plavijo celo, da raste tu neka skri\nod-na cvetlica in da bi bilo sieč.io ono dekle ki bi jo prvo ulivalo, ker bi se gotovo poročilo isto leto. To cvetlico je baje že iska^m marsikatera orliška tetka a do sedaj jo še ni nobena dobila! Leta 1908 se je vršila v Dragi velika veselica, katero je priredilo takratno bralno in pevsko društvo »Draga« iz Orleka s sodelovanjem pevskega društva »Zorislava« iz Sežane. Veličastno je takrat odmevala slovenska pesem od stoletnih skal. Orliški diletanti so takrat prvikrat pokazati svojo umetnost, igrali so igro »Eno uro doktor«. Ne deleč od Drage na tržaškem ozemlju nahaja se znamenita »Trebenska jama« Na dnu jame, ki ima čez 300 m. globočine, je malo jezero o katerem se ne ve, ali ima tekočo vodo> ali stoječo. Pri zadnjem preiskovanju zemeljske struge škocjanske Reke, se je dognalo, dla Reka ni v nekaki zvezi s »Trebensko jamo«, kar so prej trdili in učili učenjaki. Spisal Stric Jaka. Vsem izvajalcem in udeležencem se je ob zaključku zopet zahvalil major Horn. Akademija je napravila v Postojni med prebivalstvom zelo globok vtis. Nasveti za hišo NAUKI ZA NAHODNF. DNI V vlažnih dneh imajo žepni robci spet veliko vlogo. Številni ljudje postajajo žrtev prehlada. Običajno poteče stvar sicer nedolžno in je v nekoliko dneh mimo, a prelahko nahoda tudi ne smemo jemati. Njegova posledica so namreč lahko druge bolezni, ki dobe nevarnejše lice. Popolnoma napačen je tisti satalizem, ki meni, da je nahod pač z letno dobo zvezan pojav in da ne moremo ničesar proti njemu ter da ga tudi sami nismo krivi. Tu sedi n. pr. nekdo ves dan v toplem volnenem telovniku v pisarni ali pa obdrži tudi v kinematografu zimsko suknjo na sebi in steče potem ves prepoten na mrzli zrak. Tam pušča nekdo s hudim nahodom svoje zasluzene žepne robce po vseh kotih. Tretji nam kiha v cestni železnici ali nam kašlja v pisarni naravnost v obraz, namesto da bi upošteval samo ob sebi umevno pravilo dostojnosti in higiene, da je treba v takšnem primeru pred nos oziroma usta podržati žepni robec. OTROŠKI KOTIČEK: Iz Alenki Princeska Jelena Sredi bogate dežele je stal prijazen griček. Na tem gričku so si sezidali mogočni vitezi svoj grad Pred sovražniki so ga zavarovali z visokim in debelim obzidjem in z globokim jarkom, ki se je vil pod gradom krog in krog obzidja. V gradu samem pa so bile velike sobane, okrašene z drago^r-uimi siikj^pi. V teh soba^^Ii so prirejali krasne :r oluvnostne o-bede, na katere so povabili viteze vse dežele. To je bilo radosti in veselja, dovtipov in sr. eha! Rajali in plesali so pozno v aoč a’i celo do ranega jutra, podnevi pa so spali in dela jim ni bilo mar. Zanje so morali delati služabniki, ki so bili le malo plačani in zato svojih gospodarjev niso ljubili. V gradu je bila tudi velika in temna podzemeljska ječa. V njo so zapirali vitezi vse berače, ki so se drznili priti v grad in prositi miloščino. Jesti so jim prinesli le enkrat na dan in še tedaj samo vrč vode in kos starega, plesnivega kruha, ki bi ga niti grajski psi ne pojedli. Ubogi jrtniki pa so bili s tem kar zadovoljni. V temnico je vodil skriven hodlnik; zanj je vedel le gospodar gradu in še njegov najzvestejši sluga. Ključe tega hodnika: pa je hranil gospodar sam. Večkrat jel ponoči prišel sam v podzemlje in tedaj se je razlegal po gradu krik in jok ubogih žrtev, ki jih je pretepal z bičem. Nihče ni vedel za to njegovo satansko delo. Vsi so mislili, da jočejo uboge žrtve le zato, ker ne morejo več ven. Kajti v temnico je prihajala voda skozi temne rove in podgane so vznemirjale jetnike. Najbolj krut je bil vitez Jaromir. Vsako noč se je splazi! v temnico in mučil uboge jetnike, ki so ga zaman prosili usmiljenja. Bil je gluh za njihove prošnje in njegovo srce je bilo trdo kot kamen. Solze jetnikov so mu bile kot deževne kaplje, ki jih bije veter ob steklo. Vitez Jaromir pa je imel hčerko, lepo kot breskov cvet. Pa ni bila le lepa, ampak tudi usmiljena. Vsi služabniki so jo ljubili. Poznali so jo celo otroci iz vasi, ! saj jim je vsako jutro vrgla preko obzidjai košarico lepega in ! sladkega sadja, ki so ga otroci tako radi jedli. Jelena pa ni vedelai prav ničesar o temnici pod gradom in o ni en ih žrtvah. Kako žalostno bi bilo njeno srčece, ako bi zvedela, da jih muči njen lastni oče. Toan prišel je nesrečni trenutek, ki ji je prinesel to veliko in grozno odkritje in oloboko žalost. Bilo je neke noči. Zunaj je divjal vihar, da je ječalo celo staro in močno dlrevje pod njegovimi Odgovorni urednik : I> le torbice silnimi udarci. Bliski so švipsfc preko temnega neba m r»o«>« razsvetlili njeno sobo. Grmel« je, kot da bi velikani valili ?. gora v doline same go: ske vrhove. Dew je lil kot da bi se im•' - ilena je slišala bučanje vo,'e v jarku okrog obzidja in prislužit* dr^etarjii deževnih kapelj, ki so udoijale ob debelo steklo njenega okna. Pa je ni bilo prav nič strah, ifoda nenadoma je zaslišala obupen krik, ki ii je pretresel mlado dušo. Prebledela je in prisluhnila. Kriku je sledil drugi, tretji in zaslišala je obupne prošnje in klice. Hitro je vstala in stekla ven, da bi se prepričala, od kje prihajajo klici ponoči. Toda na dvorišču gradu ni bilo slišati ničesar. Stekla je okrog obzidja, misleč, da je kdo padel v jarek poln vode. Tudi tu ni bilo slišati drugega kot bučanje vode. domislila se je pripovedovanja služabnikov, da v gradu straši. V strahove ni verjela, ali viharna noč in klici, ki jih je slišala v svo-jo sobo, so jo nekoliko presta-šili. Slekla je nazaj v svojo sobo, a tu ie znova zaslišala krike in jok. Bilo jo je strah. Stekla je v očetovo spalnico, a bila je prazna in postelja še lepo pregrizena s svilenim pregrinjalom. Kje je oče? Kam je šel v tej strašni noči. Zbudila je služabnike in jih poslala v gozd, dla bi pogledali za očelom. Sama pa je natančno* prisluhnila krikom in spoznala, da prihajajo iz podzemlja. Spomnila se je vrat, ki so bila na koncu najtemnejšega hodnika. Večkrat je poskusila, da bi jih odprla, ;a vrata so bila vedno zaklenjena Zdaj je pohilela tja, a vrata so bila nezaklenjena. Odprla jih je in predi njo je zazijala črna tema, polna zatohlega duha. Bilo je tako temno, da n« videla prav ničesar. Stekla je v svoio sobo po svečo in jo prižgala. Zdaj je šla lahko po stopnicah v podzemlju brez. strahu, da bi padla. Kmalu je prišla na hodnik in zdaj je razločno slišala jok in krike. Med jokom pa čudno pokanje. Zdelo se ji je, kot da poka služabnik z bičem, kadar zažene konje v lok. Kar tekla je po hodniku, lasje so se ji raizpleli in se ji vsuli preko ramen in bila je kot angel, ki hiti trpečim na pomoč. Prišla je do visokih vraf in obstala. Od tu so prihajati kriki Poskusila je odpreti vrata, a s® bila zaklenjena. Potrkala je s pestjo po železu in v sobi je kričanje utihnilo. »Kdo si, ki prosiš pomoči in jo-češ tako pretresljivo?« je vprašala. »Pomagaj, kdor si«, je deM glas v notranjosti. »Odpri«, je rekla Jelena, ^vrata so zaklenjena in ne morem notri«.. (Dalje prihodnjič.) Milan Komar *Gorioa Jerzy Žnlavski: 60 Jla sre6rni o6fi Proti večeru je j^la tožiti o epIoSmi oslabelosti, vrtoglavici m o bolečinah v kosteh. Po navadi je vse težkoče molče prenašala, teko da sva mi6gla s Petrom samo po obrazu ugeniti, kadar ji ni~T>ilo dobro, kajti očitno ni marala iskati pni naju sočutja ali pomoči. Kadar sva jo vpraševala, kaj ji je, češ da je na pogled slaba, celo takrat je samo otresla glavo im smeje odgovorila: »Saj mi, ni nič ..« ali pa: »Prešlo bo, me, ne bo še konec, ker sem še zmeraj potrebna Tomu.« Zato me je njena tožba tistega ve-8era toliko bolj vznemirila. Pogledal sem jo pozorneje in opazil ob svetlobi ugašajočega dne, da ima na licih mrzlično rdečico, a oči vdrte im obrobljene s kolobarji. Ničesar od svojega nekdanjega bleska niso izgubile: solze in razjedajoča žalost jih niso skalile, vendar so zdaj žarele v nekakem bolnem soju, ki ni bil niti senca nekdanjega. Brž ko je sonce zatonilo, je Maria legla bolj iz oslabelosti kakor iz potrebe po spanju in se začela nemirno premetavali. Nobenega, dvoma ni bilo več: lotevata se je je mrzlica. Klicala je otroke, Idi so že pozaepaJii, naito pa se je s komaj sMSmitm šepetom opravičevala — pred sabo ali pred Tomaževim duhom, ki ji je vedno stal pred Očmii — za svoje življenje, za dekleta, 'ki jih je rodila, da, oelo m ljubezen do njih, ld, je ni mogla premagati docela in zatreti v svojem srcu. Po nje-men je bil vreden ljubezni samo sin, vsako nežno čustvo do hčera je bilo .toliko kakor krivica, prizadeta njemu iin spominu rajnika. Čez čas se je malce umirila. S P e* trom sva bedela ob njenem vzglavju, vsa zbegana in pobita, zlasti ker sva stala praznih rok, brez slehernih .zdravil ob njeni bolniški postelji. Gledala naju je široko razprtih oči. Iznenada naju je vprašala, ali je sonce že za gorami. Povedal sem ji, da je dolga noč že na pohodu. »Saj res!« je rekla že nekoliko bolj prisebna. »Zunaj je temno, tu pa gor«, svetilke... A tam na Morju mraza, kaj je zdaj tem?« »Tam je zdaj dan... Tam je ravno kar posvetilo sonce.« »Da, sonce je vstalo in sveti zdaj nad Tomaževim grobom, kaj ne? Od tega groba pa pride zjutraj k nam?« Molče sem prikimal. »Isto sonce...« je nadaljevala počasi. »In to sonce je toliiko časa poto- valo od njegovega groba sem k meni, gledalo mene, kako živim in se vračalo k njemu, da bi mu povedalo, kaj je bilo videlo!« Zakrila si je oči z rokami in drget ji je šel po vsem telesu. »To je grozota!« je ponavljala. ’ Peter se je zmračil in sklonil) glavo. Zdelo se mi je, da se mu je pod žolto kožo upadlega ltiica razlila rde. čica praiv do čelai Tudi Marta, je marala (to opaziti, za-'kaj obrnila se je k njemu: ) »Peter, nisem te hotela ram&i — zdaj... Nazadnje nisi kriv ti... Kako bi (me bil mogel prisiliti, naj postanem tvoja žena, ko ne bi bila hotela sama -— zaradi Toma...« Umolknila je, težko sopeč. »Rada bi dočakala jutra. Tako strašno je bloditi po temi in iskati poti po puščarvi. Ko se tu zdani, bo nad Morjem mraza svetila Zemijai Rajši bt stopila k njegovemu grobu ob njetm luči, saj ne vem, če bi mu upala ob polni sončarvi pogledati...« »Marta,, kaj vendair govoriš!« mi je 'nehote ušlo. Ozrla se je vame itn kratko odgovorila: »Jaz bom umrla.« Proti polnoči sem se že resno bal, da nam umrje. Mučila jo je neka bolezen, ki je nismo poznali. Opazili smo samo izredno naglo upadanje moli, ki V zvezi z zaporednimi napadi mirzliioe, niii obetalo nič dobrega. Sicer pa kaj bi z učenimi oznakami bolezni! Jaz vem, kakšna bolezen je to bila, poznam jo dobro: ime ji je življenje. Človeku polagoma odpira oči, ljubkuje ga, igra se ■ njim, * medtem mu že spodjeda mota, grize ga, trga, tlači, dokler ga naizadnje ne premaga in ugonobi. S to boleznijo se rodimo vsi in ni ga teka zoper njo, razen — smrti. Peter se skoraj ni ganil od njenega ležišča. Ob pogledu na njegov temni, togi obraz sem navzlic nemiru zaradi Marte ugibal, kakšna čustva se morajo vendar skrivati pod to krinko. Žal sf-a zvedel za to še prehitro. Proti jutru je bila bolnica sila razdražena: in šele prvo svitam j e jo je pomirilo. »Se bom videla sonce!« je dahnila iin blede ustnice so se ji uvi.le v nais-ineli. Sedel sem sam pri nji. Pot ra. ki je bil ves ubit od dolgega bedenja, sem pregovoril, da je šei spat v sosedno sobo. Prva damica je giedala skoz grobo steklo, ki smo ga izdelali tu, luč v svetilkah je vse bolj rumenela. Sneg je zameti«! pokrajino vprek in šir kakor ponavadi., in ko je veter n izve 1 sopare iz toplih jezerc, se je videla skoz okna vse bleščeča in velika ravan. V tem, ostrem im mrzlem jutrnenr svitu, ki se je odbijal od snega v našo iabo in prepiral z žolto, umirajoč® lučjo svieitilk, sem gledal v Marto in nisem več dvomil, da pojde v kratke« od nas za vedno. V tej dolgi noži s® je spremenila, da je ni bilo več prepoznati, Obraz se ijii je podaljšal is pobledel; njene ustnice, nekoč tako napete, rdeče im mikavne, so dobile bledo vijoličasto barvo smrti, a iapod spuščenih, malone prosojnih vek, prevlečenih z drobnimi žilicami, so-zrle napol ugasle, neznansko žalostne oči. Oprl sem čelo ob rob postelje in M grizel prste, da ne bi, izbruhnil v grozen. nemo?a! jok, ki se mi je trgal v prsih kakor žival na verigi. Zunaj pa se je čedalje bolj jasnilo. Megle sopare, ki so bile pred kratkim še vse sive, je veter gonil mimo oken kakor bele prikazni. Včasih so se zgostile in zastrle pogled, včasih so se razvlekle v dolge, krilate postave, ki so se iznenada pojavile pred oknom, kakor bi se bile hotele klanjati,• pa že naslednji hip odibežaile dalije... Takrat so se med njihovimi krili pokazali pasovi belih poljan im v oblake zaviti biserni slopi gejzirjev, dalje za njimi p« na ozadju sinjega neba vrh 0’Tauiora že ves v Žani jutranjega sonca. (Nadaljevanje itedrt.)