Poštnina plačana v gotovini.
St0Vs 32.
V Ljubljani, dne 20. novembra 1931
Cena posamezni številki Din 1'50
XIII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Draginjske doklade aktivnih uslužbencev.
Za izvajanje uredbe o draginjskih dokladah aktivnih državnih uslužben-eev od 27. maja 1931., št. 35.500/1, o kateri smo že v 21. letošnji številki poročali, je izdalo fin. ministrstvo naslednja važna navodila z dne 8. septembra ■1931., štev. 52.600/1.
Tudi o novih obrazcih za vlaganje prijav za rodbinske draginjske doklade je naš list v zadnji številki že poročal. Prav tako smo tam natančneje opisali, kako je izpolnjevati te obrazce. Navedli smo, da morajo biti prijave v vseh raZpredelkih natančno in pravilno izpolnjene, da morajo biti lastnoročno napisane in podpisane, ter da morajo izplačevalne blagajne vse nečitljive, nepopolne in nepodpisane prijave vrniti uslužbencem.
Izplačilna blagajna (n. pr. finančna, poštna direkcija) mora prijavo, čim je ugotovila, da je pravilno sestavljena, priklopiti k plačilnemu nalogu, s katerim se predpiše izplačevanje rodbinske doklade. Prijavo je treba pazno shranjevati. Do 1. decembra t. 1. morajo vsi uslužbenci vložiti prijave že na novih obrazcih.
Glede uporabe določbe § 1., uvodoma navedene uredbe o področju političnih občin, odločuje v sporu, po katerem draginjskem razredu pripadajo doklade, pristojno občinsko oblastvo, čigar odločba je obvezna.
Če je uslužbenec v smislu § 80. u. z. na začasnem delu izven kraja svojega stalnega službovanja, mu pripada po § 2. uredbe tista osebna draginjska doklada, ki mu pripada po draginjskem razredu kraja, v katerem je nastavljen, ne glede na to, če med svojim začasnim službovanjem prejema posebne dnevnice po predpisih o vračevanju potnih in selitvenih stroškov.
Za uporabljanje določbe 1. odst. § 3. uredbe (oba zakonca — drž. uslužbenca v istem kraju) je važno dejstvo, da zakonca stanujeta v istem kraju. Po tem se tudi zakoncema, ki vršita službo v dveh različnih bližnjih krajih, kjer sta postavljena, zmanjša ena od obeh osebnih draginjskih doklad, ker pač oba stanujeta v istem kraju. Ta določba se mora uporabljati tudi tedaj, če je en zakonec odsoten iz kraja skupnega stanovanja, ker je bil poslan na začasno službovanje oziroma na službeno potovanje izven kraja, v katerem je bil stalno postavljen, in prejema za ta čas dnevnice in potne stroške. To zaradi tega, ker služi dnevnica po predpisih določb o povračevanju potnih in selitvenih stroških kot povračilo za pokritje narastlih izrednih stroškov za stanovanje in prehrano.
Pod ločenim življenjem zakoncev —• drž. uslužbencev zaradi razrešitve
Da zmanjša državne proračunske izdatke je sprejel avstrijski parlament zakon o ureditvi proračuna z dne 3. oktobra 1931., ki uvaja znižanje prejemkov drž. uslužbencev in zasilne davščine, s katerimi naj bi se pridobil nov dohodek za državni zaklad.
Po tem zakonu se zmanjšajo vsem aktivnim avstrijskim zveznim uslužbencem vsi njihovi prejemki razen rodbinskih doklad, najemninske pripomoči in potnih in selitvenih pristojbin. — Upokojencem se zmanjšajo pokojnine, vse doklade k pokojninam, dalje pa tudi preživninski dodatki in izredni preskrbninski prispevki. Ne zmanjša se samo rodbinska draginjska doklada in najemninska pripomoč.
zakonske skupnosti, ki se po 2. odst. § 3. uredbe zahteva za priznanje izjemne pravice do polne osebne draginjske doklade, je razumeti dejansko prenehanje zakonske skupnosti zaradi razmer v zakonu, neglede na to, če postoji namera, da se izvede ločitvena pravda. Če je torej žena daljšo ali krajšo dobo odsotna zaradi rodbinskih, zdravstvenih in sličnih razlogov, ki pa nimajo značaja razklenitve zakonske skupnosti, se taka odsotnost ne more smatrati za ločeno življenje in se na tej podlagi ne more zahtevati pravica do polne osebne draginjske doklade. To velja tudi v primerih, katere navaja točka č), § 5. in 1. ter 4. odst. § 10. uredbe glede pridobivanja pravice do draginjske doklade za ženo in otroke.
Dasi je povsem jasna določba točke a), § 5. (v zvezi s § 6. uredbe), ki pravi, da možu rodbinska doklada za ženo ne pripada, če je žena aktivna ali upokojena drž. uslužbenka, nekatera oblastva tega predpisa ne izvajajo pravilno. Zato finančno ministrstvo poudarja, da pripada rodbinska doklada za ženo, ki je državna uslužbenka, samo tedaj, če sta mož in žena v položajnih skupinah, ena osebna draginjska doklada se pa zmanjša na polovico (1. odst. § 3. in § 6. uredbe). V vseh ostalih primerih pa rodbinska drag. doklada za ženo — državno uslužbenko ne pripada.
Glede uporabe določbe točke c) § 5. in točke b) ter e) § 8. uredbe (doklada ne pripada, če ima žena, oz. otrok nad 200 Din mesečnih dohodkov) se opozarja na določbo § 14., ki se glasi: »Za čisti dohodek po ti uredbi se smatra dohodek, ki ostane, če se odbijejo od kosmatega dohodka obremenitve za javne davščine.« Bremena jav* nih davščin, ki se morajo odbiti od kosmatega dohodka, da se najde čisti mesečni dohodek, obsegajo vse državne in samoupravne davščine, ki obremenjujejo predmete, od katerih izvira dohodek.
Po civilnem pravu je pozakonjeni otrok prirodno dete staršev, rojeno v neveljavnem zakonu ali kot nezakonsko, pa se kesneje zaradi odstranitve zakonskih zadržkov in naknadne ugotovitve, da je zakon veljaven, oz. zaradi kesnejše sklenitve zakona nezakonskih staršev izenači z zakonskimi otroci, t. j. se pozakoni (legitimira). Zaradi tega torej rodbinska doklada ne pripada po določbi čl. 1. § 7. uredbe za otroka, ki je bil kot tuj otrok posvojen (adoptiran), t. j. po pogodbi sprejet kot enak drugim otrokom, rojenim od posvojevalca.
Aktivnim in upokojenim uslužbencem se znižajo redni prejemki in za pokojnino vračunljive doklade do 3.400 šilingov na leto za 4%, 0d 3.400 do 5.000 za 5%, preko 5.000 šilingov pa za 6%. Vsi drugi deli prejemkov, razen izrednega izplačila, se znižajo za 15%.
Znižanje se mora izvesti tako, da znižani prejemek višje stopnje ne sme biti manjši nego je najvišji znižani prejemek naslednje nižje stopnje. Nikakor pa se ne smejo znižati prejemki izpod 2.040 šilingov, uslužbencem pa, ki prejemajo doklado za otroke, mora ostati najmanj 2.400 šilingov na leto.
Najemninska pripomoč se odmerja od nezmanjšanih prejemkov. Zve-
zna vlada sme prejemke, za katere je določeno 15% znižanje, znižati za manjši ali za večji znesek ali pa jih sploh ne znižati.
Če aktivni uslužbenec stopi v pokoj ali pa če upokojenec umre, je odmeriti pokojnino, oziroma vdovnino neglede na prej navedene določbe o znižanju prejemkov in je tako določeno pokojnino, oz. vdovnino šele nato po teh določbah zmanjšati.
Vsa ta določila je smiselno uporabljati tudi za vse druge osebe, ki prejemajo iz zveznih sredstev svoje prejemke, čeprav ne spadajo pod zakon o službenih prejemkih. Pri tem tudi postoječe službene pogodbe ne morejo preprečiti znižanja, ki se pa na delavce ne nanaša.
*
Enako se znižajo prejemki aktivnih in upokojenih duhovnikov, pa tudi prejemki avstrijskega zveznega predsednika, članov vlade (ministrov), deželnih glavarjev, državnih poslancev itd.
Te določbe veljajo tudi za usluž-benstvo avstrijskih državnih železnic in vseh ostalih javnih železniških, pa-robrodnih in zrakoplovnih ustanov, če službeno razmerje teh nameščencev ni urejeno s posebnimi kolektivnimi pogodbami.
* ■
Razen določb o zmanjšanju usluž-benskih prejemkov vsebuje zakon o sanaciji državnega proračuna še važne dcločbe o zmanjšanju števila državnega nameščenstva. Če poenostavitev uprave to zahteva, ali če jih zaradi nezadovoljivega delovnega uspeha lahko pogreša, sme vlada po posebnem postopku vse dotične uslužbence odstraniti iz službe. Zakon predpisuje v ta namen sodelovanje paritetnih komisij, katere so deloma sestavljene iz članov imenovanih od pristojnega ministra, deloma odposlanih od zastopstva uslužbencev oz. od centralne vrhovne uslužbenske organizacije. Predseduje tem komisijam pristojni minister, oz. njegov namestnik, ki ob enakosti glasov dokončno določa. Izločenim uslužbencem ostanejo zavarovane pravice d° morebitne pokojnine, če jim sicer pripada oz. do pristoječe odpravnine. Starost in usposobljenost za službo sta pri izločevanju odvišnih uslužbencev brez pomena. Vendar se določbe o izločitvi uslužbencev ne nanašajo na sodnike, visokošolske profesorje in pripadnike vojske. Smiselno je te predpi-
Zasegljivost službenih
O rekurzu upokojenega orožnika N. N. proti sklepu s katerim je neko okrajno sodišče odbilo predlog za ustavitev izvršbe, je razsodilo okrožno sodišče v M. takole: »Rekurzu se ugodi in se pobijani sklep, s katerim se predlogu zavezane stranke, da se ustavi izvršba, ni ugodilo, tako izpremeni, da se izvršba ustavi.« Kot razloge navaja dotični sodni sklep:
»Rekurzu ni odreči opravičenosti, ker službeni prejemki moštva žandarmerije niso zasegljivi s sodno izvršbo.
Orožniško moštvo je sprejemalo do nove organizacije v naši državi svoje pristojbine v obliki dnevnic, katere so bile po § 3. zakona od 21. aprila 1882., drž. zak. štev. 123 izvršbi odtegnjene. Po čl. 127. zak. o drž. računovodstvu od 6. marca 1910., ki se je z zakonom z dne 22. maja 1922., Ur. list štev. 296, razširil na vse ozemlje naše države, je med drugim tudi nasproti orožniškemu moštvu, ki je po čl. 72. zakona o orožništvu od 27. septembra
se uporabljati tudi za navedene prometne uslužbence, le s to razliko, da je pri tem treba sporazuma z uslužben-skim zastopstvom (obratnim svetom). Če ne pride do sporazuma, odloči slično sestavljena paritetna komisija.
Vsa službena mesta, ki se bodo v letih 1932. in 1933. v avstrijski zvezni službi izpraznila, se najmanj 6 mesecev ne smejo zasesti, razen v nujnih izjemnih primerih in s posebnim dovoljenjem minist, sveta. Prav tako se do 30. septembra 1932. ne bodo najeli za zvezno vojsko nobeni novinci.
♦
Najvažnejše davčne določbe tega zakona urejajo takozvani krizni davek (Krisensteuer), ki je trojen: zasilni davek od dohodkov, samski davek in zasilni premoženjski davek.
Zasilni davek od dohodkov zadene vse osebe, ki morajo plačevati dohodnino in ki imajo, vštevši dohodke članov gospodinjstva, na leto skupaj več kot 2.400 šilingov dohodka. Davčna osnova je ista kot za dohodnino. Določa se pa ta izjemni zasilni davek tako, da znaša pri letnem dohodku od 2.400 do 8.000 šilingov 0'55% skupnega dohodka, od 8.000 do 24.000 šilingov 1T%, 24.000 do 40.000 šilingov 2%,
40.000	do 60.000 šilingov 3%, 60.000 do
100.000	šilingov 4%, preko 100.000 šil. pa 5% skupnega letnega dohodka. — Zoper to davčno lestvico je avstrijsko uradništvo živahno protestiralo, češ da so nizki prejemki, ki ne zadoščajo niti za skromno življenje, v primeri z visokimi dohodki sorazmerno previsoko obdavčeni. Vsekakor je davčna stopa 5% za letne dohodke preko 800.000 Din na leto zelo nizka.
Samski davek morajo plačevati samci, vdovci in ločeni zakonci, in sicer poleg splošnega izrednega davka na dohodek. Oproščeni so pa samskega davka izmed navedenih tisti, ki v svojem gospodinjstvu skrbe za starše ali otroke, ali pa če za take osebe, ki ne žive v njihovem gospodinjstvu, kakor tudi za ločeno ženo, porabijo vsaj dvajsetino svojega dohodka. Samski davek znaša petino letne dohodnine.
Posebne določbe vsebuje še zakon glede zasilnega premoženjskega davka, ki pa za nas ne pridejo tu v poštev.
Slične določbe so posamezna avstrijska avtonomna telesa (dežele, občine itd.) sprejela tudi za svoje nameščence, tako, da je znižanje prejemkov približno enako zadelo vse javno usluž-benstvo v Avstriji.
prejemkov orožnikov.
1930. za svoje poslovanje nagrajeno s plačo s pritiklinami, vobče izključena izvršba na plačo, doklado, honorar, pokojnino, dnevnice, vozarino in selitni-no. Po ti določbi je bil torej poseg s sodno izvršbo na plačo orožniškega moštva zabranjen.
Na tem ne spreminja ničesar niti zakon o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923., Ur. list štev. 393, ki v prvem členu določa, da je orožni-štvo smatrati kot del vojske stalnega kadra in zaradi tega kot vojaško organizacijo, niti zakon o orožništvu od 27. septembra 1930., ki določa isto (čl. 1.), ki pa nima posebnih določb glede izvršbe.
Pa tudi novi zakon o uradnikih od 31. marca 1931. ne določa zadevno ničesar glede orožniškega moštva, kar vse vodi do zaključka, da niso prejemki orožniškega moštva potom izvršbe zasegljivi, zaradi česar se je morala predmetna izvršba po § 39., št. 2 izvrš. reda kot nedopustna ustaviti.«
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarska kriza in avstrijsko državno uslužbenstvo«
Določevanje vrednosti stanovanj državnih uslužbencev*
O uredbi od 21. septembra 1931., s katero so se določile najemnine za stanovanja, katera imajo državni uslužbenci v državnih poslopjih, piše glasilo Združenja železniških uradnikov, zagrebški »Glasnik željezničkih činovnika« med drugim:
»Za državno prometno osebje najemnine še niso določene, verjetno je pa, da se bodo v glavnem gibale v višini teh cen (kot so določene z navedeno uredbo za ostale civilne uslužbence, op. prev.).
Ni dvoma, da je določitev najemnin za državna stanovanja v takšni višini hudo zadela lastnike takih stanovanj. Morali bodo zelo varčevati, omejiti svoje potrebe in znižati dosedanje izdatke, da bodo mogli doseči gospodarsko ravnotežje. V ekonomskem pogledu se bodo približali tovarišem, ki nimajo državnih stanovanj. »Toda kaj bo z nami,« se le-ti po pravici vprašujejo? Mar bomo še naprej obsojeni, da trpimo pod neznosnim bremenom dra-
ginje zasebnih stanovanj? Danes, ko se vsi trudijo, da bi se življenje pocenilo, se edinole hišni lastniki ne zganejo in ne mislijo na znižanje najemnin. Ni jim dovolj velika ugodnost, katero jim je dala država z 20 letno oprostitvijo novih hiš od davkov.
Velika draginja stanovanj se prav zdaj vidi najbolje, ko je zakon določil najemnino za državna stanovanja. Višina te najemnine dokazuje, da je izračunana na trgovski podlagi s ciljem, da se vložena glavnica amortizira. Seveda na solidnem temelju in za opravičljivo dobo, ne pa že v 5 do 10 letih. Uslužbenci državnih prometnih ustanov po pravici upajo, da bodo odločilni činitelji po tem prvem zakonskem koraku storili tudi čimprej drugega, to je da bodo izdali zakon o višinah najemnin v zasebnih poslopjih. S tem bi bili rešeni gospodarskega prop/ida vsi tisti državni uslužbenci, ki ne morejo dobiti državnega stanovanja, in bi bili obenem v gospodarskem oziru izenačeni s tistimi nameščenci, ki jih uživajo.«
Poziv dne viličarjem l
Ne bomo na dolgo in široko raz-motrivali na tem mestu o položaju, ki ga zavzema sedanji uradniški zakon napram dnevničarjem in o položaju, ki ga zavzemamo v svoji službi. Omenimo naj samo nekaj za sedanjost in bodočnost odločilnih momentov: nagrade, vštetje efektivnih, u službi države odsluženih let v pokojnino in napredovanje, nastavitev in končno vozne olajšave na železnicah.
Vse naštete činjenice mora resno premisliti vsak dnevničar, ki stremi po eksistenci. Po uradniškem zakonu se leta, ki jih prebije dnevničar pri delih v službi države, ne vštejejo v pokojnino in zaradi tega utrpimo veliko škodo, ker bomo ta leta morali nadomeščati v pozni starosti, ko bi sicer imeli že pravico na polno pokojnino. Naše nagrade se urejajo od leta do leta s posebno pogodbo, zaradi česar so nestalne in s tem tudi naš gmotni položaj. Vsak družinski član državnega uslužbenca ima pravico na polovično vožnjo trikrat na leto, medtem ko dnevničarji nimamo te ugodnosti, dasiravno smo neposredno zaposleni v državnih službah.
Iz tega položaja nas vodita dve poti in sicer: prvič nastavitev in drugič organizacija,
Glede nastavitve moramo biti za zdaj nekoliko pesimistični z ozirom na splošne okolnosti ter zato ni izgleda, da
bi bili stalno nastavljeni v bližnji bodočnosti. Preostane nam torej edino, da si sami pomoremo in kolikor možno omilimo sedanji skrajno slabi položaj in to potom organizacije dnevničar jev. Zaradi tega smo si dnevničarji mariborskega okrožnega sodišča nadeli nalogo, da združimo vse dnevni-čarje državnih uradov v stanovsko organizacijo, ki naj doseže na merodajnem mestu upoštevanje dnevničarjev njihovi kvalifikaciji primerno. Delo organizacije pa bo omogočeno le tedaj, ako se bo vsak tovariš zavedal dolžnosti stanovske solidarnosti ter pristopil k organizaciji vpoštevajoč geslo: »V slogi je moč!«
Da doseže ta smoter, pripravljalni odbor že neumorno dela in prosimo vse gg. tovariše in tovarišice-dnevni-čarje, da pošljejo tov. tajniku svoje predloge, želje in slično glede sistema organizacije, da se pripravimo čim točneje za ustanovni občni zbor in da sprejmemo v pravila vse bistvene točke, potrebne za organiziranje dnevničarjev iz vseh delov naše kraljevine.
Pripomnimo, da so se že prijavili v s i dnevničarji državnih uradov v Mariboru.
Za pripravljalni odbor Udruženja dnevničarjev:
Predsednik: Štalcer Josip. Tajnik: Uršič Fran, dncvničarja okrožnega sodišča v Mariboru.
predpis. — O podrobnostih tega vele-važnega zakona bomo še izčrpneje poročali.
Zakon o orožnikih izpremenjen.
Izšel je zakon, s katerim se izpreminja zakon o orožnikih od 27. septembra 1930. Vsebuje važna določila, zlasti o služb: nih prejemkih in pokcjnmah. ka tera se od prejšnjih predpisov v mnogem razlikujejo. Več bomo še poročali.
^	oIVuputili življenju Z,ttKUlJ-
cev. Fin. ministrstvo je izdalo odločbo da kot dokaz za skupno (oziroma ločeno) življenje državnih uslužbencev, ki vlagajo prijave za rodbinske draginj-ske doklade, zadošča poročilo, oziroma potrdilo neposrednega službenega uradnega predstojnika, kateremu po § 90. u. z. mora aktivni državni uslužbenec itak brez odlašanja prijavljati vse izpremembe svojih osebnih in družinskih razmer. Torej za dokaz skupnega ali ločenega zakonskega življenja aktivnim uslužbencem ni treba predlagati potrdil občinskega ali policijskega oblastva, kot je bilo to predpisano s prvotnimi navodili za izpolnjevanje prijav. S tem se je upravnim oblastvom prihranilo mnogo posla.
Vračunljivost vojaške in dnevni-čarske službe. V zadnjih mesecih vlaga glavna kontrola zoper odločbe, s katerimi so bili posamezni državni uslužbenci pomaknjeni v višje stopnje osnovne plače, oziroma skupine (po prejšnjem uradn. zakonu), tožbe na dn= žavni svet. V teh ugotavlja, da se za napredovanje sme vračunati samo dejansko odslužena stalna civilna državna služba. Državni svet je izdal že več razsodb, s katerimi je ugodil tožbam glavne kontrole, dasi je prej redoma stal na nasprotnem stališču. Zanimivo je pa tudi, da glavna kontrola izpodbija celo take odločbe, ki so bile izdane na temelju prejšnjih odločb, katerim je sama svojčas brez ugovora že pritrdila.
Potne povprečnine banovinskih zdravnikov. Banska uprava je izdala ocUocbo glede potnih povprečnin banovinskih zdravnikov in sester pomočnic
dravske banovine. Združene zdravstvene občine so s to odločbo razvrščene glede višine potnih povprečnin v štiri skupine. Znašajo pa povprečni-
rfoo3 zc*ravnike po razredih po 4200 5400, 6600 in 7800 Din na leto, za sestre pomočnice pa po 3000, 4200, 5400 in 6000 na leto. Zdravstvene občine so razdeljene v te skupine po razsežnosti občine in po prometnih in krajevnih razmerah.
Društveni znak UJNŽB. Na plenarni seji osrednjega odbora imenovane železničarske organizacije se je določil društveni znak, katerega bo izdelal ljubljanski odbor imenovane organizacije. Obenem je odbor sklenil, da je
OKUSNA IN ZDRAVA
JE
KOLINSKA K AVA
za vse sekcije združenja obvezno geslo za društvene zastave: »V slogi je moč«. Prav tako morajo biti tudi kopja zastav enotno izdelana in je bil sprejet osnutek za vrh kopja v obliki krilatega kolesa in sidra.
Poštarska smučarska družina. Poštni uslužbenci so ustanovili v Ljubljani prostovoljno in neobvezno združenje prijateljev smučanja, ki ima namen z medsebojno podporo in pomočjo seznaniti vse tovariše p. t. t. stroke z lepim in zdravim smučarskim sportom. To »Poštarsko smučarsko družino« bo vodil g. dr. Vujčič, uradnik na poštni direkciji v Ljubljani. Udeležence bodo vodili in poučevali tovariši izvežbani smučarji.
Povračilo zadružnega prebitka pred božičem. Na splošne želje se je odločila uradniška gospodarska zveza v Gradcu (Beamten-Wirtschaftsver-band), da izplača letos zadružnikom povračila po njihovih nakupnih knjižicah za živila že pred božičem, da jim s tem omogoči, da si za praznike dovolijo primeren priboljšek. Mislimo, da je ta sklep zelo umesten in vreden da ga tudi naše nabavljalne zadruge posnemajo.
Nove stanovanjske hiše za uradnike. Iz sklada, ustanovljenega iz preostale imovine bivše gospodarske poslovalnice Južne železnice so bile sezidane letos za Stadionom v Ljubljani tri velike stanovanjske hiše, v katere se vselijo v kratkem železniški uslužbenci. Prav tam zdaj spet grade še dve taki hiši. Po poročilih listov, bo pa stavbni odbor svojo hišo na koncu Resljeve ceste prodal, tako, da bodo vse stanovanjske hiše železniških uradnikov za Stadionom.
Vestnik.
Organizacijske vesti.
Zadružništvo držav, uslužbencev. F)ne 10. novembra t. 1. je bil proglašen zakon o uradniških zadrugah, ki spopnhiji'je naredbo fin. ministrstva od 5. decembra 1920. o ustanavljanju nabavljalnih zadrug drž. nameščencev in uzakonja tudi ministrsko uredbo od 12. maja 1928., s katero je bilo pred-
pisano obvezno in prisilno odtegovanje po 10 in 5 Din od mesečnih prejemkov aktivnih in upokojenih drž. uslužbencev. Ker je bilo to odtegovanje pravno prav slabo utemeljeno, tako da je državni svet v več primerih razsodil, da ni zakonsko osnovano, je pravkar proglašeni zakon izrečno ponovil ta
Občni zbor profesorjev v Mariboru.
Jugoslov. profesorsko društvo, pododbor Maribor je imelo svoj redni občni zbor dne 15. oktobra t. 1. Po poročilih odbornikov je sledila debata o odborovem predlogu, da se ustanovi tudi v Mariboru, kakor po vseh krajih
države, na vsakem zavodu poseben pododbor namesto sedanjega skupnega. Ker so pa bila mnenja navzočih zelo različna, se je sklenilo, pozvati vse člane, naj se izjavijo pismeno, ali so za skupni ali za ločene pododbore. Dne 22. oktobra, ko se je občni zbor nadaljeval, je bilo glasovanje končano in izid sledeči: Za skupen pododbor je
V. G. Calderon :
Pragozd joče.
Zgodba iz peruanskih gozdov.
»Opičje meso«, mi je rekel inženjer Recabarren, ki je izpeljal toliko cest po Amaconskem pragozdu, »pravo opičje me* so — gotovo ga še nisi jedel. Nikar se ne smej, izvrstno je, če ga Indijanci s kožo vred tako prav počasi pražijo ob ognju iz dišavnih vejic in pri tem na tu hem mrmrajo zarotila. Ampak, naj ti mar povem, zakaj se mi je za vselej pristu* dilo?
*
Bili smo šc pet dnevnih pohodov da» leč od Maranona, jaz, oba Indijanca iz ple» mena Čampa in Carlos, lažnivi mestic, ki je nekoč hotel postati pri misijonarjih v Ocopi duhovnik, pa je kar na enkrat začutil tako nepremagljivo nagnjenje do svetih po» sod in mašnega vina, da je bilo njegovega novicijata kar čez noč konec. Morda se ti zdi čudno, kako je mogel navzlic temu po»
stati moj najzvestejši tovariš. V pragozdu pač nimajo ljudje predsodkov. In razen tega imaš za silo zmerom revolver pri roki.
Skratka, delo je prav lepo napredo» valo, ker so vsi trije vrli fantje, ki že dva dni niso nič zaužili, brez godrnanja žve» čili chamayro. Konzerve — v Ikvitosu jim pravijo pločevina — so pošle in vsi smo trpeli na skorbutu, od katerega polagoma otekajo udi, če dolgo časa ne uživaš sadja, niti svežega mesa. S težavo smo plezali v mračnem, zadušljivem gozdu — ki je bil tako gost, da nismo mogli videti drevesnih vrhov — preko spenjavk, po debelih pre» progah strohnelega listja in ogromnih gnezdih pajkov. Ušesa nam je neprestano polnilo sopihanje in kričanje divjih živali. Sveža, na ražnju pečena opičja pečenka bi nas bila brez dvoma močno okrepila. Toda kako priti do. teh živih, rjavih in kosmatih sadežev, ki so v opoldanski pripeki brez» gibno viseli z visokih palm? Šest dni je bilo tega, kar nam je pošlo strelivo.
Porodila se mi je misel, da se poslu» žim opičje radovednosti. In ko smo se končno prebili do male jase, kjer smo za»
gledali spet košček neba nad seboj, sem obesil na vejo osamljenega manglovca ne» kaj praznih konzervnih škatel, poleg njih pa lesene tolkače, ki so se v vetru za» devali ob pločevino, da je prečudno od» mevalo. Smejal se mi boš, toda bil sem zelo ponosen na te čudovite zvonove!
Nenavadne glasove slišiš v pragozdu: šumenje nevidnih hudournikov, ki padajo preko orjaških drevesnih korenin; veli» častni padec pragozdnega orjaka, ki so mu neštevilni roji mravelj preluknjali deblo: ihtenje guacamajev; uspavanko otožne opi« ce ali pa Cvrčanje nepoznanih tičev, kate» rim so v raju pozabili dati imena. Nežna, surova ali kričeča glasba, kakršen je pač dnevni čas. Toda to rahlo, čisto, katoliško zvonjenje, kakor da kliče k večerji!... Je mar čudno, če je vznemirilo vse pragozdne prebivalce?
Skrili smo se pod velike odlomljene veje in nepremično čakali dve dolgi uri, kdaj se nam ponudi prilika, da zagrabimo. Nobena žival se ni upala toliko približati, da bi jo mogel prijeti. Nazadnje se je odločila mogočna opica, star samce z bra»
dico, zlato, kot so koruzna vlakenca, in pričel je otipavati nihajoče zvončke. Smeh» Ijal se je, smehljal s prijaznim režanjem, da je kazal črne zobe, ko smo se v štirih zagnali nadenj, da ga zvežemo s spenjav» kami. Dosti poštenih udarcev nam je za» dal v tem boju.
Kakor ujetnik, preden ga ustrele, je stal krepko privezan ob drevesno deblo, nas z neskončnim začudenjem opazoval in se pričel nazadnje porogljivo smejati. To me je razdražilo. Dvignil sem sekirico, da mu odbijem glavo, toda mestic mi je spo» štljivo zadržal roko.
»Še ne, patroncito; besen je. To mu zastruplja kri in meso bi ne bilo več užit» no. Moramo mu prej puščati.«
Za to kočljivo opravilo moja sekirica ni bila primerna, in zato je potegnil iz žepa »nožiček«, širok, močan, v pragozdu običajen nož, s kakršnim tam danes prebo» deš kačo, drugič pa v mestu spet režeš kruh. Opica je obračala glavo na vse strani in pozorno opazovala naše početje, kot člo» vek, ki se zaveda nevarnosti. In ko je za» gledala nož tesno pred seboj, je zaprla —
bilo 26 članov, za ločene pododbore 24 članov, 9 članov pa ni glasovalo. Na podlagi tega je ostalo pri dosedanjem skupnem pododboru in so bili izvoljeni v odbor gg.: Dr. Pečovnik (predsednik), dr. Kotnik, dr. Perhavc, Leskovšek, Seunig, dr. Fludernik, Nemanič, Baš, Dolenec.
Pri slučajnostih je predlagal prof. Seunig, naj prevzame prof. društvo inicijativo za osnovanje organizacije »Šola in dom«, ker deluje slična organizacija z velikim uspehom že več let v Zagrebu. Predlog je bil sprejet in odbor pooblaščen, da podrobneje prouči zadevo. Nadalje je bil sprejet predlog, naj glavna uprava posreduje pri prosvetnem ministrstvu, da se takse pri profesorskih izpitih odpravijo (kakor so se odpravile že pri praktičnem učiteljskem izpitu), ker jih pripravniki v sedanjih prilikah ne zmorejo brez zadolžitve. Predlog bo dostavljen vsem pododborom v Dravski banovini in sekciji za njen občni zbor. Tudi se je govorilo o znižanju članarine in prispevka za Glasnik, kar bi bilo ob sedanjem znižanju prejemkov in splošni krizi tudi upoštevanja vredno.
Iz poštarske organizacije.
Izredne skupščine dravske sekcije Združenja p. t. t. uslužbencev, ki se je vršila dne 25. oktobra v Ljubljani, se je udeležilo nad 300 poštarjev iz vseh krajev naše banovine, tako da je bila unionska bela dvorana prepolna. Razen slovenskih poštarjev so prišli na to skupščino tudi zastopniki zagrebške sekcije, dočim sta primorska in donavska sekcija poslali pismene pozdrave. Glavno poročilo uprave je podal podpredsednik g. Josip Štrukelj, ki je tudi utemeljil odstop odbora sekcije in postanek njenega spora z osrednjo
upravo v Beogradu. O tem smo že v prejšnjih številkah našega lista izčrpno poročali. Na to je predsednik gospod Joško Čampa orisal potek dogodkov in pozval skupščino naj odloči, če odobrava stališče odbora ali pa če je za to, da se puste »sebičnim ambicijam v udruženju proste roke«, kot je poročal »Poštni Glasnik«. Nato je g. Kumer predlagal resolucijo, ki ugotavlja, da je osrednja uprava nepravilno, neupravičeno in proti pravilom razveljavila sklepe glavne uprave in da je bila izključitev predsednika Čampe nepravilna in proti pravilom iz formalnih in stvarnih razlogov. Resolucija nadalje protestira proti postopanju osrednje uprave in izreka odboru dravske sekcije in njegovemu predsedniku zaupanje in odobrava postopanje s katerim se solidarizira. Občni zbor je resolucijo z navdušenjem soglasno sprejel. Na predlog g. Epicha je skupščina izvolila dosedanji odbor in s tem vposta-vila prejšnje stanje, ker je zastopala stališče, da je bil predsednik izključen zato, ker se je ravnal po odborovih sklepih, odbor pa se jc ravnal po navodilu skupščine. »Poštni Glasnik« zaključuje svoje poročilo takole: »S tem je bila zaključena dostojna manifestacija poštarjev dravske banovine. Uprava in predsednik dravske sekcije pa so dobili s tem najsijajnejše zadoščenje. To je bil edini in zasluženi odgovor, ki ga je dobila centralna uprava za svoje žaljivo postoapnje napram slovenskim poštarjem. Želimo samo, da bi ta odgovor cenaralno upravo spametoval, ker mora sedaj tudi ona uvideti, da se z zavednim članstvom dravske sekcije ne da postopati tako, kakor s črnci v Afriki. Če pa centralna uprava tega kljub temu ne bo uvidela in če ne bo izpremenila svojega postopanja, bo nosila tudi vso težo posledic, ki bo potem padla nanjo.«
Vsem v Ljubljani in okolici stanujočim državnim uslužbencem!
Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani objavlja:
»Za malenkostno članarino 3 Din so že zdaj deležni naši člani znatnih popustov: pri mestnem pogreb-nemzavodu znaša popust v I. razr. 400 Din, v II. razr. 250 Din, v tretjem 170 Din in v četrtem 100 Din; v kopališču »Slon«: parna kopel s perilom mesto 16 Din 10 Din, kadna kopel s perilom mesto 14 Din 10 Din; isto II. razr. mesto 10 Din 8 Din! Pri Društvu zobozdravnikov smo dosegli za člane 20% popust, to tudi pri večini zobozdravnikov izven Ljubljane v vsej banovini. Vse to na temelju
članskih izkaznic. Natančnejši pogoji pri društvu. Objavljeni bodo tudi v »Našem Glasu«. Skušali bomo doseči znižanje stanarin, elektrike, plina itd., 'fd. vsaj za vse gmotno slabše državne upokojence. A tudi za podeželske člane, posebno v večjih centrih stanujoče, bo društvo posredovalo po nasvetu svojih članov za popuste in olajšave.
Namen in dolžnost društva je torej:
Osebne intervencije in spomenice v odločilnih trenutkih pri višjih obla-stih, a v karitativnem pravcu olajšanje življenskih pogojev drž. upokojencev.«
Uradeištvo po svetu.
Iz avstrijske uradniške organizacije. Doslej so imele organizacije av= sirijskih zveznih (t j. državnih), de* želnih in občinskih uslužbencev skup* no zastopstvo, ki je napram vladi in javnosti nastopalo kot pooblaščeni or* gan vsega javnega nameščenstva. Ker se je pa^ v zadnjem času pokazalo, da je iz načelnih razlogov, kakor tudi za-
radi tehničnih neprilik neumestno tako skupno zastopstvo, ki združuje interese državnih in avtonomnih usluž* bencev, ki si često nasprotujejo, se je to skupno zastopstvo razšlo. Namesto tega se je ustanovilo novo zastopstvo vseh zveznih uslužbencev. Dne 14. oktobra so se združile v to enotno vrhovno delegacijo naslednje organi-
kar bi bil storil tudi vsak izmed nas _______
oči. Tako močno je drhtel stari samec, da so konzervne škatle nalahko potrkavale. Nato je iztisnil strašen krik, turobno ihte* nje, ki ga je davilo v grlu, tako človeško, da sta se oba Indijanca, ki sta vendar že marsikaj groznega doživela v pragozdu, zdrznila. Divja zver se brani, napada še v smrtnem boju. Toda to počasno poginjanje žrtve, ta polagoma po dlaki kapajoča kri, ki jo je vsak iz smrtne bolečine porojeni vzdihljaj iztisnil s krepkejšim curkom iz prerezane odvodnice ...
Živci so mi popustili. Moral sem kom čati stvar in zagrabil sem spet sekirico. Toda medtem se je zadeva čisto drugače obrnila.
Opičja samica je pokoncu stoje trgala s -svojimi črnimi nohti vezi. Nihče ni vb del, kedaj je skočila z drevesa. Naglo je nekaj pošepetala umirajočemu v uho: proš* njo, svet morda, rešilno sredstvo? ... Car* los, ki tudi v turobnih okoliščinah ni nik» dar izgubil hladne krvi, je pristopil. V ro* kah je držal več pravkar sveže odrezanih spenjavk, krepkejših, kot so ladijske vrvi.
»Tako bi imeli torej kar dva, senor. To nasolimo za prihodnje dni!«
Namignil mi je, naj z njim vred na* pa em samico, katero bova v njenem div* jem obupu prav lahko zmagala.
I oda delali smo račun brez temnih pragozdnih duhov, ki se zmerom norčujejo iz človeka. Komaj je opičja samica opa* žila preteče kretnje krvnikov, je pričela trepetat, kot ženska, z obema rokama sko* ro nežno krilila m tiho in po malem tožila, dokler ti glasovi niso prešli v zategnjeno grulenje. To jc bil brez dvoma njen klic, s katerimi je v mlačnih nočeh vabila vse samce iz pragozda. Prava ženska ženska v nevarnosti, ki je prosila, klicala na po* moč, ne da bi le pomislila na obrambo
In ko je polagoma položila glavo na krvave rame tovariša, je prihitelo iz globin goščave na stotine opic, ki so tulile, žvižga* le in neznansko plakale. Strahotne množice! Vseh vrst, vseh velikosti, od ogromnih, molčečih maquisapov, do tistih, ki imajo namesto dlake puh. Nočne opice s sovjimi očmi in mali, jokavi makaki, ki stokajo
zacije: Reichsverband (državna zveza javnih nameščencev), gospodarska zveza varnostnih uradnikov, strokovna zveza krščanskih uslužbencev v javnih službah, strokovna zveza krščanskih p. t. t. uslužbencev, Wehrbund (orga* nizacija pripadnikov zvezne vojske), Deutscher Beamtenverband (nemška uradniška zveza) in nemška poštno telegrafska strokovna organizacija. — Novo zastopstvo se je že predstavilo zveznemu kancelarju in ga naprosilo, naj se pri vseh zakonskih predlogih, ki obravnavajo vprašanja, tičoča se sta* novskih interesov javnega nameščenstva, pozove k sodelovanju skupna strokovna cksekutiva, posebno pa pri izvajanju zakonskih predpisov o re* dukciji državnega uslužbenstva, kar )e kancelar obljubil.
Prejemki romunskega uradništva.
Romunska vlada je odločila, da se s 1. januarjem 1932. službeni prejemki aktivnih civilnih državnih uslužbencev
uradnikov izenačijo s prejemki ofi* cirjev.
Starostna meja za švedske želez= ničarje. Uprava švedskih državnih že* leznic je odločila, da redoma traja služba moških železničarskih uslužbencev do dovršenega 67. leta, ženskih pa do 64. Strojno uslužbenstvo služi do dovršenega 60. leta starosti, ekseku* tivno osobje, ki spremlja vlake in je zaposleno po delavnicah, pa do 63. leta. Po posebni prošnji se sme uslužbenec obdržati v službi najdalje do 70. leta starosti.
Oslačilnicazalloi/enijo
Ljubljana, Mlklašiieva cesta štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
Kakšni morajo biti uradni prostori na Angleškem.
Iz ljubljanskega »Poštarja« posnemamo naslednji zanimivi člančič:
Slednji uradni lokal mora biti po zakonu o zdravstvu čist, brez hlapov iz kanalov, stranišč itd., dovolj zra* čen, primerno razsvetljen podnevi in ponoči, imeti mora dobro pitno vodo, ne sme biti pri delu tako prenapolnjen, da bi to škodovalo tam zaposlenim nameščencem in vsak prostor, v katerem kdo službuje, mora imeti podnevi in ponoči primerno toploto Vse notranje stene kakor tudi strop bodi* si da so ometane ali ne ter vsi hod* niki in stopnice uradnih prostorov, če niso natreni z oljnatimi barvami vsakih sedem let, se morajo prepleskati ali prebeliti vsakih 14 mesecev, če so pa biti tapetovani, morajo biti obnovljeni s tapetami najmanj enkrat vsako tretje leto in sicer od dneva, ko so bili prepleskani ali tapetovani. Ce so obloženi ali natreni z oljem, jih je treba umiti s toplo vodo vsakih 14 mesecev. Pod in okna uradnega pro* štora morajo biti umita najmanj en* krat v tednu, oziroma okna enkrat v mesecu. Urad je premajhen za tam službujoče nameščence ter nevaren zdravju, ako je razmerje kubičnih čevljev glede števila tam zaposlenih oseb manjše kakor 500 kubičnih čev* Ijev v prostoru za vsakega nameščenca. Ako je uradni lokal stalno v rabi noč in dan ali samo z manjšim odmo* rom kakor devet ur v 24 urah, mora priti na enega nameščenca namesto 500 1000 kubičnih čevljev. Če je prostor tako napravljen, da so tla več ko pet čevljev pod ulico, se mora zopet vzeti 1000 kubičnih čevljev za vsako osebo. Na vidnem mestu slednjega urada mora biti obešena tablica glede števila oseb, ki jim je dovolje* no vstopiti v tisti prostor. Za podze* meljski prostor velja vsak prostor, kateri je več kakor pet čevljev pod ulico ali pod sosednim svetom. Pod* zemeljski prostor ne sme služiti za uradni lokal, če ni bil v to rabljen že pred izdajo te naredbe. Tri leta po izdaji te naredbe se ne sme rabiti podzemski prostor za uradno poslovanje, ako ga zdravstvena komisija v
kot dojenčki, kadar zažene ponoči vriskač V pragozdu svoj strahoviti krik.
Preplašeni, prihuljeni k tlom od vre* ščanja, ki je lilo na nas kot vihar pro* kletstva, smo pobegnili. Nad nami se je pa pragozd jokal — da, da jokal, to je prava beseda — da je udarjalo odmerjeno: silna, tožeča vihra, ki je stresala z najvišjih vrhov orehe na tla in se širila kot petelinje petje ob zori. V vlažnem somraku smo se spodtikali na gnilih tleh, padali preko ko* renin, ki so se vile kot kača, si tiščali z rokami ušesa, da ne bi več čuli tega jadi* kovanja, ki je prodiralo z dreves, kot da so vsa debla piščali neznanskih, zakletih orgel.
Nekaj milj od tod smo slučajno prišli do reke in h koči nekega samotnega cau* chera, kateremu smo se morali zahvaliti za življenje.
»Toda od tega dne nisem nikdar več pokusil praženega opičjega mesa.«
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
to ne potrdi. Vsak urad mora imeti higiensko stranišče in sobo umivalni* co. Za vsakih 15 moških in 15 žensk mora biti eno higiensko stranišče in ena soba za umivanje. Stranišča in umivalnica morajo biti čista, v odlež* nem kraju in tako predeljeni, da je osamljenost zagotovljena. Vsak urad, v katerem je redno zaposlenih 50 ali več žensk, mora imeti varnostne na* prave proti ognju Če je katerakoli oseba, zaposlena v uradu, notri, da bi poslovala ali počivala, ne smejo biti vrata v urad ali v drugi lokal, v katerem se tista oseba mudi, tako zakle* njena ali zaprta z zapahom, da bi se ne dala z lahkoto od znotraj odpreti. Oseba, ki nima še 16 let, ne sme biti zaposlena. Nobena mlada moč ne sme neprestano poslovati več ko štiri ure brez odmora najmanj ene ure za počivanje. Nobena mlada moč ne sme opravljati službe ne ponoči ne ob nedeljah. Druga določila zakona se tičejo predpisov o zdravstveni komisiji, ki mora čuvati izvrševanje tega zakona o pritožbah, kaznih itd.
Nekaj o medu.
Kakšen med in kako naj ga uživamo?
Velikokrat se slišijo pritožbe, da povzroča uživanje medu motnje v čre* vesju, gnus, žgoče bolečine v želodcu, občutek kisline v ustih itd.
Te motnje gredo na račun kako* vosti medu in na način uživanja istega. Med, ki ga uživamo kot hranilo ali zdravilo, mora biti brez tujih snovi Tak med pridelujejo napredni čebelarji s pomočjo stroja za točenje me* du. Po starem načinu prešani med vsebuje mnogo tujih snovi, zlasti cvetlič* nega peloda. Prešani med nikomur ne moremo priporočati.
A tudi najfinejši in najčistejši med ne smemo uživati na prazen že* lodec. Tudi ne kar po žlicah nerazred* čenega medu. Med naj se uživa pri* merno razredčen v ne prevročem čaju ali pomešan med drugimi živili, n. pr. s čajnim maslom namazan na črn kruh, kar je neverjetno redilna in okusna slaščica.
Med in sladkor.
Ker obstoji med do 80 % iz raznih vrst sladkorja, mu odrekajo nekateri prednost pred navadnim sladkorjem.
Za sladkor govori njegova nizka cena in njegova oblika. Gotovo dajo mamice svojim malčkom rajše kocko sladkorja nego med, s katerim se otroci tako radi onesnažijo. A ta prednost sladkorja pred medom 'nas ne sme motiti pri oceni vrednosti obeh. Navaden sladkor je težko prebavno hranilo, ki ga mora želodec šele predelati. preden ga more kri vsrkavati Nadalje manjka navadnemu sladkorju rudninskih snovi, brez katerih opeša vsako bitje, a med ima obilno mero voristnih rudninskih snovi. V medu se nahajajoči sladkor je že po čebelah predelan in tako rekoč prebavljen, torej ne zahteva od naših prebavnih organov nobenega dela več. Po teh ugoto* vitvah bo vsakemu jasno, da med tako visoko nadkriljuje sladkor v redilni
vrednosti, da ne more biti govora o enaki vrednosti medu in sladkorja.
Pouk o pravilnem uživanju medu
je pri nas še neobdelano poglavje. Ni vseeno, kako med jemo, da popolnoma zaleže. Nekateri imajo navado, da ga jedo kar brez kruha in preveč na= enkrat. Samega medu ne smemo jesti, ker takega ne prebavimo vsega. Ako ga pa jemo s kruhom, ga telo vsega izrabi. Nekateri bi med radi jedli, pa jim že majhna množina povzroča klanje v trebuhu. To izvira od preživah* nega gibanja črevesja, ki ga med draži. Take ljudi moramo opozoriti, da smes jo ispočetka uživati prav majhne ko« ličine medu, dokler se telo ne privadi večjim porcijam. Med v vrelem čaju ali zelo vročem mleku izgubi zelo mnogo dobrin. Tudi tega konzumenti ne vedo.
Ako namažemo kruh najprvo s presnim maslom, potem pa z medom, se med cedi s kruha, kar je zlasti ne* rodno pri otrocih, ki si obleko zamažejo Mnogo bolje je, ako mešamo med in presno maslo v skodelici to* liko časa, da je mešanica voljna, potem pa z njo namažemo kruh. Napačno je, ako damo otroku velik kos kruha, namazanega z medom. Revše je potem vse medeno okoli ust, po nosu, po rokah in po obleki.
Kruh razrežimo na krožniku v daljše po dva centimetra široke rezi*
ne, te pa namažimo z medom. Take rezine otroci lažje jedo in se ne zamažejo.
Kdor ima slabe živce in nemirno spanje, ne sme zvečer jesti samega medu. Raztopi naj ga eno žlico v pol kozarca vode in to izpije pol ure, pre* den gre spat. Potem bo gotovo dobro spal. — »Slov. čebelar«.
Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih rodbine.
Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene železniške le* gitimacije leta 1927. in jim bo torej potekla petletna doba koncem tega leta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 10. decembra t. 1. fb nančni direkciji, odseku za računo* vodstvo v Ljubljani. Da pa moremo iz* poslovati od direkcije državnih železnic izstavitev novih železniških legiti* macij, naj se prošnjam priloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice.
Železniške legitimacije pa, katerim koncem tega leta ne bo potekla še petletna doba, naj se predlože za po* daljšanje zgoraj omenjenemu uradu vsaj do konca tekočega koledarskega leta.
Pripomnimo pa, da se tekom leta 1932. vložene prošnje za izstavitev novih železniških legitimacij ne bodo predlagale direkciji državnih železnic posamezno, ampak le skupno in največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele tik pred dnem, ko se legitimacije že potrebujejo.
Vsi tisti upokojenci in njihove vdove, ki bivajo v Ljubljani in še niso prišli po prijave za priznanje draginj* skih doklad, se tem potom ponovno opozarjajo, da to nemudoma store.
Končno vabimo vse upokojence in upokojenke, da prilagajo v bodoče vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojninskih za* devah tudi zadnji knjižni izpisek če* kovne nakaznice ali pa navedejo vsaj število likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje po* slo vanj e.
Zdravstveni drobiž.
Hrana nervoznih. Hrana nervoz* nega naj bo preprosta, a tudi razno* lika. Najboljša sta mleko in skuta in nato vegetabilije:	sadje, kompoti,
marmelada, džemz, sadni sokovi, žele* njava, redkev, riž in krompir. To so obenem one snovi, iz katerih naj se nervoznim napravljajo jedi. K temu pridejo še: kruh, močnate jedi in suro*
vo maslo. Nasprotno mora pa istopiti meso bolj v ozadje in ne sme biti glav* na hrana, ker učinkuje večkrat vzne* mir j e valno. Najbolje je, če užije ner* vozni samo enkrat na dan meso; še bolje, če je namesto običajnega mesa oba. Močna kava, močen kitajski ali ruski čaj, vse začimbe in vse vrste ai* kohola (vino, rum, konjak, hkeri) ter z začimbami in z alkoholom priprav* Ijena jedila, vse to naj ne bo na jedil* nem listu nervoznega. Dobra nadome* stilna pijača za nervoznega je sladna kava, malinovec in limonada.
Hrana na srcu bolnih. Na srcu bol* ni naj ne jedo preveč naenkrat, tudi naj ne pijejo preveč in prehitro; vzdr* žijo naj se vsega, kar povzroča žejo. Rajši naj jedo večkrat na dan in vse* lej le malo; isto velja za pijačo. Velike množine obremenijo srce in povzroči* jo, da se srce preveč napenja. Vegeta* rična hrana je boljša kot druga, žival* ska beljakovina naj se po možnosti nadomesti z rastlinsko. Priporočljiva niso živila z veliko vsebino na urinski kislini (prižljec, ledvice, jetra, vrani* ca). Pri vsej opreznosti pa ne smejo bolniki na srcu napraviti napake, da bi se zatekli k stradalnemu zdravlje* nju. Tako zdravljenje nas slabi in nam more našo bolezen poslabšati, name* sto da bi jo izboljšalo.
(Iz »Zdravja«).
NAS ATELJE
STR.TAPiHVAaUCA	^
suffd?’
■Sitev-
F. LUKIČ
......
mm
N
PISALNI STROJ
„IDEAL“
MODELA D najmodernejše konstrukcije
*
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišče št. 10
L. Mikuš
iLjQbljaßa, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. —— Raznovrstno rudninsko vodo.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Priporoča se
I. ŽERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	-
PLES!	KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
V kavarni in restavraciji svira Bnevno prvovrstni orkester. Poleti krasen vrt, pozimi’moderna vinska klet. * DNEVNO PRIREDITEV PLESA. * Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. ** Prvovrstna postrežba.
Se priporočata FRAN ili ROZI KRAPEŠ.
DVORANA!	IGRALNE SOBE!
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina
Ljubljana, Jurčičev trg 1
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Knjigarnah Užltellske tiskarne
v Ljubljani
FravKi&Ranska
ulica 6
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik!
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
I	Kr. dvorni dobavitelj
I ANTON VERBIČ, Ljubljana I
I Delikatese H^cscKacsoKscsowscgc Špecerija |
$ Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! i
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.-2.
C J. HAMANN
IlubUsita
Vam midi naisolldnejil vir nakupa perila, opreme nevest In novorojenčkovi perja, modnifv potrebščin - PradtlskarUa modernih ročnih del*
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.