\avudi k narodneuiu ^ospoilarslvu. (Dalje.) IV. del. 0 b a a k a h. 37. Baake so kapitalae zaloge; imaaio jih pa razloeevati v baake založivae ia baake posojivalae, Govorimo aaj prej o prvih; da ai založivaib baak, bi se vsako plačilo v koviai opravljati iraelo; vsak-veliki trgovec bi trebal vedao pri rokab iaieti veliko vsotiao kovaaega deaarja, da bi inogel svoje aavadao trgovaaje redao opravljati. Za to bi rau bilo niBogo trada ia zgube aa časa ta deaar šteti in ga od eaega kraja aa dragi prespravljati ; poleg pa bi se zlato ia srebro po vedaeai preaietovaaju ia prespravljaaju precej zglodalo. Vse to bi bila velika Beprilika posebao v velikem baraatu, kakor b. p. v Loadoau, kder se vsak dea aa stotiae milijobov prebaraata. Ternu se lehko v okom pride po porazdelivaaju dela. N. p. več trgovcev si izvoli svojega baakerja, pri njem založi svojo koviao ali v obče zaaesljiv kapital, in kedar kteri izaied teh trgovcev kakšno plačilo ima, da apniku svojemu samo naavest'" (order ali cbeck ,,ček") aa bankerja za odločeao vsotiao. Banker iina s svojimi opravniki za aataačea račaa skrbetiia tudi ai ma treba aavest ali cbeck, ako se posebao ae zabteva v koviai izplačati, temoč saaio pripiše to upnikovi zalogi kar od dolžaikove izbriše. Tako pisaje par vistic se celi posel brez težave, brez zgube aa časa in truda leži opravi po eai osebi aego bi se iaače po 50 ali stoterib težavao opravljal. Koliko truda in posla bi prizadevalo a. p. 500.000 fl. v zlatu ali srebru šteti, koliko kedar se šteje na milijoae! Ravuo tako se še dalje deaarai posli polebčajejo, ko več bank v medsobao zvezo stopi ia nBavesti" (checks) medsobao za plačilo sprejma. Po takem 80 zameuivBe baake draštva človeškema za eaak prid, kakor mašiBe, ki delo vršijo, t j. z kterimi se z malim trudom veliko opravi. 38. Baake posojivae so prirejeae deaar posojevati. Mislimo si pa tisočero ljudi po lOOOgoldiaarjev, ktere aa obresti posoditi želijo; ti ljudje vendar se ae morejo saaii s tiai opravkom pečati, aiaajka jiai zato časa ia ae vejo komu bi svoj deaar varao posoditi mogli. Ko bi trebalo posojivaaje še tako posebežno opravljati, težko bi bilo tako oaim, ki bi denar aa obresti posojivati želeli, kakor oaim, ki bi ga aa posojilo jemati hoteli, kerBepozaali bi se medsobao ia malo bi zaupaaja imeli: toraj ako tned nje dober posredaik stopi, ki deaar za posojivaaje sprejme, ga zaaesijivim ljudem posojaje obresti pobira m jih lastaikom izroča, je aa veliko dobro in korist obema straakama. Temu posredaiku ali baakerju se ve da se trud ima plačati, zato aimajo lastaiki z svojim deaarom aobeBega trada ia nobeae nevaraosti ali prisico" ga izgubiti, tako da kar bi maaj aa obrestih dobili, jim je po vsem obilo aaplačano. (Dalje prih.)