Izpii: učne usposobljenosti za meščanske šole. Da^ ustrežem želji urcdništva »Učit. Tovariša«, nameravam s sodelovanjem dveh tovarišev, ki sta izprašana iz 2., oziroma 3. skupine, priobčevati nasvete, nekako navoclilo, kaj in kako naj študira, kdor se kot samouk pripravlja na izpit učne usposobljenosti za meščanske šole. Umestno bi bilo, da se pogovorimo najprej o »meščanskošolskem« izpitu vobče, o predmetih posameznih skupin ter da se posvetujemo, za katero skupino naj se odloči ta ali oni. Ker pa bi rad videl, da začnemo z resnim delom takoj s 1. majnikorn, storimo to pozneje, kjer in kaaar se bo nudila prilika. Novi šolski zakon bo vzgajal učiteljski naraščaj, ki bo temeljiteje izobražea, nego snio bili mi, ko smo zapuščali učiteljišče. Da nas ne bo mogel nihče prezirati, češ, da smo še iz »stare šole«, je v našem inleresu, da izpopolnimo svojo strokovno in splošno izobrazbo. Zato pa vabim v naš krog tudi tovariše, ki se sicer ne mislijo pripravljati na izpit, a ki bi se radi znanstveno poglobili v pedagogiko (ali v kak drug predmet), kar bi bilo nujno priporočati zlasti takozvanim »vojnim maturantom«. Iz razlogov, ki mi jih pač ni treba navajati, začnemo s psihologijo in logiko. Od 1. do 15. majnika predelamo kot pripravo za Ozvaldovo »Psihologijo« Bežkovo »Dušeslovje«, ki ga je izdala Slovenska Šolska Matica kot 1. snopič »Občnega vzgojeslovja«. Sestaviti splošno veljaven »delovni načrt«, je pač nemogoče: ta študira lažje zjutraj, oni zvečer, eden na ta način, drugi zopet drugače. Za zgoraj omenjeno »Dušeslovje« bi priporočal sledeči postopek: 1. Prečitaj knjigo, kakor bi čital kako povest! 2. Predelaj vsak § posebe; podčrtavaj, kar se ti zdi važno, s črnim svinčnikom; kar ti je nejasno, z rdečim! 3. Pomisli, kaj bi izpustil, ako bi moral prirediti dotični § za učence srednjih šol! 4. Izdelaj si za vsak § primerno dispozicijo! 5. Znani trditv^, da imamo o kakem predmetu le tedaj jasno predstavo, če ga znamo tudi narisati, bi se dalo oporekati. .Neoporečna pa je trditev, da obvladamo popolnoma kako snov le tedaj, če jo znamo tudi predavati. Misli si torej, da stojiš za katedrom in predavaj (na izprehodu!) suponiranim poslušalcem §, ki si ga predelal! 6 Ne trati časa, da bi se učil preveč definicij na izust, pač pa jih izkušaj izpreminjati! 7. Ker nisi šolarček, ki mora prisegati na učiteljeve besede, sprejemaj vsako trditev, o resničnosti katere nisi popolnoma prepričan, s primerno rezerviranostjo: zavedaj se možnosti, da trde drugl ravno nasprotno! V takih spornih točkah si boš moral pozneje ustvariti svoje mnenje, svoje prepričanje, ki pa ga boš moral znati tudi utemeljiti. Dostikrat pa se boš moral zadovoljiti s tem, da boš vedel, kaj piše o tem ta ali oni strokovnjak. 1. Magerl.