.!t . \in T ? ' yti obrtniki« krivi. Tega pa se je treba odvaditi in ljudi-odjemalce naučiti ter prepričati, da temu ni tako, ampak, da je’treba delo spremljati in se z več ljudmi posvetovati, kaj je pravilno, kaj dobro in kaj ne. Ne pa potem, ko je že stavba gotova (ako že govorim o novih stavbah), reči: »to ste pa pozabili napraviti«, akoravno se Je odjemalca, svoječasno že opozorilo na to ali ono stvar, ki jo je pa sam odklonil, a potem delal krivega obrtnika. Tukaj mislim predvsem razne električne naprave, na katere se pri projektiranju kaj rado pozabi, kot so: se-zijska sklepala, stopniške razsvetljave (avtomatične in na sklepala) kakor sklepal, ali nad ali podometnih, kar pač igra pri ceni vlogo in je treba pri tem tudi vpoštevati in zahtevati razne vzorce na vpogled, kakšen ma-terijal je dober, določiti kakovost in izvor istega, kar tudi igra vlogo. Če je slednji pravilen in predvsem pa to, da odgovarja predpisom. Pri oddaji imenovanih del se je treba predvsem informirati, ako je firma, ki se ji oddaja delo v izvršitev, solidna, in si ogledati dela, ki jih je slednja že izvršila, nikdar se pa ne sme gledati, da bode tista firma, odnosno podjetje najboljše, ki stavi naj-■ cenejšo ponudbo. Dogodi se pa lahko tudi slučaj, da je dobra tvrdka najcenejša; ali kakovost materijala pa tukaj gotovo ne bode najboljša ter je treba s tem računati, da se bodo posledice tega šele naknadno pokazale. Pri oddaji večjih del se navadno udeleži razpisa veliko ofertantov, ki pa morajo običajno, kot je bilo že^ več slučajev, načrte plačati, proračune narediti in je gotovo, da se navadno dela odda le enemu izmed ponudnikov v izvršitev, medtem, ko drugi ne prejmejo nazaj niti načrtov, ki so jih morali sami kupiti, niti ne dobijo plačanega truda, ki ga imajo pri vrisu načrtov. Kar je povsem po-grešeno in bi morali dobiti vsaj načrt nazaj, ako se ne poplača trud, ki ga je imelo in ga ima vsako podjetje, ako se nečejo vrniti načrti, katere je itak podjetje kupilo. Da niso to šale, posebno za manjše obrtnike, v tem času, kot smo sedaj, ko ni delovna sezona, bi bilo pač želeti, da naj bo vsak popis in načrt za predvideno instalacijo točen in pregleden. Tako bo zmanjšan trud, ki ga ima danes marsikatero električno podjetje ravno z napravo načrtov in proračunov, katerih sedaj ne manjka, kajti vsak odjemalec hoče imeti že kar za vsako še tako malo instalacijo kar kakih 10 ofert. Iz tega naj bi tudi cenjeni odjemalci razvideli, da to ni dobiček, ako se izmed 10 ponudb dobi k večjemu ena v izvršitev. Ker čas, ki se porabi za sestavo proračunov, skoro nikdar ni poplačan. E, Zadružna zborovanja v vranskem okraju. Dne 2. februarja je izvršila svoj redni letni zadružni zbor Zadruga prostih in koncesijoniranih obrtov za vranski okraj na Gomilskem, dne 23. februarja pa Obrtna zadruga oblačilnih strok na Vranskem. Na obeh zborih je bila udeležba prav zadovoljiva in je večina odsotnih izostala le iz opravičljivih razlogov. Zborovalci so s pozornostjo sledili poročilom, kritično razpravljali o svojih letnih proračunih in o najbolj perečih in aktualnih obrtniških vprašanjih. Stanje financ je pri obeh zadrugah zadovoljivo in tudi sklepanje o letni članski pristojbini ni delalo nobenih težkoč. Pri volitvah obeh zadrug se je dosedanjemu vodstvu izreklo zaupanje s tem, da sta v obeh primerih bila izvoljena dosedanja načelnika gg. Muhovič Ivan oz. Virjent Jakob z večino članov dosedanjih odborov. Na obeh zborih je predaval obrtno-za-družni nadzornik g. Založnik*iz Maribora in sicer na Gomilskem v glavnem o položaju mlinarske in žagarske stroke in o umnem štedenju v obrtu, na Vranskem pa o splošnem položaju obrtništva z ozirom na število obratov, naraščanje industrij, šušmarstvo in o potih k zboljšanju gmotnega položaja rokodelstva. Nalašč navajamo ta dva zbora za-jedno in kot vzor za marsikatero mestno zadrugo tako glede udeležbe članov kakor tudi glede vsebine zborov in zadovoljivega poslovanja. V obeh zadrugah je v vodstvu nekaj oseb, katere imajo poleg ljubezni do svojega poklicnega posla tudi precej smisla za blagostanje drugih sotrpinov. V obeh zadrugah je posebno občudovanja vredno tesno sodelovanje med zadružnim vodstvom in učiteljstvom, kar pride zelo v korist obrtniškemu naraščaju. V vranskem sodnem okraju obstojajo v bližini 3 obrtne nadaljevalne šole, katere so vse izdatno subvencijoniTane od obeh zgoraj navedenih zadrug. To je posebno častno za Zadrugo prostih in koncesijoniranih obrtov na Gomilskem, katera sama ima prav za prav silno malo šoloobveznega naraščaja. Obrtna zadruga oblačilnih strok na Vranskem pa je prva, ki je ustanovila v svojem okolišu ocenjevalno komisijo za vajence, katera pridno deluje in je že marsikaterega vajenca napotila v začetku učne dobe na drug poklic, če je pokazal premalo veselja ali telesne sposobnosti za izbrani obrt, ali mu je zasigurala boljšo šolsko izobrazbo, če se je izkazalo, da za obrt nima potrebne pred-izobrazbe. Ne ena ne druga teh zadrug ne deluje v lahkih in tudi ne v prijetnejših razmerah nego mestne zadruge. In vendar je njuno delovanje, posebno glede izobrazbe vajeništva in pobijanja šušmarstva vzgledno; vsled tega pa so tudi zadružni zbori v vranskem okrajy vsebinsko bogati in -?a vsakega udeleženca prijetni. Obrtništvo rabi v svoji strokovni organiza-zaciji dve do tri požrtvovalne in nesebične vodilne osebe in sledi jim udano in z zaupanjem, čim spozna njihove poštene namene. V Gomilskem, povsem podeželskem kraju, po^g zadruge prav pridno deluje tudi Obrtno društvo, čegar ponos je tamkajšnja obrtna nadaljevalna šola, katera ravno po zaslugi obrtnih organizacij in občine še nikdar ni iz~ . kazovala primanjkljaja. Kaj Je novega Bor/a. švicarski frank je nekoliko krepkejSi, zato tudi dinan Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih povprečno: Berlin (marka) 13-54, Budimpešta (peng6) 9-92, Curih (Švicarski frank) 10-94, Dunaj (šiling) 8, London (funt) 275-71, Newyork (dolar) 5664, Pariz (francoski frank) 2'22, Praga (ČK) 1-68, Trst (lira) 2-98. Konferenca gospodarskih zbornic v Dubrovniku, ki bi se imela vršiti v aprilu, je preložena na majnik, Banska uprava se namerava preurediti tako, da 'bo delala ekspeditlv-neje, predhodna kontrola nabaVk se ukine in predvidena je dalekosežna komercializacija gospodarstva. •I neslovenska razstava proizvodov domačega ob rta v Kodanju je bila svečano otvorjena 8. t. m. Albert Thomas, predsednik mednarodnega delavskega urada, se je mu-dil prošli teden v Beogradu, kjer je imel konferenco s predstavniki delavskih in delodajalskih korporacij, na katerih je izrazil željo, da bi došlo do ožjih stikov in pogajanj med obema skupinama. Francoska vladna kriza je končala z zopetno vlado Tardieuja, ki je pri glasovanju o zaupnici dobil precejšnjo večkio. Masarjrk, veliki boritel za osvoboditev Slovanov izpod avstrijskega jar ma, sedanji dosmrtni predsednik republike Češkoslovaške, te dni slavi svojo 80-letnico. V Španiji se je po padcu diktature generala De Riviere pojavilo močin# gibanje za republiko, ki ga pa sedanja vlada Guerre precej energično in previdno zavira. Konferenca za carinsko premirje v Ženevi še vedno ne more priti do ugodnega zaključka in se je delo preneslo na odbore; naš trgovinski minister g. Demetirovič, ki je bil dalj časa navzoč na tej konferenci, se jff že vmii Naš izvoz v januarju je znašal 616-2 mili jona Din in je bil za skoro 2Q0-milijonov Din večji kakor izvoz v lanskem januarju. Devizne rezerve Narodne banke so po zadnjem izkazu znatno porasle. 5 milijonov Din je poneveril na zagrebški carinarnici blagajnik, ki so ga zaprli, denarja pa niso našli. Velikanske poplave v Franciji so uničile cele pokrajine, porušenih je več ato hiš in škoda sega v milijarde. Zračni promet preko Jugoslavije bo šel iz Anglije v Indijo, s čemer pride naša država na veliko mednarodno zračno progo. Zakon proti terorju raznih privatnih organizacij bodo uvedli v Avstriji. Generalni direktor državnih železnic namerava uvesiti deloma zopet normalne nakladalne 'in razkladalne roke za tovorni promet. Ladjedelnico in tovarno za stroje in orožje namerava ustanoviti v Jugoslaviji Škoda skupno s francosko družbo Creuzot. Zdravnik Zeileis iz Gallspacha v Avstriji, ki zasluži po 30.000 Din na uro ter ima letno 140.000 bolnikov, namerava odpreti svoj zavod tudi pri nas v Novem Sadu. Zakon o zdravstvenih občinah in o bolnicah je uveljavljen. 60-letnico obsioja praznuje Hranilnica mestne občine v Brežicah. 105 km novih železniških prog je bilo izročenih prometu v naši državi v preteklem letu. Devet obrtnikov pošlje na sejem v Lipsko Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Novem Sadu. Navodila za poslovanje finančnih odsekov za carine in carinarnice je izdal minister financ; v Dravski banovini bo tak odsek v Ljubljani. Terminsko kupčijo z žitom namerava uvesti borza v Novefm Sadu. Turistični promet Jugoslavije obeta v letošnjem letu še lepši napredek kot lani, ko smo imeli 350.000 tujcev. Nove dolarske novčanice so izdale pretekli mesec Združene države Severne Amerike. Vinarski kongres se vrši 9. marca v Beogradu. MEDIČ - ZANKI tvornice olja, firneža, lakov In barv (boja) <1. 95 O. Z. Centrala v Ljubljani * Lastnik kranjo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode - Domžale Podružnice In skladišča: Maribor, Novisad \ I hi Lastni dom. proizvodi: laneno olje, flrnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst ln nijanc, steklarski kit, čopiče znamke nMerakl" in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih conah in točni postrežb Ivan Lenarčič, Ponikve: Preprečimo dotok neusposobljenih v obrt! , dalj časa opažam v svojem bližnjem okolišu velike nevednosti. Poznam ljudi, ki se pečajo z obrtom. pa so za obrt nesposobni. Celo taki se dobe, ki nimajo v redu niti učne dobe. Kako so taki ljudje prišli do obrtnih listov? šušmar, ki nima popolne usposobljenosti in si v svojem okraju ne upa prositi za obrtni list, ker ga poznajo, gre v okoliš drage zadruge, kjer ga ne poznajo. Tam si z raznimi mahinacijami preskrbi uspo-*>b]jenostna dokazila in potrdila za *fruge. Potem seveda gre precej gladko. šušmar dobi obrtni list in se smele v pest zadrugam, obrtniki pa izgubljajo do zadrug zaupanje. Ni še dolgo, ko je neka oseba iz našega kraja izjavila zadružnemu zaupniku, da bo šla pač drugam, če pri svoji sedanji' zadrugi ne dobi potrdila svojih dokumentov. , Zadruge, ki ne postopajo strogo pri ‘zdaji ln potrjevanju spričeval, so vse graje vredne. Ako se kdo sklicuje na svojo zaposlenost v okolišu druge zadruge, naj se točno ugotovi, po zaslišanju dotične zadruge, ali so njegove aaredbe točne. Le na ta način, da se bo postopalo atrogo in v medsebojnem stilu, bomo zajezili zlorabe in dotok šušmar jev v nas Stan. Tečaj za avtogensko va-renje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo °Pozarja kovinarske mojstre in podočnike, da se vršita v Ljubljani d va tečaja za avtogensko varen je. — *vi tečaj, k j b0 samo za začetnike in ®anj izvežbane varilce, bo trajal od 24. marca do 5. aprila 19B0 celodnevno. Drugi tečaj za že docela izvežba-ne varilce osobito one, ki so že obiskovali kak tečaj, bo trajal od 7. do l.aPr'^a 1930. Oba tečaja se bosta vrsila v kovinarski delavnici Tehniške srednje šole v Ljubljani. Dočim vti k° v začetniškem tečaju pouče-ai° varenje enostavnejših predmeti Prec*'v8£;!m v železu in jeklu, se °de v tečaju za 'izvežbane varilce Poučevalo komplicirano varenje v Sličnih kovinah, med drugim tudi ^ aluminiju in bakru. Varenje je togega pomena za kovinarske obrtnike, osobito za ključavničarje, meha-hike in kovače radi raznih popravil na poljedelskih orodjih in strojih, na Avtomobilih itd., da je neobhodno posebno, da ga obvlada vsak boljši ko-plaars'ki mojster, odnosno pomočnik, rtstojbina za mojstre in delovodje basa v začetniškem tečaju 100 Din, v dopolnilnem 150-—, za pomočnike Pa Din 50-—, odnosno Din 100-—. — Kok za prijave traja do 14. marca t. 1. OPOZORITE V KRZNARJEM »IPA« Mednarodna razstava predmetov krznarske stroke se vrši letos °d konca maja do septembra na Lip-skem. S to razstavo bo združena tudi Jbednarodna lovska razstava in se bo rsil obenem tudi kongres zastopni-,.fy vseh krznarskih strok. Ob tej pri-, * bodo prirejena tudi razna stro-ovna predavanja in modne revije. — twa° ac^ezko je prijavilo že mnogo ij^dk iz skoro vseh evropskih držav. JKTOunske tvrdke so že doslej najele ^ prostora, belgijske 100 m5, Poljske nameravajo zasesti 200 m’ td- Odziv iz Jugoslavije je bil doslej minimalen, pa se zato opozarjajo vsi, 1 se zanimajo za razstavo, da si čim-Prej zagotovijo prostore, da ne bo Prepozno. las organizacij Dne 9. marca 1930 se vrše nastopni zadružni občni zbori: 1. Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za bivšo ljubljansko oblast v Ljubljani ob po! 14. uri v restavraciji -Zvezda . 2. Obrtne zadruge lesnih in kovinskih strok v Brežicah ob pol 9. uri v gostilni Deržič. 3. Zadruge krojačev in krojačic za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče, v Velikih Laščah ob 14. uri v gostilni Perhaj pri kolodvoru. 4. Kolektivne obrtne zadruge v Sevnici ob 9. uri v dvorani Plauštei-'ner. 5. Zadruge mizarjev v Ljubljani ob 9. uri v salonu gostilne Pri Mraku«, Rimska cesta 4. Redni občni zbor Zadruge mizarjev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dno 9. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne pri . Mraku , Rimska cesta 4. Dnevni red: Poročilo načelstva. Blagajniško poročilo. Poročilo računskih preglednikov. Določitev doklade za leto 1930. Raznoterosti. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje, ne oziraje se na število navzočih članov. Člani, ki se občnega zbora brez predhodne opravičbe ne udeleže, se kaznujejo s globo do Din 300 —. Josip Lojk s. r., načelnik. Zadruga rokodelskih in dopuščenih obrtov v Ložu bo imela svoj občni zbor dne 19. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v dvorani gostilne g. Kajfež v Starem trgu s-sledečim dnevnim redom: Pozdrav načelnika. Poročilo zadružnih računov od 10. novembra do 31. decembra 1929. Dopis Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani z dne 28. januarja 1930, štev. 115/30. Okrožnica Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani z dne 7. februarja 1930, štev. '146. Raznoterosti. Načelstvo. Mizarska zadruga za srez Novo mesto priredi 16. marca 1930 ob 9. uri dopoldne redni občni zbor, če bi isti ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor ob vsaki udeležbi. Udeležba je obvezna za vsakega člana. Na občnem zboru bode stavljen predlog za natis cenika vseh mizarskih izdelkov, ki se poraz-dele med člane po nabavni ceni. Cenik bi bil na razpolago tudi mizarjem izven Mizarske zadruge v Novem mestu, če se isti priglasijo pred natiskom. Cenik bode zelo dobro služil vsem onim, ki niso zmožni kalkulacije, ker jih obvaruje škode, da ne bodo stavili prenizkih cen in da se odpravi umazana konkurenca. Občni zbor zadruge kovinarjev v Celju, ki se je vršil dne 23. februarja v Hotelu pri pošti, je bil prav dobro obiskan. Poleg običajnih poročil načelstva, tajništva in blagajnika, se je vršila tudi obširnejša razprava o položaju kovinarske stroke v Celju in okolici. Živahna je bila debata o delovanju zadruge. — Obžalovalo se je, da ni bil navzoč zastopnik obrtne oblasti. Predlog odbora, da se letno dč 1500 Din podpore obrtnemu domu v Celju, se je odobril s pogojem, da služi obrtni dom edino le interesu obrtništva s tem, da se ustanovi obrtni muzej. Pričakuje se, da bodo tudi druge rokodelske zadruge sledile sklepu kovinarjev. Isti občni zbor je tudi glasoval za to, da se za obrtno-nadaljevalno šolstvo iz zadružne blagajne izplača to leto Din 2000-—. Tudi je bil razgovor radi bolniškega in starostnega zavarovanja obrtnikov, ter se predlaga, da to inicijativo z vso resnostjo podvzame Zveza obrtnih zadrug v Mariboru. Izrekla se je tudi kritika na rovaš celjskih poročeval- cev našega časopisja, ki pač redno prinašajo različne brezpomembne novosti iz Celja, ne pa tudi vesti o obrtniških zadevah. — (Op. ur.: Kaj pa »Obrtni Vestnik :, ki tedensko prinaša strokovno Čtivo, ali se ga na zboru ni priporočalo!) Zadruga ključavničarjev za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani je imela svoj redni letni zadružni zbor v soboto dne 22. februarja t. 1. ob navzočnosti večine svojih članov. Zboru je predsedoval načelnik g. Ivan Breskvar, ki je v svojem poročilu podal kratek gospodarski pregled ključavničarske stroke. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je v zadrugi včlanjenih 52 članov, 32 iz mesta Ljubljane, 20 pa iz okolice. Vajencev je vpisanih 169. Preizkušenj se je udeležilo 60 vajencev, 2 s prav dobrim, 13 z dobrim, 34 z zadostnim in 9 z nezadostnim uspehom. Pod vodstvom g. Avgusta Martinčiča je zadruga priredila v preteklem letu strokovni .tečaj za one vajence, ki so bili v zadnjem letu učne dobe. Uspeh tega tečaja je bil jako zadovoljiv in so vajenci kazali veliko marljivost in zanimanje. Želeti bi bilo le, da bi prireditev takih tečajev našla več umevanja in podpore pri nekaterih zadružnih članih. Zastopnik Zbornice za TOI g. dr. Pretnar je v svojem strokovno zasnovanem govoru naglašal potrebo zanimanja obrtnikov za stanovske zadeve. Na občnih zborih naj bi se poleg formelnih poročil zadružnih fun-keijonarjev razgovarjalo tudi o skupnih težnjah zadružnih članov. Povdar-ja nujno potrebo višje izobrazbe vajencev in pomočnikov, kajti pomanjkljivo izobražen pomočnik je gospodarju samo v škodo. Pobija se šuš-marjenje drugod, ne vidi se ga pa v lastnih vrstah. Naglašal je dalje veliko važnost avtogenskih tečajev, ki jih prireja Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI, osobito za ključavničarsko stroko. Nujno potrebno je tudi, da uvedejo vsi obrtniki v svojih obratih knjigovodstvo, četudi najpri-mitivnejše vrste. Delovni čas v delavnici in izven nje se mora izrabiti popolnoma im ekonomsko. — G. Rebek je kot zastopnik Zveze obrtnih zadrug priporočal večje zanimanje za strokovno organizacijo. Da ne pridejo obrtniki do svojih pravic, leži krivda največ v brezbrižnosti in nezavednosti članov samih. To se vidi že iz tega, ker se ne odzovejo v polni meri vabilom na zadružni zbor, gospodarske in podobne sestanke. Priproča način sistemizacije del v posameznih delavnicah, ker bi bila na ta način dana možnost vsestranskega zapoglenja. — Blagajnik g. Makso Ferjan je poda! svoje blagajniško poročilo, ki izkazuje Din 16.876-13 dohodkov in Din 11.120-36 izdatkov. — Soglasno je bil sprejet tudi proračun za leto 1930, ki izkazuje na dohodkih Din 17.955-77 in ravno toliko na izdatkih. Doklade ostanejo tudi za to leto neizpremenje-ne, čeravno se jo zvezna doklada zvišala na Din 15-— za vsakega člana. V zadružno načelstvo so bili soglasno izvoljeni sledeči člani: za načelnika Ivan Breskvar, za podnačelnika Makso Ferjan, za člane načelstva: Alojzij Mekina, Mirko Kosirnik, Rudolf Will-mann, Anton Kremžar, Mihael Kavčič, za namestnike: Karol Smrajc, Ignacij Irkič, Anton Krhne, za preglednika računov: Avgust Martinčič in Jože Nahtigal, za predsednika izpraše-valne komisije za vajeniške preizkušnje: Ivan Breskvar, za njegovega namestnika pa Makso Ferjan. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da se naloži vsem onim, ki so neopravičeno izostali od zadružnega zbora, denarna globa v znesku Din 50-—. Razmotrivala so se na to še razna druga gospodarska vprašanaja glede uvažanja izdelkov, ki se producirajo doma, iz inozemstva in oddaje del državnih obratov domačim obrtnikom. Obrtno društvo za Trbovlje, Hrastnik in Dol je imelo 2. marca t. 1. svoj občni zbor, kateremu je predsedoval načelnik g. Koren. Udeležba bi bila za naše razmere lahko boljša. Kje leži vzrok se bo še v bodoče videlo, ko bo društvo preosmovano le za okraj Trbovlje. — Tajnik g. Šuntajs je podal vestno sestavljeno poročilo, iz katerega je Mio razvidno delovanje društva. Blagajnik g. Lisac je poročal o blagajniškem stanju. Pri točki sprememba pravil se po živahni debati, v katero so posegli gg. Malgaij, Berger, Klenovšek in Rozin, soglasno sfldone, da se ime društva spremeni v Obrtno društvo v Trbovljah. Pri slučajnostih je poročal g. Malgaj o davčnih predpisih. Tov. Guček je apeliral na navzoče, da naj bo vez med obrtniškimi tovariši »Obrtni Vestnik«, ki ga mora imeti vsak zaveden obrtnik. Takoj se je priglasilo več naročnikov. Na delo! Če posameznik le malo pripomore, bo skupen uspeh siguren. .. .k. Občni zbor strokovne zadruge čevljarjev v Žireli. V nedeljo dne 16. februarja t. 1. se je vršil I. redni občni zbor Strokovne zadruge čevljarjev v Žireh, katerega se je poleg 32 zadružnih članov udeležil tudi načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek. Zadružni načelnik g. Ivan Zajc je otvoril občni zbor. Po pozdravnih besedah je podal poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje zadruga 62 članov. V pomočniškem imeniku je vpisanih 149 pomočnikov, v vajeniškem pa 50 vajencev. Od ustanovnega občnega zbora 24. novembra 1929 je imel odbor dve seji, na katerih so se obravnavale tekoče zadeve in izdelali predlogi za I. redni občni zbor, dne 17. januarja 1930 pa se je vršil članski sestanek, na katerem se je razmotrivalo o davčni napovedi za pridobnino. Iz blagajniškega poročila je pa razvidno, da je imela zadruga od ustanovitve Din 958-76 dohodkov in Din 734-— stroškov. Po iznešenih poročilih se je javil k besedi zvezni načelnik g. Josip Rebek, ki je med drugim naglašal, da je le v strokovni organizaciji omogočeno uspešno delo za procvit posameznika in skupnosti. V svojih izvajanjih se je dotaknil vseh perečih obrtniških vprašanj ter bodril člane k vstrajnemu delu. Vsak posamezni obrtnik mora stremeti za tem, da se izobrazi, tehnično izpopolni ter v skupnem složnem delu napreduje. Načelnik g. Zajc še je govornikom toplo zahvalil, nakar se je razpravljalo o proračunu, ki izkazuje Din 5.400-— dohodkov in Din 4.800 stroškov. Kot letno zadružno doklado se je določilo Din 80-— za vse člane, ki obrt izvršujejo ter Din 40-— za one člane, ki imajo obrt za nedoločen čas ustavljeno, pa so še v posesti obrtnega lista. Sklenila se je obligatorna naročnina na »Obrtni Vestnik za vse člane, ki obrt izvršujejo, vendar se bo naročnina poravnavala iz vplačane članarine. — Predlog za pristop k zvezi obrtnih zadrug je bil enoglasno sprejet Za predsednika preizkuševalne komisije se izvoli načelnik g. Ivan Zajc, kot odbornik v odbor tukajšnje obrtno-nadaljevalne šole pa g. Leander Mlinar. Sledila je daljša debata glede vajenskih preizkušenj in se je sklenilo uvesti obveznost mojsterskih preizkušenj. Z ozirom na ugotvoitev, da nekateri veletrgovci v Sloveniji ponujajo v svojih cenikih prave »Žiri« čevlje, ki niso žirovskega izvora, je načelstvo stavilo predlog, da se v zaščito našega pri- znano dobrega in trpežnega izdelka uvede enotna varstvena znamka, s katero bi se take zlorabe preprečile. Ta umesten predlog pa ni našel razumevanja med zborovalci, vsled česar se je izvedba istega zaenkrat opustila. Dalje se je sklenilo, da se priredi v najkrajšem času čevljarski prikro-jevabii tečaj ter da naj načelstvo v svrho izvedbe tega tečaja stopi v stik z uradom za pospeševanje obrti v Ljubljani. Spomini slovenskega obrtnika na Magdeburg! Od pamtiveka je obstojala navada, da si je mlad pomoonik-rokodelec svezal culico, takozvano >berlinerc, vzel v roko popotno palico in se, veselo prepevajoč, podal v tuje kraje, da tam kot pomočnik dela, se izpopolnjuje, spoznava nove delovne metode, šege in ljudi. Ta običaj je bil v mnogih deželah teko ukoreninjen, da je obstojal v Nemčiji strog člen v pravilih obrtnih zadrug (>cehe«, Innungenc), ki je predpisoval, da mora delati vsak pomočnik vsaj dve leti v tujimi, ker bi sicer ne mogel postati mojster. Koliko lepih spominov na te lepe, če tudi često težke čase je moralo ošteti pri naših starejših tovariših. — Marsikateremu vaklije tiha želja po ponovitvi onih lepih trenutkov svobode. Toda, ko se iz zrcala zasvetlikajo osiveli lasje, je pač te tihe želje konec in sledi ji le globok vzdih po časih, ko smo bili se svobodni »tiči«, ampak dečki >od fare«. Z naglim napredkom in z vedno večjo industrializacijo produkcije je ta romantika vedno bolj pešala. Za nas je končala z izbruhom svetovne vojne, ko so države zaprle meje tujim delavcem. In sedaj, v času ogromnih številk brezposelnih, so vrata in meje še bolj zaprte vsem ukaželjnim. Nastali so zakoni, socijalna delavska udruženja imajo v prvih vrstah geslo: »Inozomcem ne zaposlitve« v škodo ■domačina«! In tako ne preostaja drugega, nego zbrati težko zaslužene denarce in jih darovati želji po napredku s tem, da se obišče kaka strokovna šola ali tečaj, da se obrtnik seznani z novimi načini dela in spozna nove 'pridobitve na polju rokodelstva in tehnike. Tudi mene je želja po strokovni izpopolnitvi zanesla v mesto Magdeburg — eno izmed najvažnejših mest v Nemčiji. Kot sedež vladnega sreza Magdeburg je tudi glavno mesto Saksonske province (bivša kraljevina Saksonska). Mesto ima preko 300.000 prebivalcev in je med velemesti Nemčije na četrtem mestu. Izrazito posebnost daje mestu reka Laba (Elbe), prihajajoč v velikem loku od jugovzhoda. Množica velikih žerjavov, ki neutrudljivo polnijo ali izpraznjujejo nenasitno notranjost velikih vlačilcev, vsa velika skladišča, cele gore različne robe na obrežju, vse to učinkovito vpliva na gledalca. Gori in doli pa se premikajo parniki, motorni čolni, pa tudi starodavne »škatle« z ogromnimi krmili, ki spominjajo na stare pripovedke oz/iroma zgodovinske ladje Wikingov. Daleko pred mestom se Laba deli v dva rokava, v staro Labo in reko Labo. Obadva obkrožita lep kos zemlje, takozvano »Rotes Horn'", velik in isti-nito krasen park, z lepimi nasadi in šetališci, športnimi igrišči in domovi raznih vodnosportnih klubih. Teh je v mestu in okolici preko 15. Sploh se ta panoga športa v mestu z velikim veseljem goji ter je še sedaj v mili zimi polna reka Taznih čolnov in jaht Magdeburški plavači in veslači so v športnih krogih dobro znani. V bližini parka je grupa razstavnih prostorov prošle razstave >Miama« iz leta 19*24. Pomembna je mestna dvorana Stadthalle z ogromnim prostorom za 6000 ljudi in 15 m globokim odrom, s prekrasnimi orgijami. Dvorana služi prirejanju koncertov in velikih shodov. Originalna je razsvetljava, obstoječa iz čudnega aranžmana svetlobe-lih, motnih krogel, obešenih v neenakomernih daljavah na ponikljanih ve- rigah. Nalogo prijetno obsevati vse, izvršuje ta način razsvetljave brezhibno. Poslopje je večinoma iz betona, zunaj prevlečeno z glasumimi ploščami. Postavljeno je bilo v sedmih mesecih. Poleg je velik stolp, iz katerega je krasen razgled na mesto. Eno hibo ima ves ta teren, da je namreč ob času povodnji večinoma poplavljen. Od tod nas pripelje pot po lepih, asfaltiranih cestah ali pa po obrežju Labe k veličastnemu in mirnemu trgu, kjer se mogočno vzdiguje najpomembnejša stavba Magdeburga, tako-rekoč nje simbolj, stolna cerkev Magdeburger Domkirche«. Krasna stavba! Vsled dolgega ustvarjanja cela mešanica slogov, večinoma pa prevladuje romanski in gotski. V presledkih se je zidala od 1208 dalje do leta 1884. Natančnejši popis bi segal predaleč. V bližini se nahaja krasen muzej cesarja Friderika z več oddelki z velezanimivimi zbirkami o zgodovini in napredku umetnosti, posebno skulptur in slik. (Dalje prih.) Razno. Proizvodnja premoga v prošlem letu je v naši državi znašala okrog 600.000 vagonov (Dravska banovina okrog 230.000 vagonov) in je bila za okroglo 90.000 vagonov večja kakor prejšnja leta. Promet v naših lukah se je lani dvignil na 15 milijonov brutoregister ton. Statistika konkurzov v naši državi za mesec februar kaže, da je število konkurzov v Srbiji padlo, v drugih pokrajinah pa ponekod poraslo, tako n. pr. v Sloveniji in Dalmaciji od 3 na 7. Stavbna posojila po 8 % obresti in 2% (nečlanom S%) amortizacije bo dajal Pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8,/IV. Redni proračun Dravske banovine bode znašal 150 milijonov Din; izredni pa 50 milijonov, za elektrifikacijo pa se bo najelo večje posojilo. Dollave. Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani spre j e-; . ma do 11. marca t. 1. ponudbe gl file oddaje 435. komadov pil v popravilo in nasekovanje. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 8. marca t. 1. ponudbe glede dobave novih ter. glede popravila starih postaja nih žigov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe gede dobave 100 komadov ščetk za motorje. — Dne 21 marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobracaja v Splitu ofer-talna licitacija glede dobave vrvar-skega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 14. marca t. 1. se bo vršila pri provijantskem odseku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu ustmena licitacija glede dobave 50.000 vreč iz jute. — (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenem odseku.) Oddaja gradbenih del pri adaptaciji postajnega poslopja v Slovenski Bistrici. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede1 oddaje gradbenih del pri adaptaciji postajnega poslopja v Slovenski Bistrici. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 21. marca t. 1. glede dobave 2000 komadov jeklenih kovanih lopat. - Dne 20. marca t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za -gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave pohištva. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri blagajni Ministrstva za gradbe v Beogradu.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. marca 1.1. ponudbe glede dobave 1600 komadov tiskovin. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Specialna tovarna stroje* m obdelavo lasa KLEIN & STIEFEL V FULDI Zastopnik: PETER ANGELO Ljubljana, GiedaliSka ulica Stav. 4/1 SpecijaUteta: mi tarski ia ko-larski stroji, posamezni in ▼ vsaki kombinaciji s vdelanimi elektromotorji (pogon bres jermena) kakor tudi vsi stroji za Jermenski pogon Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika w Železnina orodje, okovje Itd. Porcelan Steklenina ŽILIC BOGDAN LJUBLJANA, Dunajska c. 11 (poleo Figovca) rvoMittKMjasaMMumniiNilAiNmiiijuiiA v t«ul»A t.Ot.OU»UANA yy ORIENT TERPENtin & | frftOOASALNA DUNAJSKA C. LJUB HANA . eOlEOTRSOVINA ! gCHNEIDER tVEROVint PRVOVRSTNI MATERJAL-NIZKt CENE!? OBRTNA BANKA V LJUBLJANI PODRUŽNICA: LJUTOMER Telefon *t 2508 CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 Telefon It. 2S08 Ra«un pri poktni hranilnici v Ljubljani it. 12.0*1 Dale kredite v obrtne svrhe, pospeiuje ustanavljanje obrtnih In Industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne trans-ikcSana|k“lantn«“Vloginalknjižici In na lakoti raCun ta obre»tu|e|o kar najugodnaia, vezano »loge po do. govoru primerno vise v - Za kcnaoMij »Obrtnega Veftaika« Im Mihel««. Urednik Ivan Lombar. - Tiskarna »Merkur«, trg.-ind. d. d. tp^drtavaft O. MiebSlek). Vai y Ljubljani.