štev. 24.        v Maribora 15. decembra 1877.        TeOaj YI.
Izhaja
1. in 15. dne
vsakej^a meseca.
Bokopisi
ne vračajo se.
Stoji na leto:
redoma po 4 forinte,
izjemoma po 3 forinte.
¦v
^ASOPIS ZABAVI I PODUKU.
Preglfid. Poezije: Materni glasovi. Jezdečeva jutranja pesen. — Ura. —Ženska pisma prijatelju. — Daktilus. — Nikolaj Aleksjevič Kirjejev. — Misli o duševnem napredku Slovencev. — O hitrosti svitlobe in načinu njenega razširjenja. — Šekspirov Trgovec beneški. — Razgovori. — Listnica. —
Materni glasovi.
VIII.

naročju mojem, nežno se igraje, Si k spanju mirnemu nagnil glavo, Tihota blaga vzglavje ti obdaje, Le čuvstva moja govore glasno.
Oj spavaj, dete, cvetka najkrasnejša V vrtičku sredi mojega srca!
Jaz vedno sem in bom najmarljivejša Ti vrtnarica tvojega sveta.
Ti ne umeš, ne moreš še umeti. Kako besed je mojih čut globok,
A jaz ljubezen vso ti razodeti
Le smem, dokler neveden si otrok.
Zato brez mere to ljubezen sveto Uživam in razlivam jo črez te;
Kar bo v poznejših letih meni vzeto, Zdaj nadomestovati če srce.
Ti pa odmev, moj sin, ljubezni moje V teh pesnih revnih našel boš samo,
Naj matere spominjajo te tvoje. Ko več je mej živečimi ne bo!
P. D.-Pajkova.
JezdeSeva jutranja pesen.
Jutra žar,
v rano smrt mi svetiš mar? — Skoro trombe glas zapoje, Skoro bo življenje svoje Mnogi drug pustil z meno!
Vsaka slast
V sebi nosi že propast ; Včeraj jezdec konja tiral,
V boju danes že umiral, Jutre v grob ga že denó.
24
374
Kmalu nas
Mine vsak telesa kras, Lice, ta ponos človeka, Lito iz krvi in mleka, Zvene, oh, kot rože cvet !
A miran,
V božjo voljo ves udan
V boj vojak ima hiteti, In, če v njem ima umreti, Vrl junak ostavi svet!
Po HanfFu V. E.
Ura.
(Konec.)
„Ali zakaj si odišla domu, Eaisa? Zakaj nisi počakala?" rečem jej jaz .... ona še nij vzdignila glave, „bila bi videla, da so ga rešili . . . ."
„Ah, ne vem niti sama! Ah, ne vem, ne vprašaj me! Ne vem, ne morem se spomniti, kako sem odišla domu. Samo se spominjam, da sem ga videla, ko je pai ... . potem me je nekaj udarilo .... ne vem, kaj se je dalje zgodilo . . . ."
„Udarilo te je nekaj!" ponovi David, in vsi trije smo se sladko nasmejali. Bili smo dobre volje.
„A kaj je to?" zakriči za nami oče z gromkim glasom. Stal je pri vratih. „Ali bo enkrat konec te neumnosti, ali ne? Kje smo? V Eusiji ali v franeozkej republiki?" Potem stopi v sobo.
„Kdor hoče delati nemir, naj gre na Francozko! A kako si ti smela simo priti?" obrne se proti Eaisi, koja se je bila prestrašila, ali se je vendar smehljala ter bila videti ljubezniva in blažena. „Hči mojega zakletega neprijatelja! Kako si smela... . a še poljubila ga je! Ven precej! ali bom____"
„Strijc", reče David ter se zravna na postelji. „n6 žalite Eaise, ona bo odišla, ali nikar je ne žalite".
„Ali me boš ti učil, kaj naj storim? Jaz je ne žalim! Jaz jo kar
ven izpodim. A tudi midva se bodeva pogovorila. Ukral si tujo stvar, hotel si sebi življenje vzeti, napravil si^ škodo____"
„Kakovo škodo?" seže mu David v besedo.
„Kakovo škodo? — Obleko si pokvaril — ali to nij škoda? Moral sem plačati ljudem, ki so te iz vode potegnili! Celo rodbino si vznemiril in poplašil, a vendar še vihaš nos? A ta devojka, je-li pod noge vrgla sram in poštenje . . . ."
David je hotel skočiti iz postelje. „]Sie žalite je, vam pravim!"
„ Molči!"
„Ne drznite se . . . „ Molči!"
„Ne drznite se žaliti moje zaroč-nice!" kričal je David na vse grlo — „moje- bodoče sopruge!"
„Zaročnice!" ponavljal je oče strme. „Zaročnica! Žena! ho, ho, ho! (Ha, ha, ha! čul se je za vrati tetkin glas.) Koliko let pa imaš, pobalin? Včeraj si se stoprv narodil, še mlečne zobe imaš, pa se hočeš uže ženiti? Jaz ti bom . . . .!"
„Pustite me, pustite me", šepetala je Eaisa ter šla k vratom.
„Ne bodem vas prosil dovoljenja", kričal je David, naslonivši se z rokami na posteljo, „nego svojega vlastitega očeta, koji bo danes ali jutre prišel!
- 376 -
Njegovo zapoved bodem slušal, a ne vaše; a kar se tiče mojih let, imava jaz in Raisa še časa .... midva bodeva
čakala, recite vi, kar vam je drago----"
„Hej, David, spametuj se!" seže mu oče v besedo, „pazi malo na sebe. Ti si iz uma .... preveč si dovoljuješ!"
David prime z roko za srajco na prsih. „Govorite vi, kar vam je drago . . . ." ponavljal je on.
„Zaveži mu no jezik, Porfirij Petrovič, da bo molčal", zarenči zdaj tetka za vrati, „a to vlačugo, to malopridno deklino .... to . . . ."
Ali nekaj izvanrednega ustavi v tem trenotku tetkino zgovornost, glas jej na enkrat zastane, a začul se je drug zamolkel in slab starčev glas.
„Bratje!" pregovori ta slabi glas „brate kristjanski !"
Vsi se obrnemo .... Pred nami je stal kot senca Latkin, mršav, podivjan, srdit in žalosten, v istem oblačilu, v kojem sem ga prej videl.
„Bog!" reče on po otročje, vzdig-nivšij^tresočo roko in gledajoč očeta s svojimi steklenimi očmi. „Bog me je kaznil! .... Eadi Va . . . radi Ea ... da, radi Eaise sem prišel ! Meni.... ču ! kaj je meni treba ? Jaz bom skoro pod zemljo — a kako se imenuje ono? Dve deski — pa zabiti — pa nosilnica — to je, kar mi .... je treba .... a ti brate, juvelir .... glej .... tudi jaz sem človek!"
Eaisa pristopi k Latkinu, prime ga za roko, ter mu zapne suknjo.
„Pojdimo, Vasilijevna", reče on, „to so sami svetci; ne hodi k njim. A oni tamo v postelji", kažoč na Davida „tudi on je svetec. Ali jaz in ti, brate, midva sva grešnika. No, ču . . . . oprostite, gospoda, staremu človeku! Mi smo skupaj krali!" zakriči
na jedenkrat, „skupaj krali, skupaj krali!" ponavljal z nekim očividnim veseljem. Naposled se mu je jezik razrešil.
Mi vsi smo molčali v sobi.
„Ali kje imate .... sveto podobo?" vpraša, in obrnivši se iskal je z očmi podobo. „ Moramo moliti k Bogu".
V nekem kotu začne on moliti, križati se, udarjati se z roko ob prsa in govoriti: „Gospod, vsmili se me! Gospod, vsmi .... vsmili se .... j mene!" Moj oče, ki cel čas nij obrnil očesa od Latkina, niti nij besedice spregovoril, se na enkrat strese, stopi poleg Latkina in začne se križati. Potem']se obrne k njemu, pokloni se pred njim tako globoko, da se je z roko tal dotaknil in reče: „Oprosti mi, Martinijan Gavrilič!" in poljubijga.
Latkin je hotel odgovoriti, ali samo ustne so se mu gibale, a z očmi je neprenehoma mežikal, ko da nij več pojmil, kaj dela. Potem se obrne oče k vsem, ki smo bili v sobi, Davidu, Eaisi^un meni:
„Delajte, kar vam je^drago, storite, kar mislite, da morete storiti", reče z žalostnim in tihim glasom ter odide. Bil je jako pretresen.
„Milostljivi gospod ... ! Gospod .... vsmili se .... mene!" ponovi zopet Latkin, „tudi jaz sem človek".
„Z bogom, David," reče Eaisa ter odide s svojim starim očetom iz sobe.
„Jutre pridem k vam", zakliče David za njo, in obrnivši lice k zidu, zamrmra: „Zeló utrujen sera; ne bilo bi slabo, ko bi sedaj malo zaspal", in umiri se.
Dolgo nisem šel iz najine sobe. Nisem mogel pozabiti očetove pretnje. Ali pokazalo se je pozneje, da je moj
84*
~ 376 -
strah bil neopravičen. On me je sre-čaval — ali mi nij niti besedice rekel. Tudi njemu nij bilo ugodno. Sicer pa nastane skoro noč, in vsi se podajo k pokoju.
Drugega dne vstane David popolnoma zdrav, ko da bi se mu ne bilo nič dogodilo, a v nekih dneh dogodila sta se nekega dne važna dva dogodka: v jutro umre stari Latkin, a v večer pride v Bjezan Jegor, Davidov oče. Oče nas je iznenadil, ker nij nikomur nič pisal niti javil, kedaj da pride. Moj oče bil je vznemirjen in nij vedel, kako bi milega gosta najsijajnije sprejel, da bi mu vstregel. Obračal se je sim in tam, ter udvor-Ijivo gostu stregel : ali strijc nij mnogo maral za to vdvorljivost ; le včasih je rekel: „zakaj to?" ali: „n6 potrebujem ničesar". Proti tetki bil je še hladneji, a tudi ona se nij bi'igala zanj. V njenih očeh je on bil brez-božnik, heretik, Volterovec (in res se je učil francozkega jezika, da more citati Voltera v originalu). Strijc Jegor bil je ravno takov, kakor mi ga je David opisal. Bil je bolj majhen, čvrst človek, širokega osepničastega lica, dostojanstvenega in resnega pogleda. Nosil je vedno klobuk s perjanico, manšete. in suknjo temnorujave boje, a o boku meč. David se ga je neizmerno razveselil — bil je sedaj ve-dreji, veseleji in lepšega lica, a oči 80 mu sijale od radosti; ali krotil je svojo radost in nij je hotel z besedami izraziti; bal se je, da bi se s tem slabega pokazal. Prve noči po prihodu strijca Jegora zaprla sta se oba — oče in sin — v eno sobo, in govorila dolgo na tihem mej seboj; drugega dne opazim, da je strijc bil jako nežen in zaupljiv proti svojemu sinu: bil je zelo zadovoljen ž njim.
David ga odvede na pogreb k Lat-kinovim; tudi jaz sem odišel tija: oče mi nij bradi, ali je ostal doma. Eaisa bila je izredno mirna ; bila je bledejša in slabejša, in nij plakala, a govorila in ponašala se je jako priprosto; no pri vsem tem, reči moram, videl sem na njej neko dostojanstvo, a to je ono vzvišeno dostojanstvo, da človek v tugi pozabi na bol in žalost! Tudi strijc Jegor pogovarjal se je ž njo pred cerkvijo. Iz njegovega ponašanja nasproti njej moglo se je videti, da je David ž njim uže govoril o njej. Gledal jo je milo, kakor svojo lastno hčer. To sem mogel citati iz Davidovih očij, ko sem obadva pogledal. Spominjam se, kako sta se v radosti topila, ko je njegov oče, pred njim govoreč, rekel: „Ona je pametna devojka, bode dobra gospodinja". V Latkinovej hiši somi pripovedali, da je starec tiho izdahnil kakor dogorela sveča in da je, dokler je bil pri sebi, gladil lase svojej hčerki, da je govoril neke nerazumljive, ali ne tužne besede, in da se je neprenehoma smehljal. Tudi moj oče je prišel pozneje v cerkev k biljam, ter šel tudi na pojcopališče. Tudi Tran-kvilitatin sam je pel na koru. Na grobu vlijo se Eaisi solze iz očij in pala je z licem na zemljo, ali se kmalu zopet osvestila ter vstala. Njena gluhonema sestrica gledala je vse mirno s svojimi velikimi sijajnimi in nekako divjimi očmi, pogosto se je oklepala Eaise, ali nij bilo opaziti, da bi se bila preplašila. Strijc Jegor, kakor je bilo videti, nij prišel s praznimi rokami iz Sibirije (pogrebne stroške poplačal je on ter bogitto obdaril Davidovega rešitelja), ali on nij ničesar povedal o svojem tamošnjem življenju niti govoril o svojih namerah. Drugega dne po pogrebu izjavi strijc Jegor
377
iznenada mojemu očetu, da ne ostane v Ejezanu, nego da namerava s svojim sinom iti v Moskvo. Moj oče reče na to kakor iz navade, da mu je zelo žal, da otide in poskušaval še tem bolj — no se ve da vrlo slabo — strijca od tega odvrniti ; ali mislim, da se je v svojej duši tega veselil.
Težko mu je bilo, da je njegov brat povsema drugačen človek, nego je on, da ga nij niti zmerjal niti zaničeval, nego samo da nij maral zanj .... a da se z Davidom ločita, nij ga niti najmanje žalostilo. Mene je, to se ve, skoro uničila ta ločitev; prve dni sem bil prava sirota, nisem več maral niti za svoje življenje.
Tako je odišel strijc ter vzel z seboj ne samo Davida, nego na veliko čudo in nezadovoljstvo naše ulice tudi Eaiso in njeno sestrico .... Tetka, ko je to zvedela, imenovala ga je precej Turčina, in imenovala ga tako, dokler se nij vpokojila.
A jaz sem ostal sam, čisto osamljen .... ali o meni nij govora . . . .
To je konec moje pripovesti o uri. Kaj vam naj še povem? Pet let pozneje se je venčal David z Eaiso, in leta 1812. padel je junaški kot topničarski poročnik v bitki na Boro-dinu, braneč nasip pri Ševardinu.
Od onega časa izteklo je uže mnogo vode v morje in jaz sem uže mnoge ure promenil; da imel sem celo uže pravo Bregijetovo uro s kazalom za sekunde, z datumom in repe-ticijo .... Ali v skrivnem predelu moje pisalne mize imam neko staro srebrno uro, na kojej je na prednjej strani naslikana cvetica: kupil sem jo od nekega židovskega trgovca zato, ker je na veliko čudo podobna onej uri, kojo mi je nekedaj moj boter poklonil. V časih, kedar sem sam in kedar se ne nadejam nikakega obiska, vzamem jo iz predela ter se spominam gledajoč jo svojih mladih let in drugov v onih dneh, ki se ne povrnejo nikedar več ... .
Ruski spisal Ivan Tar^enjev.
Provol Ivan Naglié.  :
Ženska pisma prijatelju.
XII.
Prijatelj! „Kdor govoriti kaj ne ve, al' vreme hvali ali toži". Kaj ena-cega bi se kmalu tudi meni danes primerilo, da bi namreč o današnjem zimskem vremenu govorila. Ali zdi se mi neprilično, v denašnjem pismu, koje je zadnje tega leta, začeti nov predmet.
Naj tedaj nekoliko pomislim, prijatelj, s čem bi napolnila bele strani tega papirja.
Ali se naj spominjam preteklosti?
Ne, to ne bi bilo modro. Kar je umrlo, kar je izginilo s površja zemlje.
kar je užitega, kar si samo s pomočjo spomina moremo znovič predstavljati, nič vsega tega nam ne more delati prijetnih utisov. Sladkost spominov ogreni nam bridka prepričanost, da vse to je bilo, a da se nikdar več. ne povrne.
Ali naj se ustavljam pri sedanjosti? — Sedanjost je trenotek, a ta trenotek je težko popisati.
Kakor vidite, prijatelj, ne ostane mi drugo, nego da pogledam nekoliko v bodočnost. Najbližnja naša bodočnost pa je zdaj sklepanje sedanjega in vstop v novo leto.
- 378 -
Konec in početet, — majhni dve besedi, a h kolilcemu premišljevanju dajete mi one povoda.
Ali k premišljevanju sem danes menj kakor kedaj si bodi razpoložena. Verujte mi, prijatelj, da to večno premišljevanje človeku druzega ne prinaša, nego prezgodnjih gub na čelo, in prerane hladnosti v srce.
Pravijo sicer, da srce nikdar ne zastari. Oj, kako se meni zdi ta izrek neresničen! Danas n. p. smo veseli, srečni, navdušenega srca, a uže jutre veje nam v nje ostri, ledeni pih nesreče,- in ubogi svet občutkov, koji nosimo v prsih, razrušen je zopet v trenotju in za vselej.
Vidite torej, prijatelj, da vsako premišljevanje, izvirajoče iz spominov umirajočega ali pa iz strahov novo-vstajajočega leta bilo bi zastonj. Sreča kakor nesreča, smeh kakor solza, ne potrebujejo leta, meseca, dneva, da se nam prikažejo; mi se zganemo, a predno še se dobro zavemo, uže nam veselje ali bridkosti polje srce.
Naše življenje pa visi baš in edino na teh prikaznih, namreč na sreči in na nesreči.
Ali pustimo tako sentimentalno govorjenje. Bodimo raji nekoliko filozofi in mislimo si, da je v naši moči biti srečnim in nesrečnim. In v resnici je tudi tako.
Treba je samo, da z neko žrtvujoče udanostjo se uklanjamo osodi, kadar vidimo, da vse naše moči, vsa noša prizadevanja, da bi si jo zbolj-šali. so zastonj. Treba je. da si sami
ozaljšamo življenje, s tem, da utrdimo svoj duh, da stavimo svoje misli le na najsvitleji del okolščin, koje nas ob-dajejo. Nekaj lepega, nekaj dobrega, boderao vedno našli v nas ali okoli nas. človek, ki se čuti popolnoma nesrečen, tak človek nima dobre vesti ; v največi nesreči mora nam glas čiste vesti navdihovati krepilnih in tolažilnih besed.
Tako tudi, prijatelj, kadar gledamo zahajajoče solnce z nejevoljo v srcu, nič čudovatega, nič poetičnega ne najdemo v tem prekrasnem prizoru; koliko mislij, čuvstev in slastij pa nam vzbuja ta pogled, kadar ga opazujemo pri dobri volji in t dobrem razpoloženju !
In tiha noč, obsojana z drobnimi zvezdicami, razvitljflvana od skrivnostnega odseva lune, kadar je zrak napolnjen z mamečo vonjavo dišečega cvetja, takoršna noč, ki topi od preobilnih čuvstev goreče srce revnemu poetu: bogatašu sprehajajočemu se po umetno napravljenih stezicah svojega krasnega vrta k večemu provzrokuje zaspano vzdehanje!
Da ! prijatelj, pravo srečo si mora vsak človek sam vstvarjati. Samo ona zadovoljnost, koja izvira iz lastnih prs, je prava, ker je samo ona stanovita.
In prijatelj, da bi Vi, da bi oni vsi, ki so se potrudih citati moje letošnje igračice vezane v obliko pisem, zidali svojo srečo na lastno zadovoljnost, to je voščilo, koje k sklepu starega leta želi vsem in sebi iz globo-čine srca P. D. - Pajkova.
Daktihs.
VII.
e
aktilus, dolgo si spal; predrami se! kvišku! in poj spet! Prešla je mlada pomlad, izginilo toplo poletje,
— 379 -
Prešla prijazna jesen, in zima s planin že pomika
Vedno se niže in niže navzdol, da z odejo pokrije
Loge in širno ravan.   Priskrbi za časa si kučmo,
Čižrae in zimski kaftan, ker mrzla sapica že veje
— Čudno — iz južnih stranij, kjer bela blišči se Ljubljana,
Levca prijatelja dom.   Brž k njemu na pot se odpravi.
Stori globok mu poklon (potrkati prej ne pozabi!).
In mu sporoči pozdrav od tega, ki tebe pošilja.
Reci mu, da sem zdrav, da isto i njemu želim jaz,
Ter ga poprašaj lepo, al' smeš se i ti pokazati
V hramu, ki Muzam je stan, a on njegov je predstojnik. Ako boš dobro sprejet, ostani brez daljnjih poklonov ; Ako pa čelo njegovo temno in mrko zapaziš
Bistro njegovo oko in slišiš, da nisi izvoljen,
Biti v to družbo prištet, nič menj se globoko pokloni
Ino poišči, kjer kljuka tiči, da spodobno spet najdeš
Pot do zemlje nazaj, vede, da nisi za jasne
Rojen pesniške vrhe. — Človeku nij mala tolažba,
Ako se rano zuči nositi svoj jarem življenja.
Ino najslabša osoda to nij, ne biti poslavljen.
V majheno gnezdo sfrli „kraljiček", ko orla zadene Kroglja iz lovca cevi, prežečega strmo pod skalo. — Z jadri napetimi v svet po morja gladini zažene Ladjo ponosno mornar; navdajata prsi pogum mu
In nadéje slast; a prvi osvesti vihar ga. Da zakriva ta blesk nevidne globine in skale, Koje prete mu pogin, in kadar z bogatim dobitkom Vrača na rojstni se dom i navzlic domačih bregov že Znane pozdravlja gore: en val zavidni požre mu, Kar si je s trudom nabral; pred pragom domačim Roga osoda se mu in zopet je revež prisiljen. Mokri nastopiti pot. — Prejadrala dolg sva i midva Enega letnika pot; na koncu sva trudov i potov
V loko krenila svoj brod.   Al' hvala al' graja bo v dar se Nama podala, kdo ve? Edino, kar nama pripade.
To je pogumna zavest: dolžnost sva svojo storila.
Torej, moj daktilus, Bog ! Pustim te z zahvalo iz družbe.
Bodi mi zdrav ko doslej ; le ko bi te trebalo zopet.
Klicati čem te nazaj.   To vedi in srečno mi hodi ! Milan.
Nikolaj Aleksjevič Kirjejev.
Slavjanski junak.
(Konec.)
Olga Kirjejeva, omožena Novi-    odličnih lastnostij. Izobražena kakor le
kova, z bratom sedanjega poslanca ruskega na Dunaji, je žena nenavadno
malo ženskih biti more, a poleg tega kakor je lepe črstve postave, tako je
- 380 -
iodi možke, vstrajne energije. Olga Novikova bi se mogla imenovati iz-vanredno poslanico slavjansko v za-padni Evropi, kder so njeni vzpehi, barem kakor sovražniki slavjanstva in posebej rusovstva poročajo, veliki. Olga Novikova je osobno prijateljski znana z najodličnejšimi Angleži tako državniki kakor pisatelji.
S svojo ljubeznivo priljudnostjo in mično besedo Olga Novikova gotovo mnogo za slavjansko stvar premore in stori, a to ne samo na Angležkem, temveč tudi drugod po zapadni Evropi, kder vsako leto vsestransko potuje in z odličnimi osebami občuje; pa ona se tudi s peresom za prid slavjanstva neumorno in vestno bori; piše ne le mnogotere važne članke za dvoje najznamenitejše novine, temveč tudi v angležke časnike.
Rajnega brata Nikolaja je Olga strastno ljubila in nič jej zdaj ni dražega nego njegov spomin. Prav za njegov spomin posvetila se je celo stvari slavjanski, za ktero daruje vse svoje moči. ')
Aleksander Kirjejev je zdaj kot pobočnik Velikega kneza Konstantina višega poveljnika ruskih vojsk v Bul-gariji na bojnem polji, kder najboljše vspehe upamo in odločno sijajnih dejanij, ktere bodo tudi na novo slavile ime Kirjejevih v zgodovini slavjanski.
Ta malenkostna razsprava vendar se ne more bolje končati, nego da tukaj še z velikim častjenjem vdove Nikolaja Kirjejevega omenimo. Kakor že rečeno je ta vdova rojena kneginja Ana Ivanovna Nesvicka, žena še mladostna in neobične lepote. Po smrti moževi zapustila je vse razkošno posvetno življenje, kakoršno jej je bilo po premoženji in po odličnem stanu privajeno. Vstopila je k usmiljenim sestram ter je zdaj tudi na bojnem polji v Bulgariji, kder z največo marljivostjo, srčno udanostjo in pravo krščansko ljubeznijo ranjenim in onemoglim bolnikom streže. — Na takšne žene pač mora biti ponosno celo slav-janstvo ; častimo tudi mi Slovenci tako vrle sestre slavjanske!
Popotnik.
Misli o duševnem napredku Slovencev.
(Konec.)
Ako tujci slovanska tla popisujejo glede vsega, kar se na njej vidi, in kar rodi, zakaj bi tudi Slovenci takih
popisov ne podajali naši manjšimi? Ce poslednjič ne pozabimo, da naj slovanski junaki na domači oder
') Olga Novikova pisala je v privatnem pismu takole: „Je n'aurais jamais osé écrire méme mes pauvres petits artieles de journaux, si je n' était guidée par un désir pMsionné de continuer 1' oevre de mon frere d' insinuar par ci — par la, co qui peut aider la cause nationale — par con-séquence Slave. Celui dont l'influence dure n' est pas encore definitivement mort! Cette immortalité-la-je la comprend, et je tiens a
y contribuer. II me semble en outre qua c' est un devoir que m'a légué mon fiere. Jusqu' ici — dans mon interieur je n' étais absorbée que par des interéts humanitaires, de vérités générales, philosophiques. Selon moi, un Alexandre le grand disparaissHit devant un Kant ou un Spinoza. Mais il faut pourtant que les questions relatives — lo-cales soient en ordre — or c' est ce qui a été neglige par rapport aux peuples Slaves".
— 381 ^
pridejo, ne letamo po zraku, ako upamo, da se s časoma meščanstvo zave, da je na slovenskih tleh, in da ne bo treba više omikanim vedno v tujščini misliti in govoriti.
Tako je iz dosedanjega razvidno, da morajo izobraževalni življi polagoma kmeta izobraževati, v krepkem, zdravem duhu hraniti, blažiti, od druge strani pa manjšino našega smisla kmetu bližati in tako enemu prero-batost piliti, drugemu pa nezdravo, nenaravno pomešano mehkužnost od-jemati in k kmetoski čvrstosti dovažati.
Pri vsem pa nikdar ne smemo pozabiti, da Slovensko ima ozke meje, in da moramo glavni faktor za pri-hodnjost v večini iskati. Večina tedaj kakovost in kolikost tudi duševnega delovanja za prihodnjost določuje. Ako bo večina više dospela, bo tudi meščanstvu materijala podajala, ker kmet in obrtnik bosta vedno bolj ali manj tudi v trge in mesta svoje sinove in hčere pošiljala.
Kako naravno je tedaj, da zdaj prašamo, kako naj se večina na dalje izobražuje in pooblažuje ! Na vrhu takega prizadevanja morajo stati načela, ki obsegajo svet in življenje človeško.
Brez daljnega razjasnovanja trdimo, da so cerkveni moralni nauki kakor se lahki vidijo. Vendarle zelo težki po obsegu in zadržaju. Da mali in odrasli človek vendar pametno ravna, nij samo njemu vcepljeni nauk vzrok, ampak tudi dobra ali slaba podedovana narava, posnemanje iz sedanjosti in preteklosti. Možem velikih skušenj in mnogega premišljevanja je še le notranjost tega ali onega moralnega pravila razumljiva. Kar se pri-prostemu človeku na to stran težko zdi, stori, ako stori, iz strahu pred verskimi nauki, ki mu plačilo ali kazen
obečujejo. Dušna rao6 mora tedaj ie visoko razvita biti, da postane obnašanje pametno vsled subjektivnega premišljevanja in zasluženja.
Dalje je pomisliti, da enotnih nazorov sveta in življenja bodisi idealnih ali sistemov druge baze se celo učenjaki le počasu pelaste. Več je y njihovem srcu sedanjega časa needi-nosti, razpadnosti, nego enotnega prepričanja in tako one zadovoljnosti, onega miru, brez kterega je misleči človek še bolj nesrečen, nego divjak nerazvitih čutov.
Ako zdaj pomislimo, da je večina slovenskega naroda na stopinji, ktera se niti do natančnega premišljevanja, niti do potrebne skušnje ne more povzdigniti , nimamo vzroka mu onih načel krščanskih jemati, koja so ga do zdaj v svojem upu in strahu vzdrževala. Poglejte na pol izobražene ljudi ; ako jim stara tla poderemo, kako postanejo nesrečni, ker potem nimajo ne za to ne za ono zadostnega prepričanja, in pomislili se boste, predno boste manj izobraženim zadovoljnost jemah. Ako ste tedaj pisatelji in javni zastopniki naroda, ne učite ga tega, česar nima potrebe, in za kar ni sposoben in zrel. Posameznik naj si torej za svoje glavno nazorje prisvoji, kar mu drago, a nima pravice, ker nima v sebi moči, drugim in celo večini svojega naroda svoje različno prepričanje vrivati, če mu to ni dovolj, naj tudi pomisli, da narod v razvitku ne more tako teči naprej, kakor posameznik. Še ta narodno-peda-gogična, historična in naravna resnica take oznanovalce zadene!
Narod je le eden in njegova večina je le ena; ta stoji črez in črez na enaki stopinji razvoja. Zdravo razvijanje mora e nojno napredovati tudi
v prihodnje. S tem smo obsodili glavno in najškodljivejšo razcepljenost pri Slovencih ; naj jo bratje na severu in jugu mutatis mutandis tudi za se vzamejo. Duševnega dela je toliko, da imamo svoje moči za drugo rabo, nego za medsebojne prepire.
Kakor je videti, nam je zdaj za ljudstvo delati. Da so nam doma šole niže vrste dovoljene, je bilo najbolj potreba. Ako moramo čakati z raz-vitkom na niži stopinji, bi bilo ne-modro, že to zahtevati, kar vtegnemo še le pozneje hasnovito rabiti. Nemo-dro bi bilo tako prizadevanje tem bolj, kolikor menj upanja imamo, zdaj več prostosti doseči. Ako smo gmotno za potrebo preskrbljeni in ravno tako tudi na sploh duševno razviti, ni sti-ahu, če tudi nas od znotraj in zunaj pritiskajo. Vrednost sama na sebi se tako brž ne pogubi, če tudi pometajo ž njo. — S tem smo končali.
Malenkosti in nasledki naših trditev se lože posebej razpravljajo, ako imemo glavne poteze pred očmi. Podali smo tu mnogo pomigljajev, kteri kažejo na delovanje in upanje v pri-hodnjosti. Povsod smo strogo, raje menj nego več upanja razkrili. Kaka je vsaka stran in koliko moči ima v sebi, smo tudi naznanili, da bi se lože prevari ognih. Kar smo zamolčali, lehko vganejo misleči čita-telji. Iz bistva in glavnih bistvenih pridevkov smo vse razložili. Od enote smo prišli ; k enoti, ki biva v slovenskem narodu in okoli njega, smo se vrnili. Okoli te enote naj se naše mišljenje in čutjenje suče; potem ne bomo sanjarili, ampak z videčimi močmi računih. Tako naš trud ne bo brez veselja, ko se prepričamo, da bo obrodil prej ali poznej v narodu svoj sad.
Avgusta meseca 1877.
France Podjrornik.
O hitrosti svitlobe in načinu njenega razširjenja.
Hitrosti, 8 katero se svitloba v T svetovnem prostoru širi, nij tako lehko določiti kakor hitrost zvoka, o katerej smo govorili v 10. in 12. številu „Zore", leta 1876. Lastna skušnja nas uči, da se svitloba, ki tu ali tam vzplameni, v različnih daljavah istodobno vidi. Eavno zato so trdili stari učenjaki, da se svitloba širi z neizmerno hitrostjo in da tedaj naj-veče daljave v tako kratkem času pre-letuje, da se njena hitrost določiti ne da. Bakon Verulamski trdil je prvi, da se svitloba z neko veliko hitrostjo širi in je celo mislil, da na to njeno hitrost celo veter vpliva. Galilei želel je hitrost svitlobe s poskusi dokazati, ter je v ta namen po-
stavil dva opazovalca se svetilnicami medsebno 1800 metrov oddaljena in jima naložil, da v določenem času naj-pred eden od njih svetilnico ugasi, in da drugi, brž ko to zapazi, isto stori. Pri teh poskusih izginila je vendar svitloba svetilnic istodobno in Galilei sklepal je iz tega, da svitloba daljino od 1800 metrov v isti čas t. j. s tako hitrostjo preleti, da se meriti ne da. Plorentinska akademija del Cimento ponavljala je iste poskuse in čeravno so svetilnice bile 5400 metrov oddaljene, vendar ste obe svit-lobi isti čas izginile, kar ne bi bilo, ko bi svitloba potrebovala kaki merljivi čas k svojemu širjenju v omen-jenej  daljavi.   Ostroumno mislil je
883 ^
Descartes, ko je namreč trdil, da mesec mora kasneje mrkniti, nego to račun tirja, ker svitloba k svojemu razširjenju nekoliko časa potrebuje: ali tudi njegovo opazovanje ostalo je ravno tako brez vspeha, kakor poskusi Galilejevi.
čeravno se pa s prvim opazovanjem zaželeni namen nij dosegel, vendar učenjaki niso opešali preiskovati hitrosti svitlobe. Ko je namreč Cassini preračunil, da prvi štirih mesecev Jupitrovih*) po vsakej 42. uri 28 minuti in 36 sekundi v Jupitrovo senco stopi in potem mrkne, našel je Eomer 1. 1675. da se račun s pri-kazkom samo tedaj zlaga, ako je naša zemlja na svojem poti krog solnca Jupitru najbliže, čem bolj se pa zemlja od Jupitra oddaljuje, tem vece je za-kasnjenjepomrčenja prvega Jupitrovega meseca, in ko je zemlja za pol leta za ceh premer solnčanice dalje od Jupitra, iznaša to zakasnjenje pomrk-nenja 996 sekund in to za to, ker svitloba potrebuje 996 sekund, dokler premer solnčanieo preleti, t. j. 31.164 miljonov miriametrov. Hitrost enoličnega gibanja pa se najde, kakor nas mehanika uči, ako se dolžina pota razdeli z brejem sekund, katere gibanje trpi. Ako tedaj 31.164 miljonov miriametrov razdelimo s 996 sekundami, dobimo 31164 miriametrov, in to je pot, ki ga svitloba v enej sekundi preleti. Svitloba širi se tedaj s toliko hitrostjo, da v enej sekundi 9krat veci pot prehiti, nego je največi obseg naše zemlje, in ta neizmerna hitrost bila je vzrok, da Galilei nij mogel najti se svojimi poskusi hitrosti svitlobe in da Descartes nij mogel
opaziti zakasnjenja pomrknenja mesečevega. Angležki zvezdar B ran d 1 ey našel je 1. 1727. da tudi svitloba samo-svetlečih stalnic k svojemu razširu potrebuje časa in je svojo najdbo na prikazku aberaeije svitlobe osnoval. Stalnice gibljó se prividno na nebu v podobi malih krogov elipse ali pa v ravnih črtah od zapada proti izhodu, in to gibanje imenuje se aberacija. Ta prikazek vzrokuje, kakor je uže Brad-ley trdil, razšir svitlobe in gibanja naše zemlje. Za čas, ki ga svitloba stalnic potrebuje za svoj pot od stalnic pa do zemlje, se tudi naša zemlja pomakne v svojem gibanju in zato se tudi svitloba stalnic prividno na ono stran pomakne, na katero se zemlja giblje. S aberacijo svitlobe nij dokazano samo to, da svitloba stalnic za svoj razšir potrebuje neki čas, ampak tudi to, da se svitloba vseh zvezd z enako hitrostjo širi. Da se tudi zemeljska svitloba z isto hitrostjo širi, kakor ona stalnic in premičnic, dokazala sta najpred s poskusi F i z e a u i P au ca uit. Pred tremi leti je v Parizu grof C o mu preiskaval hiti-ost zemeljske svitlobe, ter se je pri svojih poskusih oskrbel s vsemi novejšimi sredstvi. Tudi on je našel kakor po-pred Faucault, da svitloba v enej sekundi preleti 298000 kilometrov.
čeravno se svitloba s toliko hitrostjo širi, vendar potrebuje 8 minut in 36 sekund za svoj pot od solnca do naše zemlje. Kako neizmerno oddaljena so nebeška telesa od zemlje, uči nas to, da svitloba kraj svoje velike hitrosti potrebuje 3 ure, dokler od premičnice Urana na zemljo pride. Eačun verjetnosti zagotavlja nas celo, da svitloba stalnic prve veličine 12 let za svoj pot do zemlje potrebuje in onih dvanajste veličine celo 4000 let, predno
*) Gl'-j v ^Zori" od leta 1876 na strani 45: Prenaičnica Jupiter.
^, 384 -
na /zemljo pride. Če pomislimo na neizmernost svetskega prostora, tedaj nij smešno, ampak verjetno, da še vidimo zvezde, ki so že davno zašle, in da se v velikanskem svetskem prostoru nahajajo tudi take zvezde, katerih svitloba radi prevelike daljave na zemljo še celo prišla nij. Da se svitloba v istej tvarini n. pr. v zraku širi ravnočrtnimi traki, prepriča nas več poskusov in prikazov. Tako n. pr. zamoremo luč, pred katero tri prevrtane kovne plošče postavimo, samo takrat videti, ako so luknje plošč v istem ravnočrtnem méru. Eavno zato skoz zavinjeno cev luči videti ne moremo. Dobro se še spominjam, kakor 80 me starši s manjšim bratom pri velikem poljskem delu običavali v izbo zapirati in pri tej priložnosti, mesto da sem mize in stole rezal, lukal sem kroz oknice miraogredoče ljudi. Ko zapazim, da je ena okniea iz svrže-naste deske napravljena, iztisnem svr-žen in glej čudež, — na spodnej steni zapazim podobe mimogredočih z glavami dol ! Znamenita iznajdba, ali Ivan B. Porta me je pretekel, ker on je našel to uže leta 1558. V temnej izbici postane tedaj zvrnjena podoba predmetov, ako njih svitloba ide v izbico kroz luknjico, in sicer zato zvrnjena, ker se ravnočrtni trakovi v luknjici križajo. Da se svitloba širi ravnočrtnimi traki, priča nam tudi sledeča prikazen. Ako namreč puščamo v temno izbico soln-Čno svitlobo kroz mali otvor kakoršne koli podobe, vselej zapazimo na na-sprotnej steni podobo okroglo, kakoršno je solnce. No nij potrebno, da si za ta poskus posebno temno izbico prigotavljamo, ampak podajmo se v vrt pod listnato drevje, in tudi tam bomo  opazili pod drevjem okrogle
sviti e podobe solnca. Solnčni trakovi namreč, ki predirajo med listjem košatega drevesa kakor kroz luknjo temne izbice v hladno senco, vzroku-jejo na tleh podobo solnca. Za čas solnčnega pomrknenja imajo omenjene podobe srpasto podobo, kar spet priča, da se svitloba v ravnočrtnih trakovih širi. Mnogo točnejšo temno izbico podala je človeku priroda, nadarivši ga z očesom. Oko človečje je namreč v bistrosti temna izbica, kar je uže Porta trdil.
Eavnočrtni trakovi solnca ne vzro-kujejo jasnih podob samo v temnih izbicah, ampak indirektno vzrokujejo tudi senčne podobe.
Omenjeni poskusi in prikazki učijo nas, da svitloba, to je ono, kar nas omogočuje. da predmete videti zamoremo, iz svetlečega telesa izhaja in sicer ravnočrtno. Vprašanje, ki se nam stav-Ija, je, kaj je ono, kar se razširja in v našem očesu čuvstvo svitlobe stvarja?
človek uživa prirodni dar svitlobe z vehkim veseljem in pri tem pozabiva zasledovati nje izvir. Tako najdemo med starodavnimi narodi jedine Grke, ki so si prizadevali svit-lobi vzrokov najti. Modrijan P] m pedo ki e s imel je svitlobo za neki tvarni izhv telesa, in Platon je menil, da istodobno iz predmetov in iz našega očesa izhaja trak svitlobe in da njihovo srečanje stvarja čuvstvo svitlobe. Pol stoletja kasneje trdil je Aristotel, da čuvstvo svitlobe vzrokuje gibanje nekega tankega sredstva med očesom in predmeti. Kako nam pa dandanes to vprašanje znanost razlaga!
Tudi dandanes najdemo v znanosti dvoje mnenij o naravi svitlobe. Po starejšem mnenju, ki ga je osnoval Newton, ima se svitloba za tva-rino, iz svetlečega telesa samega iz-
- 385 -
hajajočo. Ta tvarino je sestavljena iz neizmerno malih čestic (delov), ki se istim zatonom pokorjavajo, kateremu slede telesa pri hitcu (metu). Ce omenjene tvarne čestice v naše oko pridejo, vzrokujejo svojim udarom na mrežnico oeesa euvstvo svitlobe. O naravi teh svetlečih čestic Newton nič nij rekel, ampak je samo trdil, da imajo privlačne in odbojne sile in da je telesa zdaj privlačijo, zdaj pa odbijajo, čem več svetlečih čestic iz telesa v istem Času izhaja, tem svetleje je telo. Kakor kroglja vržena svojo mer brez zvu-nanjega vpliva kake sile ne spremenja, tako tudi svetleče čestice iz telesa izhajajoče po zakonu stanovitnosti svoje meri ne spremenjajo, dokler jih zvu-nanja kakova sila pri razširjenju ne zmoti, in ravno zato se svitloba ravno-črtno širi.
Ker pak svetleče čestice pri svojej neizmernej hitrosti vendar na naših očesih ne vzrokujejo udarca, morajo one neizmerno male in tanke biti.
Drugo mnenje o bivstvu svit-lobe osnoval je H u y g h e n s na pred-postavku, da je svetski prostor napolnjen elastičnim elerom, ki se neprestano trese ali niha, in da ti ni-
haji ravno tako oČesu čuvstvo svitlobe vzrokujejo, kakor valovno gibanje zraka stvarja v ušesu zvok. Eter izpolnjuje tako imenovani prazni svetski prostor in združuje nas tako z nebeškimi telesi. Ali on nahaja se tudi na zemlji v vseh telesih , in izpolnjuje tako praznino tvarnih čestic. Telesa, ki zamorejo bez zvunanjega vpliva eter v trepetajoče ali nihajoče gibanje staviti, imenujejo se samosvetleča.
Kakor različno valovno gibanje zraka različne glasove vstvarja, tako vzrokuje počasno trepetanje ali nihanje etera bojo rumeno, hitrejše zeleno in najhitrejše violično.
Hitrost razširjenja eterskih valov zavisi od narave sredstva, v katerem se širijo in od elastičnosti in gostote njegove, in ravno zato se svitloba nebeških teles i-avno s tisto hitrostjo širi, kakor ona zemeljskih virov. Te imenitne prikazni, ki se je, kakor smo gori omenili, s poskusi dokazala, ne moremo si po prejšnjem mnenju o svit-lobi razložiti. Bas zato je poslednje mnenje prvo premagalo in učenjaki držijo se tedaj poslednjega.
Dr. KriiaB.
Šekspirov Trgovec beneški,
XII.
Najzanimivejša oseba za Šejlokom in Porcijo pa je trgovec beneški sam, z imenom Antonio, nositelj igre. Dostojnost, možkost, udanost in nekakova dobrodejna, ker v tem stanu redka dobrodušnost, to so glavni kinči tega značaja.
Tak se nam kaže Antonio brž na početku igre. Več Benečanov je zbranih na Eialtu, kjer se je svoj čas
v Benetkah trgovina sredotočila, kot v središču mesta. Govor je veci del o trgovini in nje vsakovrstnih slučajih; kajti nij nestalnejšega in nevarnejšega človeškega posla,, nego je mnogoobrazna, spremenljiva trgovina. Antonio je resen, malobeseden mož, zaradi česar ga prijatelja Salarino in Solanio zbadata.
Izvrstno popisuje Salarino nevarno prekmorsko kupčijo rekoč: „In
- 386
sapa, s kojo juho si hladim, spre-leta mi kot mrzlica vso kožo, kadar mislim, koliko škode vihra dela tam na morju. Ne mogel bi ne peščnate ure videti, kako v njej pesek teče, brž prišle bi mi morske skale in sipine v misel. Ko šel bi v cerkev in bi videl sveti dom kamnati. ali ne bi moral brž na podmorske pečine misliti?"
Eesnobo Antonijevo, — naravno stanje njegovega značaja — ne vesta si lahkomiselnika tolmačiti; zato ga brž zapustita kot čemrneža. (V tej resnobnosti leži fina črtica kupčijskega zamišljenega značaja).
Ljubeznivost Antonijeva, ki se zapira očem omenjenih dveh vrtorepcev, pa se brž odkriva nasproti prijatelju Bassaniju — srečnemu ženinu Porcije,
— ko ta pride zopet tožit se in nove pomoči prosit. Antonijeva ustregljivost je neizmerna proti lahkemu, zapravljivemu plemiču Bassaniju. Prišel je k staremu prijatelju kot k svojemu izpovedniku, ki ve za vse njegove tajne zmote in pregreške: „Neznano nij Vam, Antonio, kako sem premoženje vse potrošil ... i Vam dolgujem največ, v denarjih tak' kak' na ljubezni. Ljubezen Vaša mi je porok, da vse načrte Vam razkrijem, kako se vseh dolgov znebim." Kako ljubeznivo mu Antonio odgovarja: ^Prijatelj, prosim, le povejte vse, in ako je pošteno, kar Vi namerjavate, bodite poverjeni: jaz sam, in moja mošnja, in kolikor morem
— vse to Vam je na razpolago!"
Tedaj neomejena postrežnost z denarjem, kakoršne nasledek je Šek-spir še v nekej drugej igri, v Tejmenu („Timon"), s tako strahovitimi barvami naslikal.
Ali, kakor nij čudo, prevelika dobrotljivost Antonijeva se strašno ma-
ščuje. Menjica, ktero je Bassaniju podpisal, izteče, a zaveze nij s čem rešiti; Antonio zapade Židu v kremplje. Zanašal se je na dolgost obroka — trimesečnega —, zanašal na povratek svojih ladij, ktere bi prinesle denar za prodano blago, zanašal menda tudi na — nemogočnost, da bi žid tirjal izvršitev pogodbe. Prevaril se je v vsem, in zapadel Židu, ki mu hoče srce izrezati. Pa kako možko in kako udano nosi svojo strašno osodo pred sodbo, kjer mu gre ne samo za premoženje, nego tudi za život! „Jaz čujem. Vaša svetlost (dože) si je mnogo prizadela, vtolažiti njegovo (židovo) ravnanje. Al' ker je on tak' trdovraten in postave nij, ki bi otela njega jezi me, potrpljivost svojo stavim v bran njegovej besnosti in se oborožujem ž njo" in ko si nekoji prizadevajo, Žida pregovoriti, pravi Antonio kot nevoljen : „Zato Vas prosim, ne ponujajte več mu, nič več ne skušajte ! Kratko rekoč : izročite meni sodbo, njemu pak zahtevo !"
To je več nego navadna udanost ; to je junaštvo, koje ima svoje korenine v globokej mirnosti in kreposti duše.
Ko je sodba pri kraju in je židovo premoženje Antoniju prisojeno, naš trgovec noče ga za se vzeti nego za židovega vsilivšega se zeta. Kakor preje možatost, tako nas zdaj vzradostjuje njegova plemenitost. Oboje pak mu sreča zopet na sijajen način povrne : vse za izgubljene imete ladje se polne blaga srečno v loko povrnejo ; Antonio raznenadejan kar omolkne. —
Izmed ostalih oseb te igre nobena nima vece zanimosti poleg prvih treh. Gobbo, služabnik Šejlokov, je navadna šaljiva oseba, kakovih pogostoma nahajamo v Šekspirovih igrah. Jesika, zidova hči, je poredno dekle, ki uide
- 387- -
staremu in se obesi ljubemu na vrat, pogosta italijanska navada. Nerissa, Porcijina hišinja je bistroumna glavica, v vseh lastnostih podobna svojej gospodinji, — znana prikazen, kako brž si hišinje lastnosti svojih gospodaric prilastijo in jih posnemajo. Dože je dobra, poštena duša, vzgled modrih dožejev beneških, ki z ene strani čuvajo stare zakone in navade svoje domovine, z druge pak ne zabijo izpol-novati dolžnostij človečnosti in milosti.
Zanimivo bi še utegnilo biti, kako je Šekspir v tej igri karakterje raznih narodnostij opisal: Francoza, Angleža Škota in Nemca (v I. dejanj. 2. priz.), kar smo uže gore omenili. Vse te raznosti značajev delajo igro tako živahno in povišujejo nje dramatičnost.
Še nekoliko splošnih opazk, in potem bodi konec našega razsmatri-vanja.
Ugodni utis te igre ima svoj vzrok v dejanju in pa v prebiagih zna-
čajih. Dejanje se vrti o prijateljstvu, ktero vse za svoje žrtvuje. Z milino gledamo trgovca Antonija, kako zvesto služi svojemu prijatelju, da pri tem skoro lastno življenje izgubi. Ta igra je visoka pesen prijateljstva, kakor Eomeo in Julija poslavljenje zveste ljubezni. K ugodnemu utisu pa pri-pomagajo tudi značaji, n. pr. oni Por-cije, v kterej je vsa zvunanja in notranja sreča človeka združena. Značaj Sejloka pa nas na tragični način očiš-čuje grdih pregreškov lakomnosti po blagu, verske sovražnosti in nečloveške trdovratnosti.
Ta ugodni utis potrjuje tudi globoki preiskovalci Šekspirovih iger. Tako n. pr. Bodenstedt kratko pa resnično trdi o ,,Trgovcu beneškem": .,Ta igra v nas zapušča nekakovo poetično po-svečenje, ktero pooblažuje naše mišljenje in čuvstvovanje in nam glavo dela vedrejšo, srce pa toplejše."
J. Pajk.
Razgovori.
VIL
Rimski govorniki so običavali svojim govorom epiloge pridevati, v kte-rih so glavne točke ponavljali in poslušalcem še nekoliko krepkih besed na srce polagali.
Vi, blagi čitatelj, po teh besedah menda pričakujete kaj enakega tudi od „razgovornika" ! Ali to pričakovanje se Vam ne obistini. To bi primera bila in baš ker primere rade šepajo, zato je razgovornik opušča.
Raji pa nego „razgovorom" napisal bi letošnjemu letu in njega do-godbam epilog, ko bi temu tu prostor bil. Poslušalci in gledalci smo letos učakali epilogov, kakoršnih je v slo-
vanskej povestnici malo primerov. Ali pa besedi Kars in Plevna niste glasna in krepka dva „epiloga" letošnjemu slovanskemu govoru pušek in topov? Ves svet, vsak list ju je poln; vsaj spomniti se njiju — menim — ne more i „razgovorniku" v greh šteto biti.
Da bi le tudi naše slovanske literature podobnih slovstvenih činov mogle zopet kedaj vesele biti! Vidi se, da nam je i v tem oziru treba še precejšnjega potrpljenja. Meč in pero oba sta sicer jeklo, ali kamo je prvi dandanes veljavnejši od drugega ! Pesniki, meč si opašite! pisatelji, meč v roke! pero nima zaslužka. Kadar je žetev, imajo srparji zaslužka ; kadar pa
- 388 -
je boj, mečarji, peresom pak pada cena — razve menda podkupljenim in podmitjenim. kterih pa Apolo ne mara. Kdo med bojem praša za knjige in leposlovne časopise?
In literatura, nij li ona nekakovo občno učilišče in vadišče narodno? Vsaj biti bi imela. to. Da ! učilišče, pa še narodno! Važna beseda, težka naloga. „Leposlovno polje mora se oboravati tudi za večino nai'oda" pravi naš dopisnik, ter pristavlja važne in tehtne vzroke, zakaj „ne smemo ošabno se nad narod postavljati, ampak z njim dalje hoditi." Tudi naše čitalnice so istemu dopisniku prenobel ; mi smo boje „tako visok prag v nje položili, da si slovenski kmet ne upa črez-nj stopiti." V resnici je tako, čeravno se mnoge „narodne" imenujejo. In tudi naše edino slovensko gledišče. Ljubljansko, kakor je plodo-vito vrlih igralcev in zares izvrstnih igralk, tako malo je ono v resnici ^narodno", sodeč po tem, kakor je njegov repertoar. In tako se tudi godi zagrebškemu.
Kes, meni se zazdeva, zašli smo na mnogih straneh s pravega narodnega pota.   Naša „manjšina", ki se
izobraženejšo zove, je glede znanja in vedenja gotovo viša, nad prostim narodom stoječa, ali kolikor se nje duha tiče, „narodnosti" namreč, v tem se bojim, da se nekohko bolj lepotičimo nego v resnici odlikujemo. Kohkor smo glaji, toliko, menim, da . . . Ah stoj! pritoževati sem se začel, vse proti svojej obljubi; zato nič dalje o tem. Nove leto nam je pred pragom, novo upanje pride nam v srce. Mnogo smo doživeli v starem, še več, kakor se vidi, doživimo v novem. Le roi est mort, vive le roi! Kralj je umrl, živio kralj! pravijo o takih prilikah Francozi. Srečno, staro leto! živilo novo! — khčimo i mi Slovani, o kojih pravijo, da smo Francozom najbolj podobni. Da bi nam novo leto milo in veselo lice pokazalo, da bi se nam mnoge želje in nadeje, kojih imamo po stotine na srcu, izpolnile ! Z najboljšimi upi, z najblažimi vošili stopimo v obnovljeni čas! Da bi nam koncema njega število veselih dnij prevagovalo ! Prosit novo leto 1878 gg. naročnikom, vsem vrlim Slovencem in Slovenkam in tudi — uredniku in lastniku „Zore" !
Janko Psjk
T^istxiica.
G. R—u v K. Na Vaše vprašanje dajemo — da vsem dotičnim zmotam in dvomom v okom pridemo — na znanjn, da urednik tega lista, Janko Pajk, ki je ob enem lastnik tiskarne, v Mariboru biva, kjer svoj posel, tiskarno, opravlja in poleg ^Zoro" kakor doslej uredjiije. — 6. N. v Z. Prosimo doposlanja obeiŠane povesti — G. B. v B—ču Srčni pozdrav in hvala! — G. G. S. v K. Imamo še nekoliko letnikov ^Zoro" 1872, drugih let pa samo po ne-koje 1873., 1875,, 1876. in 1877. 1.
Nekoliko člankov letošnjega tečaja je ostalo nedopolnjenih. Krivo je temu nekaj to, ker so dotični njih predmeti sami
na SP.bi dolgi, nekaj pa, ker Je prostora zmanjkalo. V prihodnjem letu bode se vsaka prilika porabila k njih dokončanju.
Lastništvo in ob enem uredništvo „Zore" je vsIed nenavadnih zaprek proti lastnpj volji 8 štev. 23. lista zaostalo. Prosimo, da se nam to blagovoljno oprosti. Ob enem pa obečamo, da bade odslej „Zora" redovito izhajala. Gg. naročnikom in pisateljem se prav gorko priporočamo, naj nas blagovolijo vsestranski podpirati; uredništvo bode v prihodnje vso svojo pozornost na list obračalo.
V Mariboru dee. meseca 1877. D^f Tej štev. je „Kaza!o" priloženo.
Izdigatelj in odg. urednik: J. M. Pajk.
J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.