245. St, - 5. leto, ---ir,,! | , Naročnina za kraljevino SHS "*s*tno 15 D Letno 180 D. Inozemstvo: ^ečno 20' D. Letno 240 D Ofllasi; enostolpna mm vrsta tfat 50 para, večkrat popus Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D. •vb’|enl, v torek, 24. oktobra 1922 Uredništvo: Woltova ulica 1/L Telefon 3*0 Uprava: Telefon 44 ,pisi se ne vračajo ■tUb/;. njena je priložiti znamke tl3 za odgovor. Sela ministrskega sveta. J02DRAV ČEŠKOSLOVAŠKEGA VOJNEGA MINISTRA JUGOSLOVANSKI VOJSKI. ~ ODLIKOVANJA NARODNIH POSLANCEV IN URADNIKOV. - DR. ŽERJAV V LJUBLJANI mamamimmmmuam Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Danes jjbpoldne, ob 10. uri se je vršila seja ““Distrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik Pašič sporočil, da Odpotujeta kralj in kraljica Marija b ku-toanovski proslavi. Vlada in narodni Poslanci odpotujejo proti Kumanovem **°coj ob 21. uri. Nato je minister vojne brcčital pismo češkoslovaškega vojnega ®kiistra, v katerem ta povodom kuma-fovske proslave pozdravlja jugoslovansko vojsko v imenu češkoslovaške armade. Vlada je nato sklenila, da se na dan kumanovskih svečanosti podpiše ukaz, s katerim se odlikujejo vse narodni poslanci z redom Sv. Save 4. stopnje. Tudi se podpiše ukaz o odlikovanju državnih uradnikov, ki so bili predloženi v odlikovanje povodom kraljeve poroke. Koncem seje so bili podpisani nekateri sklepi ministrstev financ in gradjevin. Minister socialne politike dr. Žerjav se je pri svojih kolegih oprostil, ker se radi slabega zdravja ne more udeležiti kumanovske proslave. Dr. Žerjav je nocoj odpotoval v Ljubljano. tCumanovska proslava. ODHOD ČLANOV KRALJEVSKE HIŠE TER MINISTRSKE DELEGACIJE. PRIHOD ČEŠKOSLOVAŠKEGA GENERALA. Beograd. 23. okt. (Izv.) Danes dopoldne ob 12.30 so odpotovali v Kuma-»ovo k proslavi kralj Aleksander, krajca Marija, grška kraljica Jelisaveta, Jh knez Arzen. Od ondot bo grška kravica nadaljevala svoje potovanje v Orško. Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Nocoj Odpotujejo na Knroanovo ministrski Ofedsvdnik Pašič ter ministri Pribiče-Rafajiovič. Miletič, Markovič, Vukčevič in Miladinovič. Z ministri odpo-bjje tudi predsednik narodne skupšči- ne dr. Edo Lukinič. Od ministrov ostaneta v Beogradu le minister notranjih del Timotiievič in minister zunanjih poslov dr Ninčič. Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Dar.es Je dospel v Beograd general češkoslovaške armade Čebe kot odposlanec češkoslovaške vlade, da se udeleži kumanovske proslave. Takoj po svojem prihodu je bil general Cebe sprejet pri ministrskemu predsedniku Pašiču in ministru vojne generalu Vašiču. Sprejem se je vršil pri predsedništvu vlade. Sela ministrskaga ©dlbara e uradniškem zakonu. ZLOGLASNI ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE SE VKLJUČI V URADNI* ŠKO PRAGMATIKO. Reisner in Petrovič. V to poročilo bodo sprejete tudi zahteve vpokojencev. Na , Beograd, '23. oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne se je v predsedništvu vlade Vršila seja ministrskega odbora, katere *o se udeležili minister Trifkovič, dr. Krsteij, dr. Markovič in dr. Žerjav. Ministri so razpravljali o načrtu uradniš-r kega zakona. Odbor je odobril delo Pododbor^ za izvedbo uradniškega zatarna z nekaterimi manjšimi izprernem-bami, ki se bodo morale na zahtevo mi-tastra Trifkoviča vstaviti v zakon. Dne 3l. t. m. ob 9 dopoldne bo pododbor Zakonodajnega odbora za izvršitev Uradniškega zakona predložil plenumu Poročilo, ki ga bosta izdelala poslanca omenjeni seji se bo govorilo tudi o členih 4 in 89, ki sta še sporna. Ta dva člena, kakor je znano, prepovedujeta sprejemati v državno službo vse one osebe, ki se bore za nasilno izpremem-bo obstoječega stanja in odvzemata uradnikom sodelovanje v politiki. Ako se pododbor glede tega ne sporazume z vlado, se ta dva člena ostavita plenumu zakonodajnega odbora, da ju reši. Zakonodajni odbor se bo začel ba-viti s tem vprašanjem dne 1, novembra. Začasna poravnava w zcmllorad* niškem klubu. STRANKIN KONGRES ODGODEN. — SKLICANJE POKRAJINSKIH ZBOROV. TAJNIK. KOMADIMČ ODSTAVLJEN. ZOPET ENOTNO GLASILO. Beograd. 23. okt, (Izv.) Glavni odbor zemljoradniške stranke je na svoji Shočnji seji, ki se je vršila od 21. do &.50 v hotelu »Imperiai« razpravljal o Splošnem položaju svojega kluba. Odbor je sprejel nastopne sklepe: 1. Da kongres, ki r sta ga določili dve nasprotni struji, ki vladata v zemljorad-Nškem klubu in ki sta zahtevali, naj se kongres vrši dne 24. t. m. y Beogradu, 26., 27. in 28. pa v Banji Luki, od-Sodi na kasneje. 2. Namesto kongresa taij se vrše samo pokrajinski sestanki Zemljoradniške stranke. 3. Dosedanji ieneraini tajnik Komaalnič se odstavi * svojega dosedanjega mesta. Na nje-Sovo mesto se imenuje za glavnega tajnika Jova Obradovič. 4. Od sedaj bo glasilo zemljoradniške stranke »Selo«, ki je izhajal pod dvema redakcijama, izhajal samo enkrat in sicer pod uredništvom dr. Prohaske. Beograd, 23. okt. (Izv.) Danes dopoldne je imel svojo sejo zemljoradtiiški klub, ki se je bavil s predstoječim kongresom zemljoradniške stranke v Banji Luki, ki naj bi se vršil od 25. do 28. t. m. Nato je klub pretresal tudi sklep glavnega izvrševalnega odbora, ki se tiče suspendiranja dosedanjega generalnega tajnika Komadiniča in ki zahteva, da se Komadinič izroči disciplinarnemu sodišču stranke. Zasledovale pol- alei^laterle^ ¥ Nemiiii. POLITIČNI ATENTATI V NEMČIJI ZOPET NA DNEVNEM REDU. . Berlin, 23. okt. (Izv.) O namerava-'hiel izvršiti na državnega kanclerja. Poroča: Policijske oblasti po slučaju J®50 zasledila le enega edinega kom-. *°ta, temveč več napadov, ki bi se !-?eb izvršit na državnega kanclerja. Sebe^ ki so v zvezi z atentatom na davnega kanclerja so najele mladega ki naj bi za mastno plačilo umo-državnega kanclerja. Mladega, moža j?- je jela grizti vest, na)rar je vse pri-pPoliciji. Nato je bil aretiran in iz-Poh^l je rnars‘kai’ kar ie pokazalo ,*SH nove sie(ji. Kakor je znano, je j®,®‘Val državni kancler pisma, ki so kak Pror°kovala, da bo končal enako, 2 *°r Rathenau. Kriminalna policija je d °zirom na to uvedla vse potrebno, v Se nadzorujejo osebe, ki bi prihajale Poštev pri nadalinih zločinih. Ujela y Pismc nekega Schulza iz Leipziga, ^ sPoroča svojemu znancu, da hoče državnega kanclerja. Berlin, 23. okt. (Izv.) Kakor poroča iiBerliner Tageblatt«, je bil mladi mož, ki je bil najet, da izvrši atentat na državnega kancelarja dr VVirtha, v Porenju. Druga sled. ki je policiji znana, vodi v Berlin. Policija Je na uspešnem delu. Berlin, 23. okt. (Izv.) Kakor dozna-vajo listi v zadevi atenta na državnega kancelarja dr. Wirtha, je mladi mož, ki je osnoval komplot proti dr. Wirthu, iz Hagena na Vestfalskem. Policija je aretiranca prepeljala v Berlin. Še tekom današnjega dneva ga zasliši politična policija. Ugotovilo se je, da je šlo za dva napada na državnega kancelarja, od katerih je bil eden določen na pro-šlo nedeljo, drugi pa bi se imel izvršiti danes. V Berlin je bil pozvan vrhovni državni pravdnik, lci bo imel s to stvarjo opraviti. RADIKALCI POSTAJAJO POMIR-LJIVEJŠI. Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne sta imela predsednik vlade Nikola Pašič in Ljuba Juvanovič dolgo konferenco, na kateri sta razpravljala v glavnem o rekonstrukciji vlade zlasti še glede volitve članov v finančni odbor. Kakor vse kaže odpošljejo radikalci v odbor pomirljivejše ljudi, kar zahtevajo tudi od ostalih članov koalicije. MINISTER PROSVETE PRIBlCEVlC V POSEBNI AVDIJENCI PRI KRALJU. Beograd, 23. okt. (Izv.) Kralj Aleksander je sprejel včeraj ob 17. v posebni avdijenci ministra prosvete Svetozarja Pribičeviča. ČEŠKOSLOVAŠKIH NARODNIH PRAZNIKOV SE UDELEŽI 40 SKUPŠČINSKIH POSLANCEV. Beograd, 23. okt. (Izv.) Na povabilo češkoslovaške republike jugoslovanski vladi in politikom k proslavi neodvisnosti češkoslovaške države in ujedinjenja češkoslovaškega naroda v Pragi se je prijavilo okoli S5 narodnih poslancev. Ko je ministrski predsednik Pašič bil o tem obveščen, je pripomnil, da je to število preveliko in da ga bo treba znižati na 40. Tekom današnjega dne se izvrši redukcija posetnikov praških svečanosti PREDSEDNIK PAŠIČ PRI KRALJU. Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne je kralj Aleksander sprejel v avdijenci predsednika vlade Nikola Pa-šiča, ki je poročal kralju o potovanju vlade in narodnih poslancev h kuma-i novski proslavi. NAČRT ZAKONA O INVALIDIH DOKONČAN. Beograd, 23. okt. (Izv.) Minister za socialno politiko je dbvršil načrt zakona o invalidih in ga poslal v tisk. Načrt zakona bo popolnoma izdelan, izročen vladi v pretres po proslavi kumanovske bitke. . TO ZIMO 5 MILIJONOV LJUDI BREZ POMOČI V RUSIJI, Pariz, 23. oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Chicbago Tirbune« iz Moskve, bo to zimo v Rusiji okoli 5 milijonov ljudi potrebovalo pomoči. Sovjetska vlada se je obrnila na ameriško vlado in jo prosila za pomožno akcijo, ki naj oskrbuje tri milijone ljudi. . Curih, 23. okt. Berlin 0.1375, Nev? York 548, London 24.42, Pariz 39.95, Milan 22.75, Praga 17.95, Budimpešta 0.2175, Zagreb 2.40, Bukarešta 3.42, Varšava 0.045, Dunaj 0.0072, avstrijske krone 0.0078, Berlin, 23. okt. Dunaj 5.60, Budimpešta 161, Milan 16.750, Praga 13.216, Pariz 29.675, London 18.20437, New York 4074.78, Curih 74.064. Praga, 23. okt. Dunaj 0.0365, Berlin . 0.64, Rim 127.25, Budimpešta 1.175, Pariz 224.25, London 136.25, New Yorl< 30.575, Curih 558.-50, avstrijske krone 0.04. Dunaj, 23. okt. Devize:. Zagreb 319.34-320.44, Beograd 1279-1281, Ber lin 18.25-18.55, Budimpešta 2S.95-29.05, London 328.3C0-328.900, Milan 3046-3054 New York 73.625—73.775, Pariz 5374 do 53S6, Praga 2417—2423, Sofija 489.50—490.50, Curih 13.435—13.465. — Valute: ameriški dolarji 73.200—73.500, bolgarski levi 473—477, nemške marke 13.15—19.15, angleški funti 327.700 do 328.700, francoski franki 5315—5345, italijanske lire 3012.50—3027.50, dinarji 1252—1262, romunski leji 459—461, švicarski franki 13.350—13.410, češkoslovaške krone 2405—2415, madžarske krone 28.65—28.85. Zagreb, 23. okt. Devize: Amsterdam 2400—0, Dunaj 0.0815—0.0S25, Berlin 1.27—1.57, Bruselj 407.50 do 412.50, Budimpešta 2.33—2.63, Bukarešta 39.25—41.26, Italija 258—262, Ko-danj 1600—0, Kristijanija 1115—1140, London 0—274.50, New York 60.50 do 61.50, Pariz 450—455, Praga 203.50 do 206.50, Varšava 0.55—0.75. Valute: ameriški dolarji 59.50 —60.50, avstrijske krone 0.0825—0.0375, bolgarski levi 0—40, češkoslovaške krone 201.50 do 204.50, angleški funti 0—272, francoski franki 480—485, grške drahme 0—15), nap.leondor 0—275, nemške marke 1.33 do 1.68, romunski leji 40—0, švicarski f. anki 1115—1125, italijanske lire 252 do 256, poljske marke 0—0.70. Beograd, 23. okt. New York 59—60, London 270. Amsterdam 2272, Milan 258, Pariz 452, Praga 199, Ženeva 1070, Solun 155, Sofija 40, Bukarešta 37.80, Berlin 1.37, Dunaj 0.079» Budimpešta 2.39 Igodovinska osveta. Na zgodovinski dan kosovske bitke je padel v boju cvet viteškega srbskega naroda. Padel je pogažen od velikanske turške premoči, toda padel je častno. Ni se udal in ni bežal — ostal je mrtev na bojnih poljanah po strašnem* obupnem odporu, ki ga je zmožna le armada, ki se zaveda, da z njo vred lego za desetletja, morda stoletja v grob tudi narod, ki jo je rodil. Spopad med Srbi in Turki na Kosovem je bil tako silen, da je trepetal ves svet. Ves tedanji krščanski svet, ki je sovražil 7 urke še izza križarskih vojska, je gledal na Srbe kot na prvoboritelje krščanstva in jim je želel odkrito in prikrito zmago. In značilno je, da se je v parižki katedrali notredamski brala slavnostna maša zahvalnica, ko so prišle prve — napačne — vesti o turškem po razu in popolni zmagi srbske vojske. Ko se je potek bitke pojasnil in je svet zvedel, da je v znamenju križa legel v grob car Luzar z vsemi svojimi vitezi in da nad njihovimi grobovi vihrajo konjski repi in se dviga turški polumesec, te vsako krščansko čuteče srce vztrepetalo v nepritajeni bolesti. Ne da bi sami vedeli, so Turki na Kosovem polju strli moč krščanstvu m Balkanu in mu brezpogojno zavladali. Cvet srbskega naroda je padel in proštu je bila pot proti zapculu. Pod kopiti janičarskih konj, v znamenju vihrajočih konjskih repov in v zlatu bleščečega polumeseca pa je polagoma klil iz slovanske zemlje nov rod, ki je bil prežet misli, da mora biti Kosovo maščevano. Slepi guslar je tožil o porazu in zaklinjal na maščevanje, mati je pojila sina z mlekom zastrupljenim in blagoslovljenim maščevanja, dekle je svojemu ljubemu poljubovala junaško puško — paško železnega gorskega hajduka, ki se je noč in dan boril proti nekrščanskemu sovragu in sanjal dan za dnem o maščevanju za Kosovo. Pretekla so desetletja. In zopet sta trčila na Balkanu dva svetova drag na drugega. Bitka na Kumanovem se je razvnela v vsem krvoločju, katerega je zmožen človek, kadar se bije za svoje najsvetejše. Nov rod Slovanstva je zrastel, ki ni bil več voljan nositi težkega jarma, katerega mu je naložil Turek po kosovski bitki. < Na Kumanovem je bila razbita turška sila na Balkanu, kakor je bila nekdaj razbita na Kosovem sila Slovanstva in z njim vred krščanstva. Ne da H vedeli pravzaprav za globlji pomen kumanovske bitke — saj so mislili, da gre le za boj s prednjimi silami — so Srbi odločilno porazili Islam in za vedno urd čili njegovo silo na Balkanu. Usodna zgodovinska osveta za Kosovo je bila izvršena. Danes proslavljamo desetletnico te slavne kumanovske bitke in ob tej priliki bi radi opozorili na sledeče. Ko se je bil odločilni boj na Kumanovem, takrat je bilo vse Jugoslovanstvo organizirano v smislu integralne ideje jugoslovanskega edinstva ,in skupne fronte proti skupnemu sovražniku — turškemu polumesecu. Ob rami Srbov so se borili tudi Bolgari in za skupno vojsko ni bilo meje med obema državama. In v tem znamenju je bila vržena ob tla turška sila. Danes se vrača Turčija v Evropo. Pod spretnim vodstvom Kemal paše že zaseda Tratijo, toda neprikrito gredo njene aspiracije dalje — notri v našo kršno Bosno. Ali bi ne bilo dobro, če bi se naši vodilni državniki nekoliko zamislili v čase pred desetimi leti, ko je bratstvo med vsemi jugoslovanskimi narodi vodilo od zmage do zmage? Ali bi morda iz tega razmišljanja ne prišli do zaključkov, da je že skrajni čas, da rešimo spor med srbskim in bolgarskim narodom? Vsaj nas proslava kumanovske bitke, ki pomeni skupno srbsko-bolgarsko zmago, dovolj glasno poziva na to! Ureditev malega obmejnega prometa x Avstrlio. Gradec, 3. oktobra- (Izv.) Tiskovni j urad deželne vlade javlja, dJ je avstrij- j sko jugoslovanska komisija za izvedbo meseca februarja tega leta v Beogradu j sklenjenega dogovora za ureditev malega obmejnega prometa sedaj zaključila svoja dela. Zaključna posvetovanja in pogajanja, ki so se vršila od 4. do 15. t. m. v Gradu, so se do skrajnosti zavlačevala, zlasti radi tdžkoč, ki so ležale v tem, spraviti v sklad potrebe obmejnega prebivalstva s carinskimi predpisi obeh držav. Pogajanja so se tikala predvsem določitve obojestranskih obmejnih con, določb za promet po določenih obmejnih, pr shajališčih (cest, mostov itd.), določili kako naj se PROGRAM NOVE ANGLEŠKE VLADE London, 23. okt. (Izv.) Kakor poroča »Daily Telegraph«, vsebuje program, ki ga Bonar Law predloži v današnji skupščini konservativcev, nastopne točke: Ohranitev antante, po- speševanje trgovine in industrije ter štedenje in modro upravo. RAZCEP ANGLEŠKE KONSERVATIVNE STRANKE. London, 23. oktobra. (Izv.) Koaliciji konservativcev in liberalcev je izjalovil 87 konservativnih članov parlamenta, da nastopijo samostojno pri volitvah. Razcep konservativne stranke je smatrati za gotovo dejstvo. London, 23. oktobra. (Izv.) Oficielni krogi menijo, da bo Bonar Lavr po današnjem zborovanju konservativcev končnoveljavno odgovoril kralju glede sestave nove vlade. NASPROTJE MED DUNAJSKIMI BANKAMI IN VLADO. Dunaj, 23. oktobra. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila pri zveznem ministru za finance Segurju konferenca, ki je trajala več ur, in sicer med imenovanim ministrom ter zastopniki bank o posojilu, s katerim nai bi se krile potre- postopa pri obmejnem prometu z o sobami in blagom, ki }e določeno za P»* pravila in melijoracije ter določil gled® gospodarskega orodja, živine in transi portnih sredstev. Govorilo se je tudi ft gospodarskih potrebah dvojnih posestnikov in o omogočanju neoviranega prehajanja dušnih pastirjev in zdravnR kov preko mejne črte. Dalje se je sklepalo, kako naj se čimpreje preprečijo vsi nedostatki in vsakršno izrabljanje, V to svrho se sestavi posebna komisije zastopnikov vseh držav, ki stopijo v neposredne stike, da v spornih slučajih takoj sporazumno izdajo primeru# ukrepe. . ■ - .. ■ *'».......—. ■»»».!■■ ■!■..K be države do konca tega leta. Konference so se udeležili tudi šef RotschUr dove hiše Louis Rotschild, guverner bivše Avstroogrske banke dr, Spitzmii-ller in guverner poštne hranilnice dr. Schuster. Pogajanja niso dovedla do gotovih uspehov in se tudi ne da dognati, pod katerimi pogoji se najame posojilo. O poteku pogajanj se je poročalo zastopnikom pri zvezt narodov. UPORNIŠKO GIBANJE V KARELIJI PROTI SOVJETSKI RUSIJI. ' Kodanj, 23. okt. (Izv.) Iz Helsirtg-forsa se poroča stockholmski »Did-ning«: Po vsej Kareliji je proglašeno vojno stanje. Sovjetske oblasti utemo-Ijujejo to odredbo s tem, da vlada med kareliskim prebivalstvom uporniško gibanje, ki ogroža rdeče čete. Sovjetske oblasti so, da se izognejo razočaranjem izvršile več aretacij po posameznih ka-reliskih krajih, DUNAJSKI INDUSTRIJCI ŽELE ZGRADITI SLADKORNO TOVARNO V SUBOTICI. Beograd, 23. okt. (Izv.) Nekaj dunajskih industrijcev je naprosilo našega ministra trgovine in industrije, da jim dovoli zgraditi v Subotici modeis« tovarno za sladkor. r atran Z .JUGOSLAVIJA* 24 oktobra 192& gtev. 24?. Protest nižjih javnih nameščencev. Zastopniki stanovskih organizacij nižjih javnih nameščencev v Ljubljani so na svojem sestanku dne 20. t. m. Sklenili objaviti tole protestno izjavo: »Pred pol letom je vlada državnim Slugom in poduradnikom na nizkoten barbarski predlog, ki je prišel iz znanih uradniških krogov, odvzela družinske draginjske doklade, pustila pa jih je uradnikom in vsem železniškim uslužbencem za vse otroke. S to skrajno pristranostjo in izjemno okrajšavo družinskih draginjskih doklad najubožnejšim in najpotrebnejšim nižjim državnim uslužbencem se ni storila le velika vne-boupijoča krivica, ampak se je prizadete tudi pahnilo v izvanredno težaven položaj pomanjkanja in obupa. Prosili In zahtevali so že čestokrat posamezno in po svojih zastopnikih na vse pristojnih in merodajnih mestih, da se ta strašna in nekulturna krivica odpravi in popravi s povrnitvijo odvzetih doklad, ali vse tozadevno njihovo prizadevanje je bilo do sedaj brezuspešno. 2e šestkrat so bili ugrabljeni njihovim lačnim in raztrganim otrokom zakonito priznani življenjski prispevki, toda oni naši kr-milarji, ki so povzročili to barbarstvo, si še vedno brezstidno zatiskajo ušesa in oči pred kričečo bedo svojih žrtev. Tudi naše uradništvo, razen malih izjem, je videti jako zadovoljno s te pre-Žolstno državljansko tiranijo in si očl-vidno ne želi kake izpremembe v tem oziru. Zakaj, to se lahko ugane Medtem je draginja narasl? do vrhunca. Nižji in višji uradniki z mnogo višjimi plačami in osebnimi dravinjskimi dokladami, kakor jih imajo n;žji državni uslužbenci, in s polnimi tfružinj-skimi dokladami, so začeli tožiti, da že zdavnej ne morejo več izhajati s svojimi dohodki, da trpe veliko pomanjkanje Vseh potrebščin in zahtevajo nov povišanje draginjskih doklad. Mi zastopniki državnih uslužbencev neuradniških skupin uvidevamo in priznavamo, da je ta njihova pritožba in zahteva popolnoma vseh potrebščin in zahtevajo novo povišek draginjskih doklad, ali ta se ne sme izvršiti na naš račun in v našo škodo. Zahtevamo tudi zase pravično priznanje, da smo mi in naše do skrajnosti izmozgane družine še toliko bolj potrebne in najodločnejše protestiramo, da bi se šlo preko nas do kakega novega poviška draginjskih doklad komurkoli. — Najprej naj se nam popravi krivica našega neupravičenega maksimiranja, potem šele naj se izvede nepristransko in pravično povišanje draginjskih doklad v enaki meri za vse državne uslužbence, ker je tudi draginja za vse enaka. Pravičnost je temelj države!« (Slede podpisi 8 organizacij nižjih javnih nameščencev.) K protestni izjavi pripominjamo: Ponovno smo se zavzeli za upravičene zahteve nižjih javnih nameščencev in v številnih člankih opozarjali na nesocialne odredbe o maks::niranju in pet-dinarskem davku. Kot smo popolnoma na strani nižjih javnih nameščencev, pa ne moremo pridružiti mneju, da si večina uradništva ne žele spremembe tiranskega kurza vladajočih proti nižjim javnim nameščencem. Nasprotno je res. Ogromna večina uradništva je solidarna z zahtevami slug in poduradništva in neopravičen je očitek organizacij nižjih javnih nameščencev, da uradništvo iz sebičnih ozirov ne podpira njih zahtev. Ne identificirajte mnenja peščice vladinovcev z večino uradništva, ki ravno tako trpi največje pomanjkanje, kot nižji javni nameščenci. Potem pa še eno ne pozabim! Vladu-jočemu režimu je bila doslej najbolj na poti solidarnost vseh javnih nameščencev, brez razlike kategorij. Zato so hoteli to solidarnost razbit!. Ravno predpisi o maksimiranju so bili izdani z namenom, da se z navideznim predpostavljenem uradništva, pri odmeri draginjskih doklad, razbije enotno borbeno vrsto vseh javnih nameščencev. Današnji režim se boji enotnega nastopa vseh socialno zapostavljenih slojev, zato z raznimi ukrepi hujska sloj proti sloju. Nižj, javni nameščenci s! naj zapomnijo. da je le v soliidarnostl moč in zmaga. Zato ne odbijajte iz svojih vrst uradniške sotrpine in ne ustvarjate sebi v škodo položaj, kakršnega ravno hoče doseči vladujoči režim, da bo še lažje pritiskal ob zid tako sluge in podurad-nike.kot — uradnike,. Če so pa v v o d-stvu uradniških orgnnteacij ljudje, ki zagovarjajo metodo današnjega režima, potem obračuna,imo z njimi, ne mečimo pa kamenja na ogromno večino uradmštva, ki gotovo ne zagovarja takega vodstva. Dunalsko pismo. Dunaj, 17. oktobra. Dunajske visoke šole vseh vrst obiskujejo dijaki s celega sveta. Jugoslovanov je tu še vedno nad 7u0. Po-sečajo šole, ki jih mi še nimamo, ali vsaj ne dovolj in takih, kakoršne so dunajske. Eksportna akademija, tehnika, medicinska fakulteta, poljedelska visoka šola prihajajo najbolj v poštev. •— Naši dijaki so ustanovili prosvetno društvo »Triglav« in pa »Jugoslovansko podporno društvo«. Ta slednja vzdržuje še vedno — akademsko menzo ali dijaško kuhinjo. O tej kuhinji bi se dalo mnogo zanimivega povedati, namreč: kako jo je podpirala celo »beraška« Avstrija, dočim je ostala domovina docela brezbrižna. Da ni na Dunaju amerikanske podporne misije, ki je ta pravzaprav za Dunajčane, a podpira tudi našo dijaško kuhinjo, bi ire-mnogi naši visokošolci že davno morali opustiti študije. Se danes dobivajo v tej kuhinji dober obed in večerjo za — 5000 K ali nekako za 4 D. Plačajo komaj režijske troške. — Kolika do- pogledu Dunaj presegel svetovno pariteto in draginjo v evropskih velikih mest.h. — Od meseca julija daljo so vse cen: na Dunaju tako poskočile, da se redko komu izplača, hoditi na Dunaj. Zadnji teden cene sicer zopet padajo in tako je indeks za prihodnji mesec padel za 8 odstotkov. — pohod tujcev na Dunaj je izdatno padel, zato grozi velikim in drugim hotelom kriza, kajti režijski trojki so velikanski. Mestni davek za sobe dosega 60 odstotkov. V vseh luksusnih lokalih znaša mestni davek celih 30 odstotkov od brutto prihoda. Dohodki mesta so vslcd tega velikanski, a kljub 'emu ogromen deficit povsod v mestni upravi. Sploh so prenapete davščine, cene, pristojbine naravnost smrt velikih podjetij in vzrok nepojmljivim deficitom. Previsoke poštnine povzročajo, da ljudje veliko mani P'šejo. Enako že pri železnicah, telefonu, telegrafu, pa bodi to v Avstriji ali v Jugoslaviji. — Vest o dohodu dr. Jankoviča za poslanika na Dunaj se žal ni uresničila. »Slobodna Tribuna« p!še, da pojde za upravnika v Bruselj, kj:r je imenovan dr. Rybar. Neugodna socba »SloboGne Tribune« o Jankoviču nikakor ne mere odgovarjati resnici. Na Dunaju smo uo-bro cenili njegove sposobnosti in zlasii njegove evropske nazore. Skoda, da ni ostal tu. Naša kolonija pogreša moža, ki je jugoslovanskega kova. Končno apeliram na našo vlado, da skrbi vedno za redno plačevanje vsega našega uradništva na Dunaju. Od česa naj živi v tujem mestu marsikaka rodbina, ako kar po več mesecev uradnik ne dobi plače?!! — Cesto nas je naravnost — sram pred tujci! Kakršne sodbe gredo od ust do ust, grozno! Ali najlepše pride! Neki uradnik jc šel domov in si izposodil 3000 D, da plača dolgove in lažje počaka na plačo! Na meji pa mu je naša carina zaplenila 200 D; ker po novi naredbi ena oseba ne sme vzeti več seboj nego 1000 D. —-Če to ni za počiti! A. (J. Politične vesti. brota zn naše dijake! — Zdaj pa grozi nevarnost, da Ameirik-mri ustavijo svoje prispevke, češ: v štirih letih bi vaša bogata domoviria že morala nekaj storiti za svoje sinove in hčere, ki morajo končati svoje študije na Dunaju! Kaj bo, ako Amcrikanci res izvršijo svojo namero? Naše splošno »Jugoslo-vensko podporno duštvo« in »Udruže-nje jugslovenskih žena« se obrneta do narode, da preskoči na romoč z radodarnimi prispevki. Trcbalo bi pa tudi,, da naši merodajni krogi posredujejo pri amerikanski misiji, da ne ustavijo še svoje velikodušne podpore. — Na Dunaju grozi — hotelska kriza, in to kljubu ali še bolje: zaradi visokih sobnih cen. Tako vsaj kriče in pišejo hotelirji, a dvomim, da je vse res, kar pravijo. iDancs Je 100.000 K za sobo z dvema pojiteljema že jako zmerna cena v hotelih druge vrste (n. pr. Holler, Hammcraind, Stadt Triest). Se pred enim letom ;smo rekli, da za ceno, ki si jo plačal v j3eogradu samo za sobo, si živel na Dunaju sijajno cei dan (s sobo vred), danes pa je tudi v tem Jugoslovankia zajednica. Proglas »Jugoslovanske zajcdnice« je napravil najboljši utis na ljubljanske volilce in je bil najsimpatičneje sprejet Tudi »Jutro« ni našlo nobenega stvarnega razloga, da bi se lahko izpodtikalo nad idejnimi smernicami proglasa. O proglasu ne ve povedati drugega, kot da se iznaša nad imeni podpisovaicev in besediči o »velekapitalistih« in to prav o onih možeh, katere je še nedavno povzdigovalo v deveta nebesa in jih branilo pred očitki nesocialnosti. Z ozirom na vzgledro doslednost »Jutra« je gotovo sedaj vse »prepričano«, da so »Jutrovci« največji reveži in prvi poklicani v to, da postavijo mejo med tistimi, ki imajo nekaj in med tistimi, ki nimajo nič. — »Jugoslovanska zajedmea« je s svojim prog1 asom očividno zbegala še tisto družbico, ki se zbira okrog »Jutra«, ker drugače si ne moremo misliti, da bi mogli mladi demokrati zapisati trditev, da ima pravico do vodstva občinskih poslov v Ljubljani samo tisti, ki je privrženec Pribičcvičevega režima. Gospodje! Prvič ni daleč dan, ko bo konec slave Pribičeviča in drugič politična svoboda ne pomeni klanjanje tistim, ki slučajno vladajo v Beogradu. Ce bi bilo temu tako, potem bi morali imeti v Ljubljani vsake kvatre drugega župana, kot imamo v Beogradu vsake kvatre drugo vlado. Dcmisja 'vlade. Kakor smo že poročali, je dobil dr. Ribar kot kandidat za predsedniško mesto v narodni skupščini 88 glasov in dr. Lukinič 124 glasov. Ce upoštevamo, da je bilo oddanih 11 glasov še za zemlje-radniškega kandidata in 3 prazne glasovnice, je bilo razmerje glasov za in proti dr. Lukiničb 124 proti 102. Od opozicije je manjkalo pri glasovanju 14 ze-mljcradnikov, 5 klerikalcev, 5 soc. demokratov in 2 Spaliovca, a od vladne večine kvečjemu 20 poslancev. Glasovanje za predsedniško mesto v skupščini je jasno dokazalo, da današnji režim nima več večine v zbornici. Po glasovanju zborničnega predsednika je nastala pri zagovornikih režima velika poparje-nost. Pašičeva vlada bo takoj po kuma-novskih slavnostih demisijonirala. Narodno-gospodarska načela bankirjev okrog »Jutra« Dvig našega dinarja je silno navdušil nekatere bančne skupine, ki si ob tej priliki zopet grmadijo kapital na račun narodnega blagostanja. Iz teh krogov je pričelo vsled tega kar deževati slavospevov na sedanji vladni režim, ki si je veselo mel roke, da si za bodoče volitve popravi svoj poiitični kredit, ki ga je popolnoma zapravil s svojim »modrim« vladanjem. »Naš list« je priobčil v soboto članek »Dviganje naše valute in draginja«, kjer sicer tudi pozdravlja dviganje naše valute, a istočasno konštatira, da radi nezmožnosti vladnega režima naraščanje vrednosti denarja, nima nikakega vpliva na — tržne cene. To je nedeljskemu »Jutru« tako sapo zaprlo, da se lovi za nebistvenimi številkami ter hoče jedro članka osmešiti. Finančnim talentom pri «Jutru« utegne biti znano, da je no-tirala naša krona še pred kratkim v Curihu 0.95, danes pa notira 2.50. Naj si Jutrovci« matematiki sami izračunajo, koliko odstotkov Je to. Vsak pameten človek bo vedel, če je krona, ki jo prejmem, še enkrat toliko vredna, kakor je bila poprej, da moram tudi blago prodati še enkrat ceneje, t. j., ako sem dobil prej za blago 100 K, ga smem sedaj prodajati le po 50 K. Ko je padala vrednost našega denarja, so se cene redno dvigale v razmerju padca in sicer vedno točno kakor na povelje. Danes se cene ne premaknejo navzdol in producenti vpijejo, da so nakupili blago — po visokih cenah, ker upajo, da cene zopet poskočijo, vladni režim pa — molči. Režim in oderuhi so tiho spo-razumljeni, zato pa nima konsument v svojem žepu prav ničesar od dviganja va ute in — to smo hoteli povedatL »Jutro« ima popolnoma prav, ko Pra* vi, da bi bilo bolje, če bi šli ljudje, ki sedijo danes pri vladi, drva sekat, vodstvo države pa bi pustili zmožnejšim ljudem. Pričakujemo tudi, da pojasni »Jutro«, kdaj bodo pričele padati blagovne cene — za konsumenta, če ne takrat, ko se »dviga« vrednost denarja. Sicer pa naj režimska gospoda počaka samo pol leta in videli bomo, ela smo imeli kakor vedno prav, ko smo trdili, da je zanikarni vladni sistem zamudil najugodnejšo priliko, da bi spravil blagovne cene navzdol. Nekdanji In sedanji Idealizem. Svoj čas so delovali politiki in drugi narodni delavci za narod iz idealizma in niso bili redki slučaji, da je tak idealist pri vsem svojem delu zapravil še svoje premoženje. Tako so v soboto pokopan v Beogradu Nikolo Stefanoviča ,bivšeg ministra, državnega svetnika, predsednika beograjske občine in odvetnika. Pog.ebne stroške so plačali —^ usmiljeni ljudje z dobrovoljnimi prispevku Beogr. »Politiku* pristavlja na poročilo o tem pogrebu, da se onim, ki Prihajajo sedaj, po vojni, na položaje, k jih je pokojnik desetletja zavzemal, kaj tacega sigurno ne bo zgodilo. Gospodarstvo Dvig dinarja in grozeča brezposelno8* stavbinskega delavstva. Opazovalec ogromnega stavbnega razmaha je mogel videti v tem razmahu glavno nezaupanje kapitala v nas dinar. Najmočnejša gonilna sila je bila skrb, denarja se iznebiti, češ, da je povsod varnejše naložen kot v hranilnic* ali v akcijah, katere ne reagirajo tako kot nepremičnine na pričakovani, še večji padec dinarja. Danes, ko je g. pomočnik min. financ izvršil prvi del svoje obljube, da dvigne dinar na 0.085 Fšv. ter da ga V doglednem času izravna s češko krono« pojenjuje nezaupanje v lasten denar. Radi tega je pričakovati, da bodo lastniki kapitala vsaj deloma verjeli tudi drugemu delu obljube g. pomočnika ministra financ. — To bi pomenilo sko-ro gotovo konec privatne stavbene podjetnosti, celo take, ki se je zdela podjetniku nujna in zvezana z veliko ren-tabiliteto. Opazovalec povojnih finančnih poJa* vov je imel namreč priliko čitati in d'** titi, da se cene potrebščine ne izravnajo takoj, ko se valuta v večji meri dvigu® ali pade. Cene v tem slučaju potegom® padajo ali rastejo, dokler se ne ustalijo na stopnji, ki odgovarja predvojni zlati vrednosti. Ce je torej pričakovati izraV* nave jugoslovanske denarske edinice * češko-slovaško, bi podjetnik, ki začn« danes stavbo, lahko postavil čez leto dni dve takšni stavbi. Posledica prena* glenega dviga dinarja pa bi bila zastoj privatnega stavbenega gibanja in vsled, tega brezposelnost armade stavbenih delavcev. Čudno se zdi opazovalcu, kje se j® rekrutirala armada delavstva v agrarni državi, po površini skoro enaki Italiji« ki pa dosega po številu prebivalstva komaj eno tretjino Italije. Rekrutiralo se je delavstva največ iz kmetskega stanu in to v agrarni državi, danes, ko j® še izločena ruska konkurenca in ko bi si mogla država s kmetskim delom V nekoliko letih pomagati več kot pozneje v desetih. Današnja selitev iz dežele * mesto, ko prodaja kmet pridelke dražj® kot v mirni dobi, plačuje pa samo ulomek predvojnega davka, je poglavje z® se, ki je nočem v tem članku obravnavati. Skoro vsak, ki se preseli iz deželo v mesto, tu tudi ostane. Nekateri sl opomore, velika večina pa se sproleta-rizira. Računati moramo s tem, da živ! ^ mestih stavbeno delavski proletarijat od danes do jutri in se v slučaju stavbenega zastoja ne bo vedel kam obrniti« K temu bo treba prišteti še prebivalstvo pasivnih krajev: vse'to bi padlo v hrome države. Nadaljni dvig dinarja bo pozdravljal skoro edino uradnik; pri kmetu bo ostal brez vpliva. Neugodno pa bo vplival n* one trgovce, ki Imajo stare zaloge uvoženega blaga in so plačali to blago š® * času, ko je bil dinar nizek in skoro n* vse delavstvo, ki mu bo grozila brezposelnost ali vsaj večji mezdni bojL Kumanovska bitka Danes proslavlja naša država desetletnico zmagovite kumanovske bitke, ki je uničila turško silo na Balkanu, ter s tem omogočila ne samo osvobojenje Stare Srbije, temveč tudi pripravila končno politično-državno ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Vredno je torej vsled tega, da se danes ob desetletnici kratko ozremo na potek za vsakega Jugoslovana tako važne srbske zmage. Krščanske balkanske države so že desetletja pred izbruhom balkanske vojne stremele za tem, da se ustanovi balkanska zveza, da bi se mogle sicer male državice tem močneje in uspešneje uveljavljati v mednarodnem koncertu. Ko je leta 1908 Avstro-Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino, se je splošno pričakovalo, da pride med njo in Srbijo do vojne. In gotovo bi že takrat prišlo do odločilnega udarca, če bi bila tudi zaščitnica Srbije, velika Rusija, pripravljena na vojno. Toda ta sl še vedno ni opomogla od vojne na Daljnem vzhodu, z Japonsko. Radi tega se ie morala Srbija, dasi nerada, udati in počakati ugodnejše prilike. Po mladoturški revoluciji so se razmere na Balkanu nekoliko umirile. Turški podaniki so se vsled proklamacije enakosti in bratstva vseh državljanov brez razlike vere in narodnosti spočetka pomirili. Toda kmalu so spoznali, da nameravajo Mladoturki poturčiti vse prebivalstvo in da hočejo vsakomur, ki jjl s© zoperstavljal njihovim ciljem, vze- ti vse narodne pravice. Vedno hujša turška nasilja so povzročila, da so se krščanske državiice na Balkanu znova začele intenzivno baviti z vprašanjem balkanske zveze, ki se je res ustanovila pod zaščito Rusije 1. 1912 med Srbijo, Bolgarsko, Crnogoro in Grško. Zveza pa je oslala tajna vse do izbruha vojne, ki jc sklenitvi zveze prav kmfilu sledil. Kakor hitro je bila sklenjena tudi vojaška pogodba med temi državami, so Srbija, Grška. Bolgari;a in Črna gora proglasile splošno mobilizacijo. Posredovanje velesil je bilo brezuspešno iti tako jc Črna gora prva prekoračila dne 8. oktobra 1922 v treh smereh svojo mejo. Že 18. oktobra pa so napovedale Srbija, Bolgarija in Grčija Turčiji vojno. Ob pričetku vojne zavezniki niso prav nič vedeli, kam se bo obrnila turška vojska in kje bodo naleteli na najhujši odpor. Izdelali so sicer enoten operacijski načrt, ki sc ga pa Grki in Črnogorci niso posebno točno držali, kar bi se jim gotovo prav krvavo maščevalo, da niso Srbi izvojevali preslavne zmage na Kumanovem. Črnogorci ki bi morali udariti na dobro utrjeni Skadcr. so se razpršili po Novo-pazarskem Sandžaku in po Metohiji, dočim so Grki odrinili proti Solunu, ki ga pa tedaj sploh nihče branil ni, mesto da bi navalili na Bitolj, kakor je bilo določeno, ter prišli v slučaju potrebe dalje preko Ovčjega polja na pomoč srbski vojski. Ravno vslcd nesigurnostl, kje le pri- čakovati glavnih turških sil, so se srbski in bolgarski poveljniki dolgo prego-vaijali, kako naj razporedijo svoje sile. Končno so se zjedinili, da naj prodira sibska vojska, ki je bila ojačena z eno bolgarsko divizijo, po dolini Vardarja, bolgarska pa po dolini Marice. Bolgarska je kmalu zadela na močan odpor turških sil, ki so branile utrjeni Jedren. Nade, ki so jih zavezniki stavili na to armado, kateri se je pripisovala glavna naloga, se niso uresničile. Že pri obleganju Jedrena sc je izkazalo, da je bolgarska armada slabo opremljena z materijalom za obleganje. Sicer pa bolgarska armada sptah ni prišla v kako večjo bitko, tako da je vsa težina ležala na srbski vojski. Srbija je razdelila svojo vojsko na tri dele. Prva armada, ki ji ie Poveljeval kraljevič Aleksander, je sestajala iz pet pehotnih in ene konjeniške divizije. Stala je v okolici Vranje ter je imela prodirati proti Kumanovu. Drugi armadi je poveljeval general Stjcpan Stepanovič. Stala je pri Čustendilu ter sta jo sestavljali ena srbska in ena bolgarska divizija. Prodirati je imela proti Krivi Palanki. Tretjo armado pod poveljstvom generala Bože Jankoviča, so sestavljale tri in pol divizije ter je stala pri Kuršumlii in Medvedjih z nalogom, prodirati proti Prištini in Gilianu. Ostale sile pa naj bi prodrle v Novopazar-ski Sandžak in se združile z Črnogorci. Dne 20. okt. sta se začeli pomikati prva in tretja armada v označenih smereh. Prodiranje je otežkočalo nepresta- no deževje, ki je napravilo že itak slabe ceste in pota skoro popolnoma nerabne. Glavno nalogo je imela najjačja grupa, ki ji je poveljeval kraljevič Aleksander. Prodirala je po ozkem prostoru med Karadagom in Kozjakom. Krilni armiji pa sta istotako prodirali proti Ovčjemu polju, da v danem slučaju v glavni bitki pomagata na obeh krilih glavni sili. Proti večeru 22. oktobra so zasedli prvi oddelki srbske vojske črto Vak-since — Tabanovce—Cetirce—Nikuljani —Nagoričani—Orlovac. Tu so zasedli višine ter so nameravali počakati par dni. da se združijo z ostalimi četami in prično nato prodirati dalje. Terena pred seboj niso mogli prav nič razločiti vslcd slabega vremena in dežja, ki je neprestano lil. Zato tudi srbski oddelki niso mogli videti turške armade, ki je bila zbrana tik pod njimi. Turški vojski je poveljeval Zeki paša, ki je nameraval hitro udariti na Srbe, še predno bi se megle vse tri armade združiti. Njegovo armado so sestavljali armadni zbori iz Skoplja, Bitolja in Soluna ter je bila močna okrog 90.000 mož in 200 topov. 23. oktobra ob pol desetih dopoldne so Turki pričeli bitko. Njihovo desno krilo je pod vodstvom Kare-Sald-paŠe napadlo srbsko levo krilo, ki so je Turki hoteli na vsak način vreči nazaj, da bi prodrli srbsko bojno črto. Največ je trpela v tej borbi dunavska divizija, ki je imela zelo občutne izgube, zlasti še vsled tega, ker srbsko topništvo še 1 moglo stopiti v akcijo, vsled česar s bili turški napadi le še silnejšl. Krna* po začetku napada na levo srbsko kri ol so Turki navalili tudi na desno krilc vendar tu napad ni bil tako ljut. Dunavska divizija, ki je zasedla na! sprednejše pozicije na levem krilu 5 kljub ogromnim izgubam trdovratn branila svoje postojanke ter odbila besne turške napade, dasi z največ jlu napori. Ker je turška vojska na ter krilu prvotno dosegla nekaj uspeha, takoj poročal Zeki paša vrhovnemu veljstvu, da je srbska vojska razbita * da beži v velikem neredu. V noči od 23. na 24. oktober so Sr bi znatno ojačili svoje čete. Nasledm jutro so izvedli splošen napad na tu* ško vojsko. Vsa okolica je bila za vi*3, gosto meglo, ko so prešle srbske ce v napad. Ob šesti uri zjutraj se Je | čela bitka, ki je odločila usodo tur* vojske. Prvotno so se Turki ^re n trdovratno branili, zlasti še, ker Juh ^ mogla do živega srbska artilerija, k megli ni vedela kam streljati. Ko se pa krog enajste ure megla dvignila, začeli srbski topničarji z ognjem, f kmalu prisilil turško artilerijo, aa umolknila, nato pa so začeli poin turško infanterijo, v kateri so K nastale precejšnje vrzeli. Hitro J® v , vilo srbsko desno krilo napad, ka , Vodstvo umetn. šole »Probuda«. Ptuj, dne 22. oktobra 1292. župan: Anton Blažek. Pod- = Ljubljanski trg. Padanje cen nadalje napreduje. Današnja cena moki 00 23 K, 0 22 K, št. 1 20 K. Mestna apro-vizacija prodaja moko za eno krono ceneje pri kg. Povprečna slanina brez kože 100 K, riba in salo 110 K, mast je padla na 112 K kg, sladkor kristalni 60 K, v kockah 70 K. Krompir po deželi povečini 5.50 K kg, ljubljanska detajlna cena 6 K. Želje v glavah 2 do 2.50 K kg, kislo zelje 12 K kg, kisla repa 8 K. Oboje blago prejšnjega izdelka. Meso je ostalo na cenah prejšnjega tedna. Cena kruhu pretečeni teden je bila 24 K za kg belega kruha v štrucah ln hlebcih, navadna žemlja težka 6 dkg 2 K. Občinstvo se pritožuje nad visokimi cenami manufakturnega blaga, ki ne odgovarjajo današnjemu stanju dinarja. To blago je nabavljeno v pretežni večini v prejšnjih mesecih ob neugodnem stanju našega denarja. Šele ko pride v državo znatnejša množina sedaj kupljenega cenejšega blaga, bodo cene padle. Konzurnenti pravilno sedaj ne kupujejo manufakturnega blaga. S tem bodo mnogo pripomogli k hitrejšemu znižanju cen. Štedenje z nakupom teh vrst blaga je, ravno v danem trenutku zelo potrebno in tudi lahko izvedljivo, ker so se vojne vrzeli že zadostno nadomestile. Del ljubljanskih gostilničarjev še do danes ni znižal cen in vztraja na poletnih cenah, ki so odgovarjale tedanjim neugodnim nakupnim cenam. Slike iz živih grobov. Mar-Stan pripravlja izdajo brošure, ki naj opozori vse sloje in oblasti na žive grobove, na vnebovpijoče stanovanjske škandale v Mariboru. Brošura bo opremljena s slikami najškandaloznejših stanovanj. Romala bo po vsej državi, predložena bo tudi parlamentu in vladi. To delo naj tvori prve temeljne kamne k zgradbi novega velikega Maribora kot industrijskega mesta. Vsem onim, ki so hote ali nehote sokrivi naših živih grobov se nudi prilika, da se oddolžijo potom prostovoljnih prispevkov za sklad gradbene akcije. Vsi, ki poznajo stanovanjsko bedo v Mariboru, kakor oni, ki žive v živih grobovih, naj prijavijo svoje podatke Mar-Stanu. Dalje naj se javijo fotografi (tudi amaterji) in slikarji, ki hočejo brez zagotovila nagrade posneti največje stanovanjske Škandale in jih Izročiti za reprodukcijo za to brošuro, stavbna podjetja, trgovci in sploh vsa podjetja, ki se interesirajo na obnovitvi Maribora, naj seznanijo interesente s svojimi ponudbami v inseratnem delu brošure. Zlasti pa apeliramo na naše gg. zdravnike, da prispevajo za to brošuro svoje dragocene podatke o katastrofalnih posledicah, ki prihajajo iz nezdravih stanovanj. Vse prijave naj se pošlje Mar-Stan, Maribor, Rotovški trg 1. Ceile. Sadna razstava v Celju. Celje, 21. oktobra. V soboto, 21. oktobra je bila otvor-jeria sadna razstava v celjskem Nar. domu. K otvoritvi se je zbralo poleg zastopnikov oblasti mnogo občinstva iz Celja in okolice. Navzoč je bil poljedeljski minister g. Pucelj, kot zastopnik pokrajinske uprave je došel g. Sancin, okr. glavarstvo v Celju je zastopal okr. glavar g. Pinkava, mesto Celje g. dr. Hra-šovec kot mestni Župan. Vojaško oblast je zastopal polkovnik g. Josič. Bili so zastopani tudi vsi drugi načelniki celjskih uradov in odborniki sadjerejskega društva. Gosp. Iv. Belle, ravnatelj Kmetijske šole v Št. Jurju ob juž- žel., je kot predsednik sadjerejskega društva pozdravil navzoče. Nato je minister Pucelj otvorll razstavo. Zupan dr. Hrašovec je izražal veselje in ponos, da se vrši prva večja sadna razstava v našem starodavnem Celju. Po končanih pozdravih so se navzoči podali v razstavne prostore, da si ogledajo razstavo. Razstava je nameščena v veliki dvorani, mali dvorani in Čitalničnih prosto- VRTNARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI. Kakor smo že poročali, se je otvorila v soboto dopoldne vrtnarska razstava v jahalnici na Bleiweisovi cesti. Razstava bo otvorjena do vključno 25. oktobra in naj nikdo ne zamudi, ogledati sl te prekrasne prireditve. — Prireditelji so imeli zelo srečno misel, prirediti razstavo v jahalnici. Prostor je kot nalašč za to. Jahalnica je izpremenjena v pravi raj. Ob vstopu ne veš, kam bi se obrnil, toliko krasote se nudi tvojim očem. Ako ne bi motila streha in železno ogrodje, bi mislil, da si prišel v začarano deželo. Z rmenkastim peskom posuta pot je izpeljana med cvetlicami, ki izgledajo, kot da rastejo iz zelenega mahu, s katerim je postlana vsa jahalnica. Krasna, nad vse pestra slika očarujoče vpliva na vsakega obiskovalca; občutki posetnika so nekako nevsakdanji, praznični. To je opaziti tudi na obrazih in očeh obiskovalcev, ki zadobijo med to množico cvetja povsem drugačen izraz. Skoro ni čuti glasne besede; le natihoma se raz-govarjajo posamezniki med seboj, kot da bi se bali, motiti svečano razpoloženje. Stene okrašujejo krasna dekorativna drevesca, pred njimi pa je razpostavljeno na zelenem mahu toliko krasote, da človek nehote in nevede pozabi vse, kar ga mori in teži. Posebno pozornost vzbujajo krasne, velike, skrbno odgojene ciklame, ki radovedno gledajo izmed svojih sestric na opazovalca. Cvetje v vseh mogočih bojah je raz-stljano tu in razsipa svoj čar z magično močjo. — Naši trgovski vrtnarji so s to prireditvijo pokazali, kaj premore vztrajna pridnost in ljubezen do dela ter jim čestitamo na njihovem krasnem uspehu. Cvetlice so občinstvu na prodaj in se kupcem izroče po zaključitvi razstave. Občinstvu je dana s to razstavo najlepša prilika, da se informira, kje naj nabavi cvetja za razne prilike, zlasti pa sedaj, ko se bliža praznik Vseh svetnikov in ko bo treba okrasiti grobove. — Ker je razstava otvorjena samo še do srede, še enkrat opozarjamo vse ljubitelje cvetlic in narave, naj ne zamude te izredne prilike in naj si razstavo ogledajo, zlasti še, ker je vstopnina izredno nizka, 5 dinarjev za osebo, za dijake in vojake polovica, ter je čisti dobiček namenjen mestnim revežem. Sokolstvo. I. Jugoslovenskl vsesokolskl zlet. Seja likvidacijskega odbora sc vrši v sredo dne 25. t. m. točno ob 6. zvečer v saveznih prostorih v »Narodnem domu«. Društvene vesti. Učni tečaji Društva zasebnih nama- ščcncev se vršijo ob sledečih dn6h In sicer na drž. trgovski šoli, Kongresa! trg 2: nemščina ob pondeljkih in četrtkih od 7. do 8. ure zvečer (eventualno po sporazumu od 8. do 9.) Pričetek ▼ pondeljek 23. t. m. ob 7. uri zvečer. — Srbohrvaščina ob torkih in petkih od 8. do 9. ure zvečer, pričetek 24. t. m. 8. url zvečer. — Italijanščina ob torkih !n petkih od 7. do 8. ure zvečer, pričetek 24. t. m. ob 7. uri zvečer. — V društvenem lokalu: stenografija začasno ob sredah in sobotah ob 7. uri zvečer; tečaj je že v teku. — Kdor se še želi udeležili jezikovnih tečajev, se lahko še priglasi ob gori označenih dneh. Prispevek za jezikovne tečaje znaša z ozirom na stroške mesečno Din. 30 za osebo. Prosimo, da vdeleženci položijo ta znesek ob prihodnji učni uri. — Društvo zasebnih nameščencev. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 15. novembra t 1. ob 20. url v veliki dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta številka 12, pritličje. Za carinike. Umoljavaju se gg. kolege, koji se nalaze sa službom na teritoriji: Slovenije, Medjumurja i Istre, a nisu još pristupili u »Udruženje carinskih činovnika«, da to u najkrafiem roku učine, pošto če se na glavnoj skup-štini »Udruženja«, koja če se održati 1 dučeg meseca u Ljubljani razpravljati o veoma važnim stvarima. Zato je ne-ophodno potrebno, da smo svi do po-slednog upisani u »Udruženje«. Udruženje carinskih Činovnika za Slovenijo. —» Ljubljana, glavna carinarnica. Društvo »Soča« naznanja, da prične v soboto, dne 28. t. m. z rednimi predavateljski večeri. Svoje sodelovanle je zagotovila cela vrsta naših znanstvenikov, literatov, upodabljajočih umetnikov in politikov. Predavanja se bodo vršila v novo prirejenem salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Dne 28. t. m. predaval bo vsc-učiliški profesor g. dr. Pavel Grošelj. Začetek točno ob polu 8. zvečer. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. PERILO za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke, po najnižjih cenah pri: 9. Šinkom nasi. H. Soss Ljubljana. Mestni tra 19* E. Adamič: IS iofeii mil pni II. del (mešani zbori) int* Je Izšel “m In se dobiva u Zvszni knjigami, Ljubljana Marijin trg 8. Česna Din 12*-.__ 2BBB. Gospodarske vesti ~h Poljedelska razstava v Beogra-da »Srpsko poljoprivredno društvo« otvori 11. t. m. veliko poljedelsko razstavo, kjer bodo razstavljeni proizvodi sadjarstva, živinoreje in čebeloreje. Za nagrado za najboljše producente razstavljenih predmetov je določena vsota 20.000 Din. Izložba bo trajala 3 dni. + Dobava ovsa. Komanda Savske Divizijske oblasti v Zagrebu naznanja, da se sklene dne 26. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne pri Intendanturl komande Savske Divizijske oblasti v Zagrebu pismene neposredne pogodbe za dobavo ovsa za razne garnizije (skupno 327.000 kg ovsa). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. '-f Ponovno povišanja železniške stajarine. Na postajah južne železnice Celje, Ljubljana gl. k. in Zagreb j. k. se poviša s 1. novembrom t. 1. stajarina na 10 Din. za vagon in uro pri vseh onih vagonskih pošiljkah, ki se ne iztovorijo v roku 48 ur. S to naredbo se ne izpreminja rok, ki je prost staja-rine in veljajo za rok do 48 ur dosedanji predpisi. Po tem se računa pri pošiljkah, ki imajo svoboden rok 24 ur od 25 do 48 ur dosedanja stajarina, za ostali čas 10 Din. za vagon in uro. Analogno tudi z onimi pošiljkami, ki imajo 48 ur stanarine pro.s^ga roka. -f- Sestava nove uvozne carinske tarife. Ministrstvo trgovine in industrije je v sporazumu s finančnim ministrstvom sestavilo komisijo za izdelavo splošne carinske tarife, ki ima proučiti vse predloge gospodarskih krogov glede povečanja uvozne carine za posamezne uvozne predmete. Ker se je vsled valutarnih izprememb obratni položaj ter konkurenčne razmere posameznih industrij, trgovskih strok in obrtov v zadnjem času zelo izpreme-nilo. poživlja trgovska zbornica v Ljubljani vse interesente, da ji najpozneje do 15. novembra sporočijo utemeljene tozadevne predloge in sicer za vsako carinsko postavko posebej, da bi jih mogla predložiti pravočasno novo sestavljeni komisiji v uvaževanje. Zbornica že v naprej opozarja, da se bodo upoštevale le one vloge, ki navajajo natančno sedanjo kalkulacijo tuzemske produkcije, ter podrobne podatke o prodajnih cenah inozemskih konkurenčnih produktov, s katerimi se da na- tančno utemeljiti zahteva po izpremem-bi tarifne postavke. Ravnotako je treba podrobno utemeljiti zahteve za izpremembo besedila posameznih ca-rinsko-tarifnih postavk posebno glede kolektivnih, s primerjanjem cen vseh predmetov, ki spadajo pod posamezno postavko. V interesu zaščite domače produkcije in podjetnosti je, da se vsi obrati odzovejo zborničnemu vabilu in pravočasno pošljejo utemeljene predloge z zahtevanimi podatki. + Prodaja ladje »Kumbor«. Ode-lenje za mornarico v Zemunu bo prodalo dne 30. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne na javni licitaciji v pisarni In-tendantskega odseka odelenja za mornarico v Zemunu ladjo »Kumbor«, usidrano v Tivtu (Boka Kotorska). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inte sentorn na vpogled. Komanda -t- Dobava svinjske masti. K ^ Dravske divizijske oblasti v L) naznanja, da se sklenejo dne 3 .. bra t. 1. ob 10. uri dop°ldne.v,Jektn! ski intendanturi v Ljubljani d pogodbe za dobavo 10.000 kg z čiste svinjske masti. Predmetni oi! v pisarni trgovske in obrtniške . ce v Ljubljani interesentom na vpos ^ + Dobava moke, testenin, masti. V pisarni Intendantskega o ^ odelenja za mornarico v Zemun jj bo vršila dne 31. okt. t. 1. ob ' dopoldne ofertalna licitacija ^ bave krušne moke, testenin, Hz0 ^ masti. Predmetni oglas je v Pisar7y>i govske in obrtniške zbornice V Hani interesentom na vpogled. H MALI m OGLfflSi PRODAJA: PLAVI ZENSKI TIMSKI PLAŠČ In vel. »Europai-•cher Verkehrsatias« je tako) na prodaj. Nizka cena Selo 44, Horvat ve. ležeče ob glavni cesti, radi preselitve po usjodni ceni. Naslov: Barbara i>par, Gornji Laknec št. 35 pri Mokronogu. Dolenjsko. 708 LEPO POSESTVO. h;5a, letos zidana, 2 orala zemlje, iadovnjak. vinogradi m nii- PISALNO MIZO, otročji voziček otročje kompletno perilo, dva zrcala in driuo. Poizve se od 3. ure dalje: Stara pot 1. I. nadstr. 3 vrata. 706 NOV MOŠKI KOŽUH po ugodni ceni. Naslov pri npr. Usta. 705 KUP! ŽAGO, mali polnojarmenik, premer 500 —550 mm ponudbe na upravo lista pod št. 710. 1 MALO D\NAMO od 10- 20 luči razsvetljave. P. Debeljak, Gameljne nad Ljubljano. 70) si mm STRUŽNIK (Eisendreher), dobro izurjena mlajša moč se sprejme takoj v trajno delo. Ponudbe na s-Vulkan*, tvornica gumijevih izdelkov, Kranj. t>33 UČITELJ trgovske šole poučuje nemščino, zgodoviuo in zernljepisje. Pismene oo-nudbe pod »Doktor« na upravo lista. <“8? GOSPODIČNA želi preme-nlti dosedanje pisarniško mesto, nairaje kam izven Lmbljane. tudi na deželo, ima več let pisarniške prakse. Ceni. p-onudbe prosi pod šifro i>Zanesljiva« na upravo iista. 665 SPREJME SE takoj ženska. ki zna dabro plesti aa pletilni stroj. Plača dobi a. hrana v hiši. Ponudbe pod »Pridna delavka* na upravo iista. 694 KRANJSKE TVORNICE »Titan« Kamnik, sprejmejo takoj 2—4 Zidarje. 689 RAZ*80: 2 MLADA GOSPODA, po poklicu slikarja, želita znanja z mladima gospodičnama. Prednost imajo v sta- rosti od 18 do 21 let. Ponudbe pod »Zvezda«i, pošt-noležeče Trbovlje I. 707 BRUŠENJE BRITVIC (rez-nic) za raziranie raznih sistemov, »Mem. Oilette* etc. z električnim obratom, komad po K 3.20 sprejema drogeriis »Adrija« v Dub-liani, Šelenburgova ulfca štev. 5. 699 DRVA oddaja vsako množino. Rezanj drv z motornim obratom. Ludvik lier-šič, na Friškovcu 2a prej. belg. vojašnico 671 TRGOVCI in konsurnna društva se opozarjajo, da se pri nakuou sira obrnejo na tvrko Albin Turk, Ljubljana, Prešernova ul. 48, katera ima ementalski, holandski in pol ementalski sir vedno na zalogi po najnižjih cenah. t>81 StJiCHO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A.&E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg it 10. P illillllllMIII . auto Bencin. — Pneum8 Olje. - Vsa popra Mast. — In vozni* bM° ožni«' | Le prvovrstno | delo po solid cena^1 p 3ugo-Ayto d.*0, v Ljubljani. ni®! Javljamo tužno vest, da je soustanovitelj konzervne tovarne na Vrhniki in naš družabnik, gospod Rado Legvart dne 21. t m. v Ziirichu po kratki mučni bolezni preminul Vrhnika dne 22, oktobra 1922. ai i m vil I i®©S99®aES£>S Naznanilo. sedanje denarne razmere bodemo obre-1. novembrom t. L, stare in nove m I lil WSM B— Z ozirom na stovaii začenši s vloge na knjižice z 5°|o čistih. Vloge ¥ tekočem mmm obrestujemo najugodneje, posebno pa vezane vloge proti 1~, 3- in 6-mesečni odpovedi. Ljubljanska Mitna banka i Ljubljani tur podružnice: Celje, Maribor, Ptuj, Brežice in Kranj. \ J t I • I I »•••Mi or Dr. S, Deželic: lil Izide te dnil ^ Priročnik s 15.000 trgovskih, tehničnih Internacionalnih in domačih izrazov z objasni-lom njih značajev. — Neobhodno potrebo; za vsako trgovino, industrijo in banko. V prilogi tabele vseh denarnih vrednosti in mer celega sveta. Delo je prirejeno v obliki miniaturne trgovske enciklopedije (Miniatur-) .ezikon) ter potreben dijakom trgovskih šoL pri vredni m krogom in ostali inteligenci. — [ona knjigi v predplačilo Ud 53— 3 poitnino. medtem, ko bo po knjiigamišid ceni stala Din 100“—. Naročila in predplačila sprejema ,POL8GRAFlJA“ d. d. ZAGREB, Gtmduiičeva ul. 20. :: Tel. 27-93, Zahtevajte cenike 1 IllS-Irilit — bolezni In za bolezni v nosu in vratu se Je povrnil. — Kongresni trg 15. — 3-5 pop. .i;Miiiiiiiiiiini!!!t;!ii vis^iVMiiiiiiiiiiiiiiiiiiUM.v.^.. >iaiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiinn Išče se lokal v Ljubljani primeren za kako trgovino, na rarmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod Jokal" na upravo lista. !©®©®®©©9® Tovarnar]!, veletrgovci pozor! ...... —— i r~i i umi mn n !■ i m ni m - ~ Samoprodajo na debelo, zastopstvo ali komisijsko zalogo, kakega dobro vpeljanega in solidnega blaga sprejme v Mariboru špecerijska in kolonijalna veletrgovina Pisarna in skladišča na najbolj prometni ulici, stalen obisk trgovcev v mestu in na deželi po lastnem potniku. Kavcija na željo na razpolago. Pismene ponudbe na Trgovski Ust. Ljubljana pod amr ..solidnost**. M čevljarskih pomočnikov Vsako lili sprelme takol na stalno delo čevljarna,Adria’, Celje. Oglasiti se le ustmeno ali pismeno. IIIIIIIIIIllIlIlIUIIlllllUlIllIlllinilllUllIllIlUlIllIlUlIlIlIllIIlllIUllIlllIllIlIlIllIlIllIllllllflllSSlUlllllllltlttllllllllUUlIIllItlUimilllllllL. Pred nakupom si oglejte molo zalogo 1 usnjenih suknjičev I v črni in r)av) barvi, katere Izdeluiem Iz usnja, speciielno za ta strolenesa. s Vzorci usnja na zahtevo zastonj In frankol Konfekcijska Industrija DRAGO SCHWAB I LJUBLJANO, Dvorni tg št. 3. V zalosl vseh vrst sukna, obleke, zlmnlkl, površniki, deinl plašil, športne Cepiče, s perilo Itd. — LASTNI MODNI SALON. S “itiiprmi^-miimmmuinmiimiimiimimiiminimniiimiimtiirimiHi^^^MiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiP Novosti! za damske plašče v veliki izbiri. m & • Mestni trs 10. kakor: SRNE, ZAJCE, JEREBICE itd. kupi proti gotovini Anton Loschnigg, j trgovina perutnina In divjačine* Maribor. Inserati v JU6059VIF imajo velik uspeh! žili! papirnice Me. Mane ia Mnfc 11 i liji. Vabilo k subskripciji. Izvršuj^ sklep izrednega občnega zbora delničarjev z dne 29. septembra 1922 in na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in industrije, objavljenega po njega oddelku v Ljubljani z razpisom z dne 26. av* gusta 1922, št. 5546/22, je sklenil upravni svet na svoji seji dne 29. septembra 1922, da zviša delniško glavnico od Kj 40,000.000"—» na Kj 50,000.000-— z izdajo komadov 2S.000 delnic i Ki 400’— im O pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Kj 600*— tel quel, plačljivih ob subskripciji, v razmerju na šest starih ena nova. 2. Novim delničarj*em se ponudij*o nove delnice po kurzu Kj’ 800’— tel quel, plačljivih ob subskripciji. 3. Subskripcija traja od 1. do 15. novembra 1922 in so določena kot subskripcijska mesta: Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice, jadranska banka a. d., Beograd in njene podružnice, ter Hrvatska podružnica Wiener Bank-Vereina, Zagreb. 4. Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje. Obvestilo o dodelitvi se čimpreje zamenja za definitivne delnice. Za nedodeljene delnice se plačani denar vrne najkasneje do 15. decembra 1922. 5. Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja. 6. Nove delnice so opremljene s kuponom za leto 1923. 7. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. V Ljubljani, dne 29. septembra 1922. Upravni svet ! I i t S t ! \ \ 0 0 0 * $ 0 Glavni in odgovorni urednik ^.orko fakin. I izdaja »Jusoslov. do vinsko Tiska »Zvezna tiskarna«