231
I
Še nekaj od Rojenic.
Naj mi bo pripušeno, naznaniti, kar sem od teh mitoio-gičnih oseb slišal. Neki Notranje mi je sledeče pripovedoval: Neki pastir vidi Rojenice v senci spati — malo — da jih solnce ne obsije. Ker mu je znano, da, ako Rojenico soln-ce obsije,   ona umreti mora,  jih z vejicami popolnama   po-
232
krije, da bi jih tako srrerti otel. Zbuditi namreč se jih ni upal. Zbudivši se, vidijo Rojenice, da jih je usmiljeni človek otel. Prašajo ovčarja, je li on to storil, in ko jim odgovori da, mu dolgo življenje in jako srečo naznanijo, kar se je tudi zgodilo. Da so imele Rojenice kakor serbske „ViIe" posebne kraje, kjer so stanovale, nam pričuje jama (pičlo uro od Zabečevega, podružnice Borovniške v hribu), ktero še dandanašnjega dne ondašnji prebivavci „jamo Rojenic" imenujejo. Sterma steza pelje k ti podzemeljski votlini, v kteri hladen studenček šumlja. Jama ima velikost male cerkvice, pa je gotovo v celem hribu razširjena, ker iz černega brezdna se sliši bobnjenje podzemeljske vode, Tu notri so, kakor pravijo, Rojenice stanovale, in le ob ajdovi žetvi so vun prišle ter ljudem mnogo važnega, včasi pa tudi kaj slabega svetovale in povedale.
Tudi na Gorenskem okoli Predasl se mnoge pripovedke o Rojenicah nahajajo, kakor: velikokrat, kadar so kmetje orali ali sejali so jih slišali: ,5Kmetič, nikar ne sej, pojdi bučo (mašile) vina pit" — ali: ??Kmetič, le sej, le sej!" Kmetje so jih radi ubogali in so mnogo pridelali.         Ž.