II. NALOGE NA PODROČJU 
DEJAVNOSTI, KI SO SKUPNEGA 
POMENA ZA SKLADNEJŠI 
GOSPODARSKl, SOCIALNI 
IN PROSTORSKI RAZVOJ
A.  Osnovna izhodišča
1.  Materialni cilji razvoja
2.  Sredstva akumulacije in globalna razmerja pri investicijah
3.  Prestrukturiranje gospodarstva
B.  Razvoj ŠIS materialne proizvodnje
4.  Razvoj ikomimalnega gospodarslva
5.  Razvoj stanovanjskega gospodarstva
6.  Razvoj kmetijstva:
a)  Kmetijske zemljiške skupnosti
b)  Skupnosti za pospeševanje kmetijstva
c)  Kmetijske zadruge Medvode
7.  Razvoj protipožarne varnosti
8.  Industrija in energefika
9.  Trgovina                                                          ' -. 10. Gradbeništvo
11.  Gostinstvo in turizem
12.  Drobno gospodarstvo
13.  Bančništvo            .   .
A. Osnovna izhodišča
1. Materialni Okviri razvoja in razvojne možnosti
Za to plansko obdobje se ocenjuje, da se bo go-
spodarstvo   občine   v   cilju   stabilizacijskih   ukrepov
razvijalo počasneje kpt v obdobju 1976—1980. Da bi se
planska predvidevanja uresničila, bo potrebno:
—  ipovečati   produktivnost   dela,   izrabo   delovnih sredstev ih časa ter izboljšati donosnost naložb v go-spodarstvo;
—  izboljšati kvalifikacijsko strukturo delavcev;
—  povečati izvoz ter zmanjšati  uvoz;
—  proizvajati  le  tisto,  kar  se  lahko  plasira   na tržišče;
—  združevati delo in sredstva in za vsako naložbo preveriti njeno uapešnost.
V obdobju do leta 1985 je pričakovati, da bo real-ni družbeni proizvod naraščal po letni stopnji 3,5 %. Za dosego tega cilja bo potrebno hitrejše prilagajanje proizvodnje potrebam domačega in tujega trga glede obsega in vrste proizvodov. Ob tem pa bo potrebno izboljšati učinkovitost gospodarjenja s sredstvi, in sicer z večjo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, s prihranki pri surovinah, energiji in reprodukcijskem materialu, z zboljšanjem organiza-cije dela ob večji uporabi znanja in modernih tehno-loških postopkov. Na tej osnovi bi se zmanjšali pro izvodni in drugi materialni stroški, tako da bi porab-ljena sredstva naraščala počasneje od rasti celotnega prihodka.
Da bi zagotovili hiter razvoj gospodarstva v ob-čini, je na iprvem mestu v delitvi družbenega proiz-voda cilj izboljšanje materialne osnove dela, vse osta-le oblike porabe pa bodo podrejene počasnejši rasti družbenega proizvoda.
Sredstva za akumulacijo bodo naraščala za 25 % hitreje od rasti družbenega proizvoda in bodo letno znašala 5 %, kar bo hkrati tudi naraščanje sredstev za investicije v osnovna sredstva.
Sredstva za splošno in skupno porabo bodo nara-ščala najmanj 10 % počasneje od rasti realnega druž-benega proizvoda, za rastjo družbenega proizvoda pa bodo zastala tudi sredstva za osebno porabo. Tako bo njihova poraba najmanj 10 % počasnejša od redne rasti družbenega proizvoda.
Investicijska poraba bo v tem srednjeročnem ob-dobju manjša kot je bila v preteklem. Poglavitna usmeritev investicij mora biti v pridobivanju dohod-ka z izvozom, v razvojno in tehnološko intenzivna vlaganja ali modernizacijo, ki dolgoročno ustvarjajo višji dohodek na zaposlenega ter v trajnem zagotav-
Ijanju energetskih virov, reprodukcijskih sredstev, hrane in surovin. Tako ne bo noben investicijski pro-jekt začet brez popolne dokumentacije, brez realnega finančnega ižračuna in zagotovljenih sredstev ter usklajen v panogi in širši  družbeni sku-pnosti.
2. Sredstva aikumulacije in globalna razmerja pri investicijah
Iz "spremeoib v strukturi delitve družbenega pro-izvoda so razvidnj premiki, ki se odražajo v zmanj-šanem deležu osebnih dohodkov ter sredstev za skup-no in splošno ,porabo, v porastu pa je delež sredstev temeljnih organizacij za financiranje razširjene re-produkcije.' Tudi sajna .struktura si"edstev za repro-dukcijo v materialni proizvodni se bo bistveno spre-menila. Močnp se bo povečal delež lastnih sredstev temeljnih organizacij zdraženega" dela, medtem ko se bodo sredstva bank znižala.'
Povečana potreba po vlaganjih v energetsko ;n surovinsko osnovo izven republike, večje kreditiranje prodahega blaga, skupna vlaganja v tuji.oo in uvedba za odpravo posledic potresa v Črni gori bodo obreme-njevala skupna sredstva za reprodukcijo in vplivala na znižanje deleža razpuložljivih sredstev za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva.
Tako se bo delež sredstev za reprodukcijo znižal v primerjavi s preteklim obdobjem, prav tako pa se bo znižal tudi delež razpoložljivih sredstev za vlaga-nja v osnovna sredstva gospodarstva in bo le neznat-no več sredstev kot v tekočem srednjeročnem ob-dobju.
Pri sprejemanju investicijskih odločitev bomo upoštevali kriterije za vsa področja gospodarstva in nogospodarstva^ Ob presoji novih investicij morajo Imeli kriteriji naslednje cilje:
1.  Zagotavljanje pogojev za zadovoljevanje potreb občanov (osnovna živilskopreskrbovalna  mreža).
2.  Zagotavljanje  objektov ob  postopnem  izgraje-vanju  objektov  prihodnje  avtocestne  infrastrukture.
3.  Objekti •plansko-tržne vsebine organizacij zdru-ženega dela.
Investicije, ki bodo odgovarjale zahtevanim krite-rijem, bodo opredeljene v vsakoletnih resolucijah, vendar po kriterijih, ki jih določa tudi Dogovor o te-meljih družbenega plana občine za obdobje"l981—1985 in so usklajeni v okviru mesta in republike.
3. Prestrukturiranje gospodarstva
V  obdobju, ki je pred nami, bomo dajali prednost razvoju   kvalitetnih   dejavnikav   v   prestrukturiranju gospodarstva. Vsebina zahtevkov za nove naložbe v srednjeročnem obdobju  1981—1985 kaže, da so iped njimi tudi takšni, ki s svojo usmerjenostjo nakazujejo večjo  izvozno  usmerjenost,  nadomeščanje  uvoza  ter stagnacijo   novega  zaposlovanja.   Posebno  pozornost predstavljajo   zahtevki,  ki   s   svojo  visoko  udeležbo sredstev naikazujejo, da gre za vlaganje v zahtevano tehnološko proizvodnjo. Spričo dejstev, da so zahtevki višji od razpoložljivih sredstev za celotno srednjeroč-no obdobje, bodo vse nove naložbe šle vsakokrat sko-zi selekcijo kriterijev, ki jih bomo dogovorili v ob-čini in v mestu skupno z gospodarsko zbornico ter bankami. Zato bo prestrukturiranje  potekalo v več fazah, kjer bo  vsaka  faza  predstavljala  obdobje,  y katerem se bo aktivirala posamezna investicija. Naj-prej bo potrebno iz pregleda investicij  izluščiti yse zahtevke po delih ter jih oceniti iz vidika financira-nja, lokacijsko investicijskih podlag ter z vidika eko-nomske utemeljenosti in vraščanja v prostor.
Problemi, ki bodo nastali ob tem, bodo še vedno v nezadostni višini lastnih sredstev oblikovani zahtev-ki, zato bo potrebno v občini skleniti dogovor o zdru-ževanju sredstev za sofinanciranje (sokreditiranje) tistih projektov, ki bodo postopoma prihajali iz leta v leto v prioriteto.
B. Razvoj SIS materialne proizvodnje
V  določilu 116. člena zakona o sistemu družbene-ga planiranja sestavljajo samoupravne interesne skup-nosti s področja materialne proizvodnje samoupravne
sporazume. V okviru občine Ljubljana-Šiška delujejo (oziroma ena je še y ustanavljanju) naslednje SIS materialne proizvodnje:
Skupnost Komunalne skupnosti Samoupravna stanovanjska skupnosl Kmetijska zemljiška skupnost Skupnost za pospeševanje kmetijstva Skupnost za protipožarno varnost Stavbno zemljiška skupnost
Samoupravni sporazumi o temeljih družbenega plana za obdobje 1981—1985 zajemajo naslednja po-glavja:
—— Konkretni prikaz fizionega obsega proizvod-
nje oziroma materialnih storitev, ki jih bodo SIS rna-terialne proizvodnje  opravile  v  skladu  z dogovorje-nim programom,  ki je sestavni  del  samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
—  Prikaz standardov in normativov, ki jim pro-izvodi, ki jih izdelujejo oziroma_ storitve, ki jih SIS materialne proizvodnje opravljajo.
—  Prikaz  kriterijev  in  meril,  ki   so  podlaga  za ugotavljanje cen proizvodov oziroma storitev, ki jih dajejo na razpolago uporabnikom.
—  Določitev posebnih pogojev, pod katerimi bo-do proizvodi ali storitve na razpolago uporabnikom.
—  Pregled objektov, ki se bodo gradili, lokacije in rok dograditve ter zneski, ki se združujejo po spo-razumu za posamezen objekt.
—  Pregled   aktov,  ki   zagotavljajo   v   srednejroč-nem planu ,1981—1985 združevanje sredstev za uresni-čevanje programa  ter osnove in  merila, po katerih bodo udeleženci   združevali   dela   in   sredstva   za   ta program.
—  Prikaz skupnih denarnih obveznosti udeležen-cev.
—  Način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
4. Razvoj komunalnega gospodarštva
Za zagotavljanje pogojev stabilnejšega in dina-mičnega družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljubljana-Šiška na področju urejanja prostora in ko-rnunalnega gospodarstva podpisniki samoupravnega sporazuma sprejmejo v njefn navedene obvezriosti in dolžnosti in pridobijo pravice kot so določene v tem sporazumu.
Podpisniki so skupaj ocenili razvojne možnosti širše družbene sfcupnosti ter analize možnosti razvoja občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 in ugo: tovili, da zaostajanje razvoja komunalnih dejavnosti v preteklih planskih obdobjih postaja zaviralni faktor hitrejše stanovanjske, poslovne in industrijske grad-nje.
Samoupravni sporazum o temeljih plana komu-nalne dejavnosti občine obravnava:
—  prostorski in komunalni razvoj občine z opi-som investicijskih in drugih naložb, vzdrževanjem in obsegom storitev;
—  standarde in normative s kriteriji meril in me-rili   za   ugotavljanje   vrednosti   naložb   oziroma   cen storitev;
—  posebne pogoje, pod katerimi bodo komunalne storitve na razpolago uporabnikom;
—  način   financiranja   posameznih   investicijskih in drugih naložb oziroma osnave in merila za združe-vanje  sredstev  ter  osnove  iri  merila  za plačevanje komunalnih storitev;
—  pregled obveznosti -posameznib udeležencev in skupin   udeležencev  —  podpisnikov   samoupravnega sporazuma  o   temeljih  plana   Komunalne   skupnosti občine Ljubljana-Šiška;
—  način nadzora nad izvajanjem samoupravnega sporazuma in izvajanjem družbenega plana Komunal-ne skupnosti za obdobje 1981—19857