Iz mladosti sedanjega papeža Benedikta XV.
Sveti oče Benedikt XV. je bil ob rojstvu tako sla-boten, da ga je zdravnik takoj krstil. Slovesne cerkvene obrede so mogli pa že takoj naslednji dan v cerkvi dopolniti. Velik del mladostnih dni je pre-živel Jakob, Pavel, Janez Krstnik (ta imena so mu dali pri svetein krstu) na družinskem letovišču zra-ven Genove, v Pegli. Vzrok, da se je iz Genove tja preselil. je bilo njegovo rahlo zdravje. Čvrsti morski zrak je pripomogel, da se je mladi Giacomo (Jakob) učvrstil, tako da pozneje ni bil nikdar bolan. Na očetnem posestvu si je Giacomo rad iskal tovarišije med otroki družin, ki so bile uslužbene na očetovih
23
posestvih. Vrtnar, ki še sedaj oskrbuje družinsko vilo v Pegli, je bil nekoč njegov mladinski tovariš; pri-jateljstvo se je ohranilo med njima do današnjega dne. Ko je bil Jakob že nadškof, si je privoščil vese-lje, da je svojega starega prijatelja — Carlo Montalto — v Pegli obiskal ter si dal celo postreči z okusno polento. Znana je ljubezen svetega očeta do revnih in preprostih ljudi. V Madridu, kjer je bil nastavljen kot tajnik papeževega poslanika Rampolle, so ga kar kratkomalo nazivljali: »duhovnik dvch pezet«, kajti kadar je podelil kako miloščino, ni bilo manj nego dve pezeti (okrog 2 kr.).
Sedanji papež se je vcdno odlikoval po izredni p r i d n o s t i. Ni ga bilo treba priganjati za učenje, marveč odganjati. Še ob počitnicah so mu bile knjige najljubša zabava. Sicer se ni branil, čc je nanesla prilika, kake nedolžne igre z mladostnimi tovariši; toda dostikrat je kar prenchal pa hitcl v svojo sobico, kjer se je z vso vnemo Iotil učenja. Nekoč mu je mati prinesla motikico, da bi ga odtrgala od učenja, pa mu je velela, naj gre grcbst na vrt. Takoj je slušal. izkopal je jamo, in vanjo vsadil lepo palmo. To drc-vesce še danes stoji. Vselej, kadar se je Jakob po-slavljal od doma, je prav posebno zabičal vrtnarju, naj skrbno pazi na palmo.
Odločno voljo je pokazal Jakob, ko si je izbiral poklic. V tem oziru je precej podoben sv. Alojziju. Z moško odločnostjo je stopil kot petnajstletni mla- ' denič pred očeta ter izjavil: »Papa, jaz bom duhov-nik!« Očeta je ta prošnja močno ganila, kajti sklenil je bil, naj bi se njegov sin posvetil pravosodju. Od-govoril je: »Saj je še čas; o tem bova govorila, ko boš dokončal srednje šole.« Jakob je komaj čakal tega trenutka. Z zrelostnim spričalom je hitel pred očeta ter zopet ponovil svojo prošnjo. Oče pa jc vztrajal pri tem, da mora Jakob na vseučilišče v Ge-novo, kjer se je učil pravoslovja. Leta 1875., dne 2. avgusta, si je že priboril naslov »doktorja«; bilo mu je šele 21 lct. Kmalu nato je v tretje razložil očetu, da se čuti poklicanega edinole za duhovski stan.   Dobil je dovoljenje. — Ali ni bilo delo božje
previdnosti, da se je papež Benedikt XV. kot dijak izobrazil tudi v tej vcdi, ki mu je potem v njegovi službi tako silno koristila in ki mu daje sedaj kot poglavarju svetc Cerkve tem večji ugled in veljavo.
A.Č.