PRIMC M«! DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 173 (8575)
TRST, četrtek, 26. julija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SLOVESNOSTI OB 30. OBLETNICI PADCA FAŠIZMA
Predsednik Leone sprejel na Kvirinalu predstavništvo političnih preganjancev
Terracini in Leone o junaškem boju antifašističnih borcev do končne zmage demokracije
RIM, 25. — Po vsej Italiji so bile danes manifestacije ob 30. obletnici padca fašističnega režima. V Rimu je predsednik republike Leone sprejel na Kvirinalu predstavništvo vsedržavnega združenja političnih antifašističnih preganjancev, ki ga je vodil senator Umberto Terracini. V pozdravu, ki ga je naslovil na predsednika republike, je Terracini med drugim poudaril veliko važnost 25. julija v dolgem boju za vzpostavitev demokracije v Italiji.
Senator Torracini je govoril o boju proti fašizmu že od vsega začetka fašističnega režima. Govoril je nato o osvobodilnem boju, ki je zrušil fašistično diktaturo in postavil temelje novi italijanski republikanski demokraciji.
' Predsednik republike Leone pa je v odgovoru dejal, da se mora narod, ki je toliko pretrpel, zahvaliti vsem, ki so se dolga leta bojevali za svobodo proti zatiranju in nasilju diktature. Značilno je, je dejal Leone, da je do tega srečanja pr>šlo prav na dan, ki nas spominja na padec fašistične diktature, ko so bili postavljeni prvi temelji demokratičnega preporoda in odločilnega boja za osvoboditev,
ki je terjal toliko žrtev.
Predsednik republike je zatem poudaril, da se je treba sedaj po eni strani še naprej bojevati proti obnavljajočemu se fašizmu, po drugi pa, da se postopno odpravijo iz italijanske družbe vzroki, ki so v zadnjih časih porodili j tol'ko nasilja. Opozoril je na nujnost obrambe demokratičnih ustanov in zaupanja v državo. Leone je pri tem naglasil, da se mora sedanja italijanska republika zahvaliti vsem, ki so se bojevali za svobodo in da je treba čimbolj utrditi v zavesti ljudstva repubhške vrednote.
Na Kapitelu pa je bila osrednja rimska proslava ob dnevu padca fašizma, ki se je je udeležil pred-
PO DOGOVORU MED STRANKAMI LEVE SREDINE
Preiskava parlamenta o vprašanjih tiska
Preiskava se bo začela po poletnih počitnicah ter bo tra-jala približno 3 mesece - Komentarji o razsodbi rimske-ga pretorja v zvezi s sporom v dnevniku «Messaggero»
kati ugotavljajo, da tudi v teh primerih prihajajo grožnje proti svobodi tiska s strani petrolejskih industrijcev, ki so se spremenili v založnike.
Pogovori za sestavo zakona o kmetijskih najemninah
RIM, 25. — Na ministrstvu za kmetijstvo je bil danes sestanek med ministrom Ferrari - Aggradijem in predstavniki strank vladne večine. Proučili so vprašanja, ki so povezana s sestavo novega zakona o kmetijskih najemninah. Sklenili so, da bo treba to vprašanje čimprej rešiti v skladu z dogovorom, ki so ga dosegli ob pogovorih za sestavo nove levosredinske vlade.
sednik poslanske zbornice Pertini. Slovesnost je priredilo Vsedržavno združenje italijanskih političnih antifašističnih preganjancev. Navzoči so bili tudi senatorja Parri in An-derlini, rimski župan Darida, številni poslanci in sindikalisti. Na svečanosti je govoril rimski župan, ki je poudaril predvsem boj rimskega prebivalstva proti fašističnemu zatiranju do osvoboditve izpod nacifašizma. Ob tej priložnosti je skupina političnih preganjancev, ki so prišli iz raznih italijanskih mest, položila venec na spomenik žrtev v Ardeatinskih jamah. Podobne svečanosti so bile tudi na britanskem pokopališču, ob grobu Gramscia in ob spomeniku Mateottiju.
Množične manifestacije ob 25. juliju so priredili tudii v Bologni in Milanu katerih se je udeležilo veliko število bivših političnih preganjancev in partizanov. Povsod po Italiji so ob današnjem dnevu položili vence na spomenike žrtev fašizma in padlim partizanom.
V Milanu je deželni odbornik Fontana obrazložil izsledke preiskave o neofašizmu v Lombardiji, ki jo je napravila deželna komisija. Povedal je, da je prišlo med preiskavo do strahovitih ugotovitev. Ne gre samo za naraščajoče fašistično nasilje, temveč tudi za izredno zaostritev propagandističnega delovanja fašizma, ki skuša z vsemi sredstvi vdreti v najrazličnejše kroge, išče zavezništva in prijatelje med oboroženimi silami, policijo in drugimi državnimi ustanovami, da bi si postavil osnovo za prevratniško delovanje proti demokratičnim ustanovam, v okviru podrobno zaznamovanega načrta. Odbornik Fontana je izjavil, da je preiskava dokazala tesne vezi, ki združujejo politično in propagandistično delovanje MSI z zločinskim delovanjem fašističnih škvader.
RIM, 25. — Minister Donat Cat-tin je nocoj sprejel delegacijo Confindustrie, ki jo je vodil predsednik Lombardi.
RIM, 25. — Papež Pavel VI. je sprejel danes v svoji poletni rezidenci v Castelgandolfu predsednika Paragvaja Alfreda Stroessnerja.
Predčasno upokojen francoski general zaradi protestov proti jedrskim poskusom
PARIZ, 25. — Francoska vlada je sklenila predčasno upokojiti generala Jacquesa Parisa de la Bol-lardiera zaradi njegovega kritičnega stališča do francoskih jedrskih poskusov na Pacifiku. General se je namreč \ preteklih tednih vkrcal na ameriško jahto «Fri», ki je
RIM, 25. — Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je sklenila odpreti parlamentarno preiskavo o vprašanjih tiska in informacije. Predsednik komisije Ca riglia je izjavil, da bi morala preiskava trajati približno tri mesece ter da se bo začela, ko bo predsednik zbornice dal pooblastilo zanjo.
Argumenti, ki bodo v središču preiskave, bodo časopisno podjetje in organizacijski ustroji družb na tem področju, potreba po obstoju večjega števila dnevnikov, odnos med založništvom in časnikarji, reklama, oblike posega za podporo dnevnikov in predvsem deželnega tiska in končno koncentracija dnevnikov. Kot je znano, so se o uvedbi parlamentarne preiskave o Problemih tiska sporazumele stranke leve sredine med pogajanji za sestavo nove vlade. Kot je dejal Cariglia, je namen preiskave omogočiti poglobljeno poznanje vseh vprašanj, tako da bi lahko parlament in vlada sprožila vse potrebne pobude za zaščito svobode tiska. Vsekakor se preiskava ne bo mogla začeti pred zaključkom poletnih počitnic, vendar je Cariglia zagotovil, da bo zaključena v čim krajšem času. Med sejo komisije za notranje zadeve poslanske zbornice je član komisije Triva (KPI)
Predlagal, da bi preiskava dala Prednost vprašanjem dnevnikov «Messaggero» in «Secolo XIX».
Glede spora v rimskem dnevniku «Messaggero» beležimo danes vrsto izjav in komentarjev o včerajšnji razsodbi rimskega pretorja, ki je ugotovil, da je desničarski založnik Rusconi protizakonito odstavil odgovornega urednika dnevnika Alessandra Perroneja. Med pravniki so mnenja o pretorjevi razsodbi deljena, prav tako pa so deljena med politiki. Desnica meni, do je rimski sodnik na preveč elastičen način tolmačil člen 28 statuta delavcev, levica pa nasprotno poudarja, da je pretor s fojo razsodbo potrdil važno načelo svobode tiska. Enotna federacija tiskarskih delavcev pa je danes objavila poročilo, po katerem je rimski pretor pravilno ocenil hude dogodke, do katerih je prišlo v »Messaggeru® in ki ne Pomenijo samo žalitve poklicnega dostojanstva časnikarjev, pač pa tedi kršitev svobode informacije.
Federacija tiskarskih delavcev iz-raža svojo solidarnost z delavci *Messaggera», pa tudi z delavci dveh drugih dnevnikov, «Telegrafa»
]z Livorna in «Nuova Sardegna®
JZ Sassarija, ki se v teh dneh norijo za zaščito delovnega me-za svobodo informacije in pro-u koncentraciji dnevnikov. Sindi-
"••■■IIIIII..............................................milili.........................nun...nnnnninnnnin...
križarila okrog atola Mururoa v znamenje protesta proti eksploziji atomske bombe.
Sporočilo o predčasni upokojitvi generala je dal uradni glasnik Joseph Comiti ob zaključku današnje vladne seje. Comiti je pojasnil, da je general kršil obveze, ki jih je imel kot rezervni častnik.
General de la Bellardiere je heroj druge svetovne vojne. Aktivno se jr. udeležil odporniškega gibanja, pozneje je bil poslan v Alžir, leta 1957 pa je prosil za premestitev, ker je nasprotoval navodilom o mučenju, ki je bilo takrat običajna praksa. General je sedaj v neki vojaški bolnišnici, kamor so ga odpeljali baje proti njegovi volji s pretvezo, da je bolan. Nekatere organizacije, ki so bile med pobudniki protesta proti francoskim jedrskim poskusom, pa so sporočile, da je šlo za pravo ugrabitev.
30-letnica padca fašističnega režima
m
m
Polaganje venca na spomenik padlih partizanov na Opčinah. (O številnih proslavah ob obletnici zrušenja fašističnega režima, ki so bile v Trstu in okolici, obširno poročamo na tržaški strani)
PARLAMENT ZAČEL PROUČEVATI UKREPE 0 ZAMRZNITVI CEN IN STANARIN
Sindikati ugodno ocenili vladne zakonske odloke proti draginji
Javnost in razne organizacije so v veliki večini z zadovoljstvom sprejele vladne ukrepe in opozarjajo, da jih bo treba strogo spoštovati in izvajati
RIM, 25. — Pristojne komisije poslanske zbornice in senata so danes proučile in odobrile zakonske odloke, ki jih je vlada včeraj sprejela za pobijanje inflacije in draginje. Jutri pa bo poslanska zbornica začela obravnavati nekatere zakonske odloke in jih gotovo tudi potrdila, saj razpolaga vladna koalicija z močno večino v obeh vejah parlamenta. Hkrati pa so ti ukrepi takšne narave, da je bilo včeraj slišati zelo malo glasov proti njim. j Ta prva pobuda vlade je v glav-
nem naletela v Italijanski javnosti na odobravanje, ker se je položaj v zadnjih mesecih izredno zaostril in so cene potiošnega blaga divje rasle. Tako je sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL danes izjavila, da proučitev teh vladnih ukrepov za boj proti inflaciji potrjuje splošno oceno, ki jo je dal včeraj izvršni odbor federacije. Ukrepi za zamrznitev cen na drobno in nadzorstvo cen na debelo ter za podaljšanje zamrznitve stanarin in najemninskih pogodb, poudarja sindikalna federacija, so v skladu z nekaterimi zahtevami, ki so jih sindikati nedavno predložili novemu predsedniku vlade.
Sindikalna federacija meni, da je treba te zakonske odloke tolmačiti kot prve potrebne ukrepe na poti uresničitve popolne politi-
.......................................nnuiui.nnnnninnininnnnnnnnnnni..
KLJUB INTERVENCIJI AMERIŠKEGA LETALSTVA
Partizani bombardirali Phnom Penh
V kamboški prestolnici vlada popoln kaos • Evakuirana tuja diplomatska predstavništva Polemike v ZDA zaradi tajnih ameriških letalskih napadov proti kamboškemu ozemlju
PHNOM PENH. 25. — Pritisk Siha nukovih partizanov na glavno mesto Kambodže je vsak dan bolj silovit kljub intenzivnemu ameriškemu bombardiranju položajev osvobodilnih sil. Prvič po več mesecih so partizani danes dvakrat bombardirali Phnom Penh: granate so padle v bližini radijske postaje in na predmestno četrt Stung Mean Chey, bombardirano je bilo tudi letališče, ki pa menda ni bilo poškodovano. Več hiš je bilo porušenih, bilo pa je tudi nekaj žrtev: neki vojaški glasnik je povedal, da so bile štiri osebe ubite in kakih trideset ranjenih, po drugih vesteh pa naj bi bilo smrtnih žrtev več kot trideset.
Položaj v mestu je izredno dramatičen: partizani so se utaborili samo kakih osem kilometrov ock mestnega središča, tako da Američani le z veliko težavo bombardirajo njihove položaje, saj obstaja nevarnost, da bi bombe padle na gosto obljudeno predmestje. Z vseh strani prihajajo v mesto begunci iz o-kolice, kjer so že več tednov v
teku srditi boji. Večina dohodov v mesto je pod nadzorstvom partizanov, kar močno otežkoča dobavljanje živil in druge pomoči. A-meričani so uvedli zračni most z o-gromnimi transportnimi letali »C 130». Številna diplomatska predstavništva, med njimi tudi ameriško, so pozvala svoje uslužbence, naj zapustijo mesto. Kamboški predsednik Lon Nol pa je pozval prebivalstvo, naj ohrani mirno kri, češ da partizani ne bodo mogli prebiti obrambnega obroča, istočasno pa je napovedal splošno mobilizacijo.
Partizanska ofenziva v Kambodži sovpada s politično ofenzivo ameriškega kongresa in opozicijskih sil proti Nixanu prav v zveži z ameriško preteklo in sedanjo politiko v tej državi. Prav danes je zvezni sodnik v Brooklynu ukazal washingtonski vladi, naj prekine bombne akcije proti Kambodži, ker pomenijo kršitev ameriške ustave. Sodnik, ki je ukrepal na os novi priziva washingtonske demokratske članice kongresa E. Holtzman, je
Parlamentarne komisije so vče-tej na posvetovalni ravni odobrila zakonske odloke, ki jih je vla-da sprejela v okviru boja proti Naraščajoči draginji in inflaciji. Poslanska zbornica bo že danes Jačela razpravljati o teh ukrepih pričakujejo, da jih bo gotovo Potrdila, saj se večina strank z Njimi strinja. Včeraj so sindikati •n številne druge organizacije, ki v bistvu izražajo mnenje večine Prebivalstva, v glavnem z zadovoljstvom -sprejeli vladne pobude, Nkrati pa opozorile vlado in nadzorne organe na strogo izvajate6 sprejetih zakonskih odlokov. Po vsej Italiji so bile včeraj

Hi
ob 30. obletnici padca fašističnega režima številne slovesnosti. Predsednik republike Leone je sprejel predstavništvo političnih preganjancev. Ob tej priložnosti je senator Terracini govoril o dolgem boju antifašistov do končne zmage, predsednik republike pa je še posebno poudaril,' da se mora italijanski narod zahvaliti vsem, ki so se dolga leta boje-
vali za svobodo proti zatiranju in nasilju diktature.
Včeraj je partizansko združenje položilo ob 30. obletnici padca fašizma vence in cvetje na spomenike padlim in krajih smrti in mučenja v mestu in na podeželju, kjer so počastili žrtve fašizma s kratkimi nagovori, pevski zbori pa so zapeli žalostin-ke Ob tej obletnici je bilo tudi zborovanje Radikalne stranke, ki je organizirala antimilitaristični pohod Trst - Aviano, ki se bo začel danes zjutraj Danes pa bo na Šentjakobskem trgu antifašistična demonstracija, ki jo prireja Enctni antifašistični odbor.
dal vladi na razpolago dva dni časa za vložitev pritožbe.
Še bolj pa razburja ameriško javno mnenje afera o tajnem bombardiranju Kambodže med začetkom leta 1969 in majem 1970. V štirinajstih mesecih so ameriška letala opravila kar 3.630 misij na kamboškem ozemlju, o čemer pa je bil kongres obveščen šele pretekli teden, ko so poročila o teh akcijah prišla v roke časnikarja «New York Timesa®. Isti dnevnik se danes vrača k argumentu ter obtožuje državnega sekretarja Wil-liama Rogersa, da je bil med glavnimi pobudniki tajnih letalskih o-peracij, ki jih je po njegovem nasvetu odobril tudi predsednik Ni-xon. List ugotavlja, da je Rogers prav v času, ko so bile v teku letalske akcije, javno zagotavljal, da ZDA »spoštujejo nevtralnost Kambodže® ter da imajo glede te države »čiste roke in neomadeže-vano srce®. Da bi prikril te akcije, je Pentagon potvarjal uradne dokumente ter se je celo lagal svojcem padlih pilotov, katerim je sporočal, da so padli v bojih v Južnem Vietnamu.
Dejansko pa so si ZDA v Kambodži krepko umazale roke ter še vedno vztrajajo pri stari politiki. Tako neki washingtonski dnevnik poroča, da a-meriška obveščevalna služba — zloglasna CIA — pripravlja v Kambodži posebne vojaške oddelke za borbo proti partizanom pod direktnim ameriškim poveljstvom. Tako vojsko so A-meričani že organizirali v Laosu, ko so oborožili posebne protigverilske oddelke. Isto sedaj počenjajo tudi v Kambodži, poroča washingtonski dnevnik: nekaj desetin agentov CIA se je nastanilo v vseh pokrajinskih centrih države.
ke nadzorstva nad cenami, ki mora zajeti tudi vprašanje boja proti inflaciji ter mobilizirati vse sile za dosego smotrov, ki jih sindikati predlagajo. V tej zvezi tri sindikalne organizacije opozarjajo, da bo morala vlada sprejeti stroge ukrepe za resno nadzorovanje in spoštovanje zakonskih odlokov, hkrati pa zagotoviti, da ne bo zmanjkalo blaga na trgu.
Manj zadovoljna je sindikalna federacija z ukrepom o stanarinah. Meni, da ni razumljivo, zakaj je vlada izločila iz uživanja ugodnosti tega ukrepa družine, ki imajo letos več kot 4 milijone lir obdavčljivega dohodka, saj je ukrep prehodnega značaja in bi moral služiti le kot snov za ureditev celotnega vprašanja stanarin in najemninskih pogodb. Sindikalna federacija poziva delavce na boj proti draginji in za čimprejšnjo dosego popolne zamrznitve cen in življenjskih stroškov.
Tudi vodstva treh vsedržavnih zadružnih organizacij so z zadovoljstvom sprejela včerajšnje vladne u-krepe in izjavila, da so v zvezi z bojem proti špekulantom zahtevala čimprejšnji sestanek z ministrom za državne udeležbe, da se dogovorijo in uskladijo boj proti draginji.
Vsedržavna zveza potrošnikov pa je označila vladne ukrepe za «odloke u-panja* in vidi v njih dobro voljo vlade, da se spopade z naraščanjem življenjskih stroškov in da predstavlja ta odločitev v sedanjem resnem gospodarskem trenutku, ki pretresa svet, pogumno dejanje. Toda vsedržavno združenje potrošnikov opozarja, da bo treba za učinkovito uveljavitev sprejetih ukrepov strogo nadzorovati njihovo izvajanje in preprečiti vsak poskus špekulacije. Poleg tega poziva vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev zadostnega blaga na trgu. Tudi združenje potrošnikov izraža nekaj pridržkov glede ukrepov, ki se nanašajo na sta narine. Pri tem ugotavlja, da bi splošna zamrznitev stanarin imela v prihodnjih mesecih gotov učinek, medtem ko se zdi, da je vlada glede tega vprašanja sprejela kompromisno rešitev.
Komunistični poslanec Eugenio Peg-gio je danes izjavil, da kratkoročna zamrznitev stanarin prepušča stanovalce še vedno nevarnosti pred izgonom iz stanovanja ali povišanjem stanarine. Glede zamrznitve cen široke potrošnje pa Peggio opozarja, da bodo morali pristojni organi poskrbeti za strogo izvajanje sprejetih zakonskih odlokov, da se preprečijo nakane špekulacijskih skupin, zlasti pri redni dobavi blaga za prodajo na drobno.
Iste pripombe, je dejal Peggio, veljajo tudi glede navedenega nadzorstva nad proizvodi velike industrije. Po drugi strani pa je socialistični poslanec Manca poudaril, da imajo ukrepi, ki jih je sprejela vlada, namen zavreti inflacijo in hkrati omejiti veliko socialno škodo. Ti ukrepi, je dejal Manca, pomenijo dosledno izvajanje obveznosti, ki so jih sprejele vladne stranke med pogovori za sestavo sedanje vlade.
- Ugodno je ocenila vladne ukre[
proti inflaciji in draginji vsedržavna zveza malih trgovcev, ki je izrazila željo, da bi jih parlament še izboljšal. Demokristjanski poslanec Bonomi pa je v imenu kmečne organizacije »Coltivatori diretti® izjavil, da bodo kmetje spoštovali vladne ukrepe, ker se zavedajo resnosti »boja proti inflaciji®. Vsedržavna zveza trgovcev »Confcommercioi® se pridružuje vladni politiki v boju preti inflaciji. Njen predsednik Orlando je izjavil, da je inflacija nejvečji sovražnik trgovcev.
Na sestanku sveta Confindustrie pa so sicer ugotovili, da preti-inflacionistični ukrepi predstavljajo prvo pobudo politične volje, da se začenjajo reševati gospodarska vprašanja z nujnimi in konkretnimi posegi. Hkrati pa Canfindustria izraža svoje pridržke glede na način izvajanja teh posego-v, češ da lahko povzročijo škodljive posledice. Popolnoma negativno pa so seveda ocenili vladni ukrep o zamrznitvi stanarin in najemninskih pogodb lastniki stanovanjskih hiš. Predsednik njihovega združenja je
poslal vladi, predsednikom poslan ske zbornice in senata in vsem parlamentarnim skupinam brzojavko, v kateri izraža »zaskrbljenost za škodljive posledice®, ki jih bodo povzročili ti ukrepi na področju zasebne gradnje ekonomskih stanovanj, kakor tudi pri obnavljanju starih stanovanjskih hiš.
Sovjetska delegacija na obisku v Izraelu
TEL AVIV, 25. — Tričlanska sovjetska delegacija je prispela danes v Izrael na večdnevni obisk na povabilo združenja za prijateljstvo med Izraelom in Sovjetsko zvezo. Načelnik delegacije, profesor moskovske univerze Ivanov, je ob prihodu v Tel Aviv izjavil, da delegacija nima uradnega značaja in ne predstavlja sovjetske vlade, pač pa javno mnenje. «Naš namen je — je dodal — da se srečamo s prijatelji in da spoznamo Izrael.®
Golda Meir zavrnila predlog o ustanovitvi palestinske države
V	varnostnem svetu OZN se je nadaljevala razprava o bližnjevzhodni krizi
NEW YORK, 25. — Po večdnevni prekinitvi se je danes v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov nadaljevala razprava o položaju na Bližnjem vzhodu.
V	središču razprave je osnutek resolucije, ki so ga predložile neuvrščene države, članice varnostnega sveta. Osnutek resolucije obsoja izraelsko zasedbo arabskih ozemelj ter ponovno poziva izraelsko vlado, naj sprejme formalno obvezo o evakuaciji z vseh zasedenih ozemelj.
Kot prvi je danes posegel v razpravo izraelski delegat Tekoah, ki je seveda zavrnil predlagano resolucijo, češ da je enostranska in škodljiva ter da bi njena odobritev okrnila vlogo OZN v iskanju miru na Bližnjem vzhodu. Odobritev resolucije bi po mnenju izraelskega predstavnika negativno vplivala za nameravano posredovanje generalnega tajnika OZN Waldheima v bližnjevzhodnem konfliktu. Kot je znano, namerava Waldheim v kratkem obiskati bliž-njevzhodne države, da bi nadaljeval akcijo bivšega posredovalca OZN Gunnarja Jarringa. Izraelski predstavnik pa se je še posebno razburil, ker resolucija neuvrščenih držav izrecno omenja pravice in želje Palestincev, zaradi česar predstavlja korak nazaj, seveda po mnenju Tekoaha, celo v primerjavi z znano resolucijo štev. 242 varnostnega sveta.
Tako nepopustljivo stališče izraelske vlade je danes potrdila tudi Golda Meir v govoru, ki ga je imela v parlamentu. Predsednica izraelske vlade je dejala, da »med Sredozemljem in puščavo je prostora samo za dve državi, za Izrael in za Jordanijo®. Meirova je odločno zavrnila predlog o ustanovitvi palestinske države, še bolj odločno pa je zavrnila možnost kakršnihkoli pogajanj s Palestinci, ki jih je Golda Meier označila za »zločince, ki hočejo uničiti Izrael in ustvariti na njegovih razvalinah palestinsko državo®. Izraelska predsednica je posredno polemizirala tudi s predlagano resolucijo neuvrščenih držav ter dejala, da izjave o »zakonitih pravicah Palestincev® ne prispevajo k stvari miru. Po njenem mnenju nasprotno take izjave pomenijo v bistvu ideološko podporo terorističnim organizacijam ter celo vzpodbujajo teroristične akcije. Sicer pa je Golda Meir potrdila, da je Izrael vedno pripravljen na pogajanja za mirno rešitev bližnjevzhodne krize.
RIM, 25. — Zunanji minister Moro je danes v palači Madama priredil sprejem na čast načeto kov diplomatskih predstavništev akreditiranih v Rimu. Sprejema sta se udeležila tudi ministrska podtajnika Bensi in Granelli.
...........................................................................minit,,,..........„„„„„„....„
M I
V nedeljo v Grčiji ljudski referendum o odpravi monarhije
ATENE, 25. — Volilna kampanja pred ustavnim referendumom v Grčiji je dosegla svoj višek. Ljudsko glasovanje bo v nedeljo, 29. julija, ko bodo morali Griti odobriti novo republikansko ureditev Grčije in s tem tudi potrditi Pa-padopulosa za predsednika republike. Ni treba poudarjati, da gre kampanja v eno samo smer: pol-kovniški režim je angažiral ves državni aparat bodisi za predvolilne shode, kot tudi za druge bolj ali manj zakonite oblike pritiska na volivce. Tudi tisk vodi kampanjo ter prepričuje bralce, da morajo glasovati «da», ker bi v nasprotnem primeru v Grčiji zavladal kaos, kar bi imelo kot posledico še bolj neusmiljeno represijo to še bolj popolno zatrtje vseh demokratičnih svoboščin.
Opozicija, tudi najbolj zmerna, ruma niti najmanjše možnosti, da bi povedala svoje mnenje. Medtem ko časopisi niso smeli objaviti poziva kralja Konstantina proti polkovnikom, so fašistične oblasti zavrnile prošnjo opozicijskih strank, da bi organizirale dva shoda v Atenah in Solunu, na katerih naj bi govoril bivši ministrski predsednik, zmerni desničar Panajotis Ka-neliopulos. Sam Kanellopulos, ki je predsedoval atenski vladi do državnega udara aprila 1967, se je moral zadovoljiti s tem, da je poslal tujim dopisnikom v Grčiji pismo, v katerem poudarja, da referendum ne bo imel nobene veljave glede na razmere, v katerih bo potekal. V Atenah in v Pireju je namreč še vedno v veljavi izjemno stanje, tisk je pod strogo cenzuro, zapori so polni političnih jetnikov, opoziciji pa je povsem onemogočeno, da bi voet* la svojo kampanjo.
Na sliki: ogromen neonski napil na hribu Lykavitos blizu Aten po-
va volivce, naj eia -ijpjo «nai», ki v Ji Mii po i «da».
TRŽAŠKI DNEVNIK
26. julija 1973
OB 30. OBLETNICI PADCA FAŠIZMA
ZVESTOBA IDEALOM ANTIFAŠIZMA POTRJENA PRED SPOMENIKI PADLIM
Partizansko združenje položilo vence pred spominska obeležja v Trstu in na podeželju
Na včerajšnji dan, pred 30 leti, i no uveljavitev idealov osvobodil ao antifašisti in vsa demokratičnaj nega boja, za mir in enakoprav-
na vnost z navdušenjem sprejeli vest, da se je zrušil fašistični režim v Italiji. Ob tej zgodovinski obletnici se z občutki hvaležnosti spominjamo vseh žrtev fašizma in borcev za svobodo. Zato so ob tej obletnici predstavniki partizanskega združenja ANPT, zveze političnih preganjancev in političnih deportirancev včeraj položili vence na spomenike padlim v NOB in na kraje mu-čeništva, kot so Rižarna, Ulica Ghega in Ulica Massimo D’Aze-glio, po vseh vaseh na Tržaškem pa so uredili in s cvetjem okrasili spomenike padlim.
Delegacija odporniških organizacij je včeraj pozno popoldne najprej položila venec ob spominsko ploščo padlim v osvobodilnem boju v spominskem parku pri Sv. Justu, nato v Ul. Ghega, v Ul. Massimo D’Azeglio, ob spominsko obeležje Almi Vivodi, v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani in na vojaškem pokopališču na grobnici jugoslovanskih in sovjetskih padlih borcev za osvoboditev Trsta Vence so položili tudi v Barkovljah, na Proseku, v Gropadi, v Borštu, v Nabrežini, v Miljah in v drugih krajih.
Na Opčinah je delegacija partizanskega združenja ob navzočnosti skupine bivših borcev in aktivistov položila venec na spomenik padlim ob 18.30. Navzoči so počastili spomin padlih z enominutnim molkom. nato pa so obudili spomine na hude, vendar herojske čase ter izmenjali misli o sedanjem položaju pri nas in v svetu.
Pred spomenikom padlim v Rep-nu se je ob 20.30 zbralo lepo število domačinov iz Repna, s Cola in Poklona. Predstavniki partizanskega združenja so položili venec na spomenik padlim domačinom, nekaj partizanskih pesmi je zapel pevski zbor «Srečko Kumar*, o pomenu zgodovinske obletnice pa je spregovoril občinski svetovalec dr. Pavel Colja. Dejal je, da je fašizem pomenil najhujšo preizkušnjo za primorsko Slovence. Fažizem je hotel je zbrisati njihovo narodno in kulturno preteklost, toda primorski Slovenci so se temu uprli in s svojimi žrtvami pripomogli, da se je fašistični režim zrušil, da je bil premagan nacizem, da so zmagali ideali svobode in miru. Repentabrska občina, je še dejal Colja, je, čeprav majhna, dala veliko borcev, od katerih se mnogi niso vrnili z bojišča. Kljub žrtvam pa fašizem še ni popolnoma premagan in se pojavlja v različnih oblikah, čeprav • se po svoji vsebini ne spreminja. Zato je treba nadaljevati boj za popol-
nost, za spoštovanje in uveljavljanje naših narodnih pravic.
Na Proseku je ob položitvi venca na spomenik padlim spregovoril Srečko Orel, ki je orisal trpljenje slovenskega življa pod fašizmom ter poudaril, da nam tudi sedanji politični položaj narekuje budnost, ker ponovno oživljanje fašizma ogroža demokratične pravice in svoboščine. V Zgoniku je ob položitvi venca na občinski spomenik padlim spregovoril župan dr. Jan Godnič o pomenu obletnice in nujnosti doslednega antifašističnega boja, pevski zbor »Rdeča zvezda* pa je zapel nekaj partizanskih pesmi.
S polaganjem vencev in počastitvijo spomina žrtev fašizma in padlih borcev so slovenski in italijanski antifašisti potrdili svojo zvestobo idealom osvobodilnega boja in svojo o-dločnost, da se še naprej borijo proti fašizmu, pa naj se pojavlja v kakršnikoli obliki.
• Dievi ob 20.30 se bo na Proseku 220 sestala rajonska konzuli a za zahodni Kras. Na dnevnem redu je imenovanje komisij in ra/j tava o Aregatovem načrtu za javne prevoze.
Vprašanje barkovljanske vpadnice
Jutri v Barkovljah javni shod
Jutri, v petek, ob 20.30, bo v dvorani barkovljanskega prosvetnega društva v Ul. Cerreto 12 javni shod, na
katerem bodo govorili o vprašanju hitrih cest in še posebej o barkovljan-ski vpadnici.
Razpravljali bodo o glasovanju v tržaškem občinskem svetu in o bodočih pobudah. Shod prireja enotni odbor v Barkovljah.
• Tržaška federacija KPI bo priredila v soboto ob 11. uri tiskovno konferenco, na kateri bosta govorila inž. Costa in deželni tajnik Cuffaro o «hitrih cestnih zvezah in splošnih problemih Trsta*. Na tiskovni konferenci bodo prisotni občinski, deželni in pokrajinski svetovalci ter člani rajonskih konzuli.
1898	1973
75. obletnica PD «Primorec» - Trebče
PROGRAM
Sobota, 28. 7.: Ob 17. uri odprtje spominske razstave Koncert mešanega pevskega zbora in vokalnega okteta DPD SVOBODA II. iz Trbovelj.
Nedelja, 29. 7.: Ob 15. uri slavnostna otvoritev Nastopajo:
Domači pevski zbor PRIMOREC Godba PARMA iz Trebč Mladinski pevski zbor RDEČA ZVEZDA iz Saleža Godba SVOBODA iz Pridvora Skupni nastop zborov in godbe.
OBVESTILO
Uprava Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel* v Trstu obvešča vse dijake, ki so se vpisali v tečaj za popravne izpite, da se bo ta pričel v ponedeljek, 30. t.m. ob 8. uri.
Dolgi, predolgi so seznami žrfev fašizma in padlih za svobodo
NA TRGU SV. JAKOBA DREVI OB 20. URI
ANTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA OB 30. OBLETNICI PADCA FAŠIZMA
Govorili bodo deželni poslanec Mario Bettoli, partizanski komisar Giovanni Padoan-Vanni ter elana antifašističnega odbora Sabina Benedetti in Duško Udovič
V okviru proslav ob 30. obletnici padca fašizma bo danes na trgu pri Sv. Jakobu protifašistična manifestacija, ki jo prireja enotni odbor proti fašizmu in zatiranju v Trstu. Odbor vabi k čimvečji udeležbi vse prebivalstvo, da bi tako čim vrednejc proslavili to pomembno obletnico ter obenem izpričali voljo po resnično demo-
kratičnem preokretu v državi. Na zborovanju, ki bo ob 20. uri bodo govorili deželni poslanec Mario Bettoli, partizanski komisar »Garibaldi — Na-tisone* Giovanni Padoan - Vanni ter člana Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju Sabina Benedetti in Duško Udovič. Po slavnostnih govorih bodo predvajali film o odporniškem gibanju »Vsi domov*.
Manifestacija je letos toliko bolj I pomembna, če upoštevamo dejstvo, da se v Italiji spet dvigujejo tiste . reakcionarne sile, ki so skušale in skušajo s poskusi preokreta na desno zavreti demokratični razvoj države. Posebno važnost zavzema tudi, če pomislimo na številne provokacije in nasilja neofašističnih pretepačev po vsej Italiji in še posebej pri nas, kjer se je takšen primer provokacije pripetil celo v teh dneh z a-tentatom na mestni vojašnici.
V teh dneh, ko proslavljamo obletnico padca fašizma in ob takšnem vzdušju napetosti, na katero so demokratične množice vsakokrat odločno odgovorile, je treba še posebno o-krepiti budnost pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo dediči tistih sil, ki so pred 30 leti klavrno propadle pred odločno in svetlo idejo odporništva.
Venec k spominskemu kamnu na griču Sv. Justa
MflRCO PANELLA 0 ANTIMILITARISTIČNEM POHODU
Oboroženi smo z revolucionarno zavestjo velike moči nenasilja
Skupina več sto udeležencev bo krenila danes zjutraj ob 7.30 z Opčin v Gorico - Obsodba nesmiselnih preiskav sodnih oblasti - Pohoda se bosta udeležila tudi Dario Fo in Franca Rame
stacije, to ni uspelo. Panella je podčrtal, da so bili ves pohod »oboroženi* samo z nenasiljem, ki postaja s svojo močno zavestjo revolucionarno orožje.
Na to osnovno načelo in metodo nenasilja so pristali vsi tudi tokrat, kar obvezuje vse udeležence. V tej zvezi je Panella izredno ostro obsodil ravnanje namestnika državnega pravdnika Brencija, ki so ga prijavili vrhovnemu sodnemu svetu. Tu je šlo za zelo jasno strategijo, ko so se poslužili molotovk, kot so se v drugih primerih bomb na vlake in podobnega. Sedaj preiskujejo neki črni prah in bodo gotovo ugotovili, da gre enostavno za hrano za tropske ribice.
Glede nadaljnjega poteka pohoda je Panella povedal, da je včeraj govoril s podtajnikom za notranje zadeve Russom, kateremu je napovedal vse akcije, ki jih mislijo izvesti. Tako se tokrat ne mislijo podrediti karabinjerskim prepovedim, da bi šli do kostnice v Redipuglii, saj gre za odprt prostor in ni možne nobe-
mimantiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiusiiiiiiiiiiiiii
POGAJANJA 0 DEŽELNI UPRAVI PRED ZAKLJUČKOM
V petek bosta zasedali deželni vodstvi KD in PSI
Deželna delegacija KD je včeraj sprejela zastopnike sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL
Na sedežu tržaške federacije PSI ae je včeraj opoldne sestal Marco Panella s predstavniki tržaškega tiska, katerim je obrazložil osnovne značilnosti protimilitarističnega pohoda, ki se bo pričel danes zjutraj z Opčin in se bo zaključil čez devet dni v Avianu. Panella je dejal, da so prvih pet pohodov organizirali iz Milana, ker so želeli o-pozoriti industrijske centre in ker je bilo v Vicenzi osrednje oporišče NATO. Zadnja dva pa se odvijata po naši deželi, kjer je tretjina vseh italijanskih oboroženih sil in ki je bila okrvavljena s tolikimi boji. Tu je na primer Redipuglia, ki se je okorišča fašistična retorika in te žrtve izkoriščajo prav tisti, ki so jih pognali v pokol.
Panella je nato podrobneje orisal potek lanskega pohoda, katerega obračun je zelo pozitiven, saj so bili militaristi in nacionalisti o-samljeni in to v višji stopnji kot v drugih pokrajinah Italije. V desetih dneh ni prišlo do nobenega večjega incidenta in celo v krajih, kjer so hoteli organizirati protimanife-
Včeraj dopoldne so se nadaljevali zgovori za sestavo deželnega odra in politično - upravnega pro-ama deželne uprave. Zvečer so sestali deželni tajniki in na-lniki skupin štirih strank levega ntra, ki so se menda dogovorili sestavo odbora. Uradnih vesti di včeraj ni bilo, vendar pa vse že, da gredo razgovori h kraju, čemer priča tudi dejstvo, da \ tako PSI kot KD sklicali za tri zvečer sejo deželnih vodstev, morajo dokončno odobriti do-4en sporazum tako glede se-ave odbora kot glede politično -iravnih smernic.
Deželni odbor KD je sporočil, da : je včeraj v prostorih deželne
uprave srečala delegacija KD, ki so jo sestavljali deželni tajnik To-nutti, načelnik skupine Del Gobbo in svetovalec Coloni, s predstavniki Federacije CGIL, CISL in UIL. V sindikalni delegaciji so bili Varin in Criscenti za CGIL, Ma-rinello, Padovan, Bravo in Battelli-ni za CISL. Trebbi in Filippini za UIL.
Sindikalni predstavniki so med razgovorom obrazložili stališče federacije o gospodarskem in socialnem razvoju dežele. S strani KD so pozitivno ocenili ta razgovor, do katerega je prišlo pred zaključkom pogajanj o sestavi deželnega programa in so izrazili željo, da se bodo še nadalje posvetovali
ne zakonite prepovedi. Prav tako vztrajajo pri izvajanju osnovnih pravic za vojake v vojašnicah, katerim poveljniki že prepovedujejo prost izhod, branje časopisov in podobno. Tudi v tem primeru se bodo poslužili ustreznih političnih sredstev. Glede Gorice pa je dejal, da bodo letos šli po naravni poti in torej tudi mimo sedeža MSI.
Panella je nato onsal stališče delavskih partij in je povedal, da je KPI lani opazovala vso stvar oddaljeno in z nezaupanjem, tokrat pa je orisala svoje načelno stališče glede uporabe sile in napovedala, da jih bo branila, kar je logično in v skladu z načeli KPI. Vse pokrajinske federacije PSI so uradno pristopile k pobudi, prav tako tudi osrednje vodstvo mladinske organizacije PSI.
Dario Fo je nato na kratko podčrtal velik pomen te manifestacije, saj se še vedno zastruplja otroke z lažnjivo retoriko o prvi svetovni vojni, ko se govori o stotisočih padlih za domovino, v resnici pa je šlo za zaslužke FIAT, OM in drugih monopolističnih skupin, švicarski poslanec Viland pa je dejal, da se morajo tudi v demokratični Švici boriti, saj je minulo že sedemdeset let, ko obstaja prvi osnutek zakona o priznan m oporekanja prevzemi orožja iz načelnih razlogov in je šele sedaj švicarski parlament o njem pričel razpravljati.
Ob 19. uri zvečer so organizatorji pohoda priredili na Trgu Goldoni zborovanje, na katerem je prvi spregovoril posl. Canestrino, za njim pa predstavniki številnih izvenparlamen-tamih skupin, ki se pohoda udeleže. Med drugimi so govorili tudi švicarski socialistični poslanec Villard, Dario Fo in Panella.
Goldonijev trg je bil ob tej priložnosti izredno zastražen z močnimi oddelki »celere* in karabinjerjev.
Zvečer sta Dario Fo in Franca Rame skupaj s skupino «11 Canzoniere* nastopila na Trgu sv. Jakoba.
Senatorja KPI Šema in Bacicchi sta vložila na predsednika senata vprašanje, v katerem zahtevata odločne u-krepe, da se preprečijo fašistične provokacije in napadi na udeležence pohoda. Senatorja tudi odločno obsojata očitno neofašistično provokacijo, do katere je prišlo v nedeljo, ko so vrgli dve vžigalni steklenici na vojašnici. Podobno vprašanje je vložil v zbornici tudi poslanec škerk.
Predsednik deželnega sveta Ber-zanti je sprejel na poslovilnem obisku dr. Nicolo Abbrescio, ki je bil skoraj dve leti vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Kasneje je dr. Abbrescio sprejel tudi podpredsednik sveta Pittoni, ki je tudi predsednik «Sklada za Trst*.
• Tržaška obema javlja, da bo mestna knjižnica zaprta od 1. do 20. avgusta.
Nalezljiv« bolezni v tržaški občini
Občinska zdravstvena služba je zabeležila v obdobju med 16. in 22. jul’ieir naslednje število nalezljivih bolezni: 3 primere škriatmke, 1 primer tifusne mrzlice, 3 primere ošpic, 1 primer noric, 2 primera osiovskega kašlja, 6 primerov vnetja priušpsne mrene, 1 primer malteške mrzlice, 3 primere rdečk, 1 primer srbečice in 5 primerov nalezljivega vnetja jeter.
SNOČI NA GRADU
Prijeten pevski večer z Di Barijem in Miivo
Želja in vabilo napovedovalca dveh varietejskih večerov na Gradu sv. Justa — Giorgia Arianija, ki je na torkovem večeru povabil številno občinstvo še na naslednji, snočnji večer, sta, žal, izzveneli v prazno. Skoraj očitno je, da so se Tržačani zbali torkove plohe in hlada tako, da jih je snoči prihitelo na grajsko dvorišče le polovica. Pravimo žal, ker je bila druga in zadnja varietejska predstava res skrbno pripravljena, predvsem pa je po zaslugi dveh renomiranih pevcev, kot sta Ni-cola Di Bari in Mi Iva, stekla naglo in prijetno.
Kdor si je pričakoval kaj več govorjenega sporeda, to se pravi skečev, dovtipov in podobnih varietejskih začimb, je pač ostal razočaran. Kdor pa je prišel na Grad poslušat glasbo — lahko glasbo, seveda — pa je ostal prijetno presenečen, saj sta tako Nicola Di Bari kot Milva, vsakdo s svojim posebnim pevskim stilom in pevsko kulturo, predstavljala dogodek zase. Prvi malce nostalgičen, skorajda plah, tako plah, da sam napove v začetku, da bo raje samo pel, kot pa spregovoril kakršnokoli besedo, druga pa vsa živa, s polno interpretacijsko močjo, kot da bi zrasla iz kakšnega Brechtovega songa, polna utripa, komunikativna z občinstvom, zgovorna, skratka Milva zadnjih let. Pevka, ki se z isto zagnanostjo in studioz-nostjo posveča lahkotni popevki, italijanski glasbeni folklori, angažiranim pesmim, kot so to lahko črnske duhovne pesmi ali pa Brechtove pesmi, ki jih pa snoči. kljub izrecni prošnji občinstva, ni pela. Baje zaradi harmonija, ki ga Brechtovi glasbeniki ne predvidevajo.
Skratka simpatična in prav nič dolgočasna varietejska predstava, ki je prijetno ovesila to poletje zabavnih prireditev avtonomne turistične in letoviščarske ustanove.
POROČILO S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA
Stališče Slovenske skupnosti do programa vlade leve sredine
Podčrtan velik doprinos Slovencev v boju proti fašistični diktaturi
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je ob 30-letnici padca fašizma podčrtal velik doprinos pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v boju proti diktaturi, katere cilj je bil tudi genocid slovenske skupnosti kot take. Jasno je zato, da so se Slovenci v Italiji med prvimi zavedli tega zločinskega hotenja in napovedali fašizmu brezkompromisen boj, ki je šel od prvih korakov organiziranega upora, katerega nosilci so bili ba-zovski junaki, mimo odločnega boja, katerega dejavniki so bili obtoženci na posebnih sodiščih do odločnega udara, ko je slovenski človek množično zagrabil za puško. Slovenska skupnost se klanja spominu vseh, ki so s svojim trpljenjem omogočili slovenskemu ljudstvu življenje v demokraciji in svobodi. Žrtve neštetih naših rojakov bodo vedno svetal vzgled pri našem delu in pri naših naporih za ohranitev in razvoj slovenstva v Italiji.
Drugi del seje je izvršni odbor Slovenske skupnosti posvetil programu nove levosredinske vlade. S tem v zvezi je odbor poudaril važnost levosredinske formule, ki je Slovencem v Italiji le ustvarila boljše pogoje v mirnem sožitju med narodi in ki je južnotirolski manjšini s paketom- omogočila povsem mimo življenje in nemoten razvoj. Žal pa ni predsednik nove vlade v programski izjavi štirih levosredinskih strank niti z besedico omenil Slovencev, kar je pri Slo-
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiruiifMiiiiiiiiiiiiimitiiitiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiui
USTANOVLJEN POSEBEN ODBOR PRI DEŽELI
KRITERIJI ZA GRADNJO KULTURNIH CENTROV
Centri bodo služili raznim namenom, upravljale pa jih bodo občine
Deželni odbornik za šolstvo in kulturo Giust je danes umestil poseben odbor, ki bo izdelal kriterije za kulturne centre, katerih ustanovitev predvideva deželni zakon št. 23 od 30. marca 1973. Giust je uvodoma dejal, da bo odbor moral izdelati nekatere modele centrov in pri tem predvideti njihov obseg, osnovno opremo itd. v odnosu na področja, katerim naj centri služijo.
Kulturni centri so zamišljeni kot središča, ki naj služijo za več namenov in bodo načeloma imeli gledališko dvorano (ki je lahko istočasno tudi kinematografska), dvorano za zabave, prostore za sestanke in srečanja ter čitalnico s prostori za knjižnico. Centre bodo predali v upravo občinam ali konzorcijem med občinami, ki bodo morali zagotoviti dostop vsem koristnikom in v konkretnih primerih tudi sodelovanje pri upravi.
V odboru, ki bo sestavil standarde za kulturne centre, so predstavnik odbomištva za urbanistiko arh. Enzo Spagna, predstavnik odbomištva za načrtovanje dr. Giorgio Spazzapan, predstavnik odbomištva za javna dela inž. Tullio Cargonello in predstavnik odbomištva za kulturo Nicolo Mo-lea, za tajnika odbora pa je bil imenovan Aurelio Cattaruzza.
Novoustanovljeni odbor bo najprej fbral podatke o podobnih pobudah, ki
že obstajajo v Italiji in v drugih evropskih državah. Nato pa bo preučil potrebe dežele in v tej zvezi modele, ki bi najbolj ustrezali našemu področju.
Trije laže ranjeni
pri trčenju z avtom
Na cesti, ki vodi iz Boljunca proti Ključu, so se včeraj okrog 16.30 prevrnili z avtom v jarek trije mladeniči, ki so se peljali proti domu. Pri odcepu za Katinaro jim je nepričakovano pridrvel nasproti avtomobil alfa romeo giulia. Da bi se mu izognil, je šofer fiata 850 Ketij Tence iz Križa star 22 let, naglo zavil na desno, pri tem pa z avtom trčil ob zid. Avtomobil je nato odbilo na levo stran cestišča, kjer se je prevrnil in zgrmel v obcestni jarek. Čeprav je bil avtomobil močno potolčen, so se Tence in njegova sopotnika, 19-letni Valter Felician in 18-letni Roberto Favento, oba iz Naselja San Nazario, le laže poškodovali. Z zasebnimi vozili so jih pospremili v splošno bolnišnico, kjer so jim dali zaradi lažjih udarcev in odrgnin le prvo pomoč.
Voznik giulie se ob nesreči ni u-stavil in orožniki z bazoviške postaje so zato uvedli preiskavo, da bi ga izsledili.
vencih naletelo na negativen odmev.
Vendar pa izraža Slovenska skupnost upanje, da se bo levosredinska vlada čimprej spoprijela z vprašanjem rešitve slovenske problematike. Odlagati rešitev vprašanja Slovencev v Italiji bi namreč pomenilo deliti narodne manjšine v isti držav na več kategorij, kar ne bi bilo demokratično dejanje. Zato izvršni odbor Slovenske skupnosti apelira na novo vlado, naj se čimprej loti reševanja slovenskih problemov, tako da bomo Slovenci res živeli dostojno življenje, ki nam ga jamčijo med drugimi tudi ustava in mednarodni sporazumi.
Finančna intendanca sporoča vsote, ki jih morajo radijski in televi zijski naročniki plačati, do 31. julija, kot plačilo drugega šestmesečnega obroka ali tretjega trimesečnega obroka.
Za radijsko naročnino v drugem šestmesečju je treba plačati 1.250 lir, za tretji trimesečni obrok 650 lir. Za televizijsko naročnino je treba plačati 6.125 lir za drugi šestmesečni obrok, za tretji trimesečni obrok pa 3.190 lir.
Takso za avtoradio lahko plačate na poštnih uradih ali na izterjeval-nicah ACI.
Izleti
SPDT organizira 5. avgusta 1973 iz-let z avtobusom na Mangart. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Za-vadlal do 1. avgusta.
SPDT priredi od 4. do 14. avgusta skupinski večdnevni izlet v Dolomite - skupina Brenta. Prijave in informacije pri Norči. Ul. Geppa 9.
PD Ivan Grbec iz Skednja priredi 15. avgusta izlet v Brezje in na Jezersko. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan od 18. do 20. ure.
Tradicionalni izlet v Trnovski gozd (koča na Čavnu), ki ga organizira Zveza partizanov Opčine, bo 29. julija. Nadaljuje se vpisovanje samo za udeležence z osebnimi avtomobili pri »Pohištvu Renar*. Proseška ulica št. 3, Opčine. Vsakdo naj prinese s seboj »porcijo*.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 26. julija ANA
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.41 — Dolžina dneva 15.00 — Luna vzide ob 1.34 in zatone ob 17.55 Jutri, PETEK, 27. julija NATALIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23 stopinj, najnižja 16,5, ob 19. uri 22,5 stopinje, zračni pritisk 1005,1 ustaljen, veter 10 km na uro severo-zahodnik, vlaga 35 odst., nebo 9 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,7 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. julija se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Marcello Višini, 58-letni Josip Rebula, 60-letna Antonia German vd. Cemecca, 69-let-ni Giovanni Lubiana, 77-letni Nicolč Vallon, 82-letni Carlo Brusini, 81-let-ni Roberto Scaramella in 82-letna Ines Maier vd. Schram.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsciA-rto, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena. Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41: Piz-zul - Cignola. Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana L
Gledališča
FESTIVAL OPERETE
V POLITEAMA ROSSETT1
Drevi ob 21. url Po prva predstava znane Leharjeve operete »Kačji pastir*. Režijo m koreografijo je sprejel Gino Landi, orkester ra bo vodil Guido Cergoli. V glavnih vlogah bodo nastopili Daniela Meneghini — Mazzuccato, Ugo Benelli. Anrora Ban-fi, Sandro Massimini, Adriana Inno-centi, Pietro Nuti, Giorgio Valletta, Gianfranco Saletta, Renato Leban in Giorgio Pieri. Prva baletka bo Rosa-ria Ralli. Scene so po zamisli Sandra Dell'Orna pripravili v scenski delavnici gledališča Verdi.
Jutri, v petek, zadnja predstava Kalmannove operete »Čardaška knje-ginja*.
Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, telefon 36-372.
MIRAMARSKI PARK «Luči in zvoki*
ob 21.30 «Maximilian of Mexico an eperors tragedy* v angleščini*; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta* v italijanščini.
Nazionale 16.00 «Dott. Phibes*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Riuscira Beppi a sventare le astute trame di Toni e sposare la bella Nina?* Igrata Alberto Sordi in Nino Manfredi. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Gli amici degli ami-ci hanno saputo*. Barvni film o mafiji. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden Zaprto zaradi počitnic.
Ritz 16.30 «Lo chiamavano Tresette... giocava sempre col morto*. Barvni western film. Igra George Hilton.
Aurora 16.30 «King-Kong». B. Cabot. Iz ciklusa «Znanost in fantazija*. Jutri «1999 conquista della tena*.
Impero 16.30 «Avventuriero a Parigi*. Igra J. P. Belmondo. Barvni film.
Capitol 16.30 «Mare blu, morte bian-ca*. Barvni dokumentarec o morskih psih.
Crlstallo 16.15 «L’avventura del Po-seidon*. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Quante volte quella notte*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Caso Mattei*. Igra Gian Maria Volonte. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 Serija grozljivk: «La bestia di sangue*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «11 diavolo nel cervello*. Igrata S. Sandrelli in K. Dullea. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Tarzan e la fontana tna-gica*. Igra Lex Barker in Brenda Joyce.
Ideale 16.00 «Stanlio e Olio in vacan-za». Sledijo risanke.
Razstave
V	Kraški galeriji v Kepnu razstava Avrelija Lukežiča.
V	galeriji «Tergeste» razstavlja po-reški kipar Emil Benčič. Njegova dela bodo občinstvu na ogled do 28. t. m.
V	Mestni galeriji Piran razstavlja znani slovenski slikar Ivan Seljak — čopič. Razstava bo odprta do 29. t.m.
V	občinski galeriji je odprl razstavo svojih del slikar George Abraham Žogo, ki je po rodu iz Kameruna.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da bo vrnitev dečkov z obmorske kolonije v Nabrežini v soboto, 28. t.m. in prosi naj bodo starši (iz okoliških vasi) kot jim je bolje ali na avtobusni postaji Prosek ob 11. uri ali v Ul. Beccaria v Trstu ob 11.30.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* iz Trsta sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago maturitetne diplome za sledeča šolska leta: klasični oddelek 1968/69, 1969/70, 1970/71; znanstveni oddelek 1968/69, 1969/70. Absolventi lahko dvignejo diplome v tajništvu šole vsak dan od 10. do 12. ure. Prinesti morajo kolek za 500 lir in nadomestno potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu.
Strokovni zavod za industrijo in obrt
organizira od 1 do 30. avgusta ponavljalni tečaj za dijake, ki imajo popravne izpite. Dijaki, ki bi se ga udeležili, naj se takoj javijo na tajništvu šole v Ul. Frausin 12.
if.< v;'- s:'
Prosveta
V Slomškovem domu v Bazovici je v večernih urah odprta razstava starih razglednic in slik iz Bazovice in okolice.
Prispevki
Ob 5. obletnici smrti našega nepo zabnega moža in očeta Janka Fur lana ter 2. obletnici, ko nas je za pustila hčerka in sestra Vida, daru jeta Natalija in Dušan Furlan 10.001 lir za Tržaški partizanski pevski zbor
V	počastitev spomina Zdravka Ver še daruje družina Kocman (Salež št 19) 1.500 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina Mariči Flegc daruje Pavla Lavrenčič 2000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja s Kolonkovca in od Sv. Ane.
S počastitve spomina padlih v Kepnu
Dne 24. julija je preminil naš dragi mož in oče
JOSIP REBULA
železničar v pokoju
Pcgieb bo danes, 26. julija ob 16.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k proseški cerkvi.
Žalujoča žena, sinovi, brat, sestra, snahe in drugi sorodniki
Prosek, 26. julija 197)
Prva nagrada za Klavdija Palčiča na «ex-lempore» v Sesljanu
Slovenski umetnik Klavdij Palčič je v nedeljo zabeležil nov uspeh. Na slikarskem natečaju «ex tempo-re Sesljanski zaliv*, ki so ga priredili v nedeljo, 22. julija v mednarodnem kampingu in kopališkem središču »La Caravella» v Sesljanu pod pokroviteljstvom Avtonomne ustanove za turizem in gostinstvo na obalnem področju devinsko-na-brežinske občine, je Klavdij Palčič zasedel prvo mesto in tako prejel prvo nagrado ter pravico, da v tCaravellh lahko razstavlja svoja dela. Palčičev uspeh je še toliko pomembnejši, če upoštevamo dejstvo, da si je priboril priznanje najboljšega v hudi konkurenci nad sto nastopajočih slikarjev iz raznih krajev. Tema tega prvega slikarskega natečaja v Sesljanu, ki ga namerava Avtonomna ustanova za turizem in gostinstvo na obalnem področju devinsko - nabrežinske občine prirediti redno vsako leto ter ga razširiti na mednarodno raven, je bila značilen motiv Sesljanske-ga zaliva. Pobuda sama na sebi, ki se je razvila iz potrebe, da bi devinsko - nabrežinsko obalo še bolj valorizirali v turističnem pogledu, se vključuje v celo vrsto prireditev, ki so za letošnjo poletno sezono na sporedu. V avgustu bo v Sesljanu tudi revija za izvolitev letošnje *miss» Furlanije-J. krajine, obenem pa bodo v tem okviru priredili tudi fotografsko razstavo. Na nedeljski slovesnosti v tCaravelli» ki so se je udeležili številni vredstavniki iz tržaških in deželnih umetniških krogov poleg številnih predstavnikov krajevnih oblasti, sta drugo nagrado prejela umetnika Dante Pisani in Marino Cassetti. Žirijo so letos sestavljali Maria Grazia Bonzano, Edoardo Devetta. Garibaldo Maruš-si, Pietro Parentin, Elio Visentin in Angelo Mennuni, predsedoval pa ji je tržaški kipar Marcello Masche-rini.
KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI
INCONTRO CULTURALE DEI POPOLI VICINI
KULTURTREFFEN
DER ANGRENZENDEN VOLKER
CUNVIGNE Dl CULTURE DAI POPUI CH A SON PUARTE CUN PUARTE
GORIŠKI DNEVNIK
PO DEKRETU VLADE V TOREK ZVEČER
PREPOVED PISANJA V SLOVENŠČINI
£8-29. 7. 1973
Kakšne bodo na Goriškem posledice "
zamrznjenja cen živilskih proizvodov
Člani tovarniškega sveta so se porazgovorili s pokrajinski (ha svetovalcema PSI - Trdijo, da je bil dogodek sad nesporazuma
Zastopnik Zveze trgovcev nam ni znal dati včeraj pojasnil
CASTELMONTE STARA GORA
PROGRAM
Sobota, 28.7.1973
Ob 17. uri otvoritev kioskov
Ob 20. uri nastop harmonikarjev iz Nadiških dolin
Nedelja, 29.7.1973
Ob 16. uri Sv. Maša v štirih jezikih Pevski zbor «Rečan» iz Ljes Pevski zbor iz Sv. Lenarta Folklorna skupina «France Marolb iz Ljubljane Briški oktet
Pevski zbor «F. B. Sedej» iz Gorice Pevski zbor «Radiše» iz Koroške (Avst.) Pevski zbor iz Tolmina Furlanski zbor iz Chiopris - Viscone Pevski zbor «Tabor» z Opčin (Trst) Ansambel «Briški Slavček* iz števerjana Pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ronk Pevski zbor «Kras» iz Dol - Poljan
Brezplačni ples — Veli« prostor za parkiranje --Kioski s pijačo in jedačo
Natečaj pokrajine
Pokrajinska uprava je razpisala natečaj z naslovi in izpiti za dve mesti asistenta na kemičnen oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilasko. Interesenti lahko predložijo prošnjo do 15. septembra skupno s predpisanimi dokumenti. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki imajo univerzitetno diplomo iz kemije ali kemije in farmacevtike ter habilitacijo za opravljanje poklica in nimajo več kot 35 let.
Za informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo pokrajine, Ul.
Geppa 21/111. nad. ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure.
........................■minulimi...■iiiiiiiiiii..
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 28. julija.
Tajništvo KZ
« OKVIRU POKRAJINSKE RAZSTAVE VIK V NABREŽINI
Okrogla miza na temo Turizem in kmetijstvo
Razstava bo od jutri do nedelje - Pester kulturni spored, v večernih urah pa ples
Krajevnim razstavam vina, ki so jih prirejale posamezne občine, bo sledila še zaključna prireditev pokrajinskega obsega, na kateri bodo svoj pridelek prikazali vinogradniki od Medje vasi do miljskih hribov.
Druga pokrajinska razstava vin bo v Nabrežini, od jutri, 27. do nedelje, 29. t.m. Na razstavi bodo predstavili 34 primerkov vina, in sicer 20 belega, 9 črnega in 5 vrst terana. Prireditev organizira nabrežinsko - devinska občina, tehnični in strokovni del priprav pa je prevzelo Pokrajinsko kmetijsko nad-zorstvo.
Kulturno - zabavni program, ki bo vse dni razstave, obsega nastop godb na pihala, folklornih skupin in plesnega ansambla. V soboto ob 16. uri bo okrogla miza na temo ♦Turizem in kmetijstvo*, kjer se bo skušalo ugotoviti možnosti in perspektive za razvoj turistične dejavnosti na vasi. Razprava lahko privede do oblikovanja določenih zaključkov, ki bi služili domačinom kot neposredno vodilo pri uresničevanju te zamisli, kajti primeri v drugih deželah kažejo, da pri nas Še niso izkoriščene možnosti za razvoj kmečkega turizma.
Župan Spaccini sprejel ameriško študentko
Tržaški župan Spaccini je včeraj Sprejel na županstvu ameriško študentko Bethany Boshart, ki je gost našega mesta po zaslugi študijske štipendije, ki jo je dalo na razpoko italijansko združenje organizacije American field service. Ta organizacija namreč skrbi za kulturno izoblikovanje in izpopolnjevanje mladih ljudi s tem, da jih pošilja ha študijska potovanja v tujino.
Bethanj- Boshart je stara 17 let in je doma iz Turina v zvezni dr Savi New York. kjer je obiskovala predzadnji letnik višje šole. Med včerajšnjim srečanjem v občinski Palači ji je župan Spaccini podaril publikacijo o našem mestu. Mlado študentko so med obiskom na ‘upanstvu spremljali predsednik in Podpredsednik tržaškega odbora organizacije AFSAT Franco Baccovich !n Laura Benedetti ter njen gosti-, i.l med bivanjem v našem mestu Orlica.
Organizacija AFSAI ima svoj o-Srednji sedež v Rimu, svoje krajevne odbore pa praktično v vseh ita-'ijanskdi pokrajinah. Njen glavni na-hien je, da prireja izniehjave študijskih štipendij med ltBlljb in ZDA. Vsako leto namreč potuje v Združene države okrog l20 študentov, ki Preživijo celotno šolsko leto v tem al' onem ameriškem mestu, gostje raznih družin. Pred kratkim so se
iz ZDA vrnili štiri tržaški študentje, v teh dneh pa so prejeli študijsko štipendijo drugi trije in bodo odpotovali v prvih dneh avgusta. Isto se dogaja v obratni smeri in včerajšnji prihod ameriške študentke v naše mesto je najvidnejši dokaz za to.
•	Drevi ob 20. uri bo konzulta za Kolonjo ir, Škorkljo razpravljala na sedežu v Ul. Kolonja 30 o stilskih vprašanjih in prevozih.
•	S posebnim odlokom župana so namestili v Ul. Cesare Rossi na križišču z Ul. S. Pantaleone znak «stop».
Kakšen odmev ima pri nas vladni odlok o zamrznjenju cen? Včeraj zjutraj smo nekoliko pogledali po mestu in ugotovili, da morajo prizadeti krogi o stvari šele razpravljati. Trgovci bodo morali dobiti navodila od svoje sindikalne centrale v Rimu, nam je dejal funkcionar zveze trgovcev, s katerim smo se pogovarjali po telefonu.
Zanimalo nas je vprašanje nekaterih cen, ki so se v trgovinah na drobno povišale v zadnjih dneh, po 15. juliju. Vladni dekret namreč določa, da morajo ostati cene nekaterih živil zamrznjene na ravni, ki je veljala 15. julija, trgovej pa bodo morali imeti na vidnem mestu cenike.
Zanimala nas je cena kruha. To je eno izmed živil, katerih cena je zamrznjena. Do sedaj prodajajo peki najcenejši kruh še vedno po 210 lir kilogram, vendarle tega kruha ni moč dobiti skoro nikjer. Zastopnik Zveze trgovcev nam je dejal, da bo zaradi objektivnih faktorjev morala prefektura odobriti, če ne 50 lir poviška na kilogram, vsaj 25 ali 30 lir na kilogram. Za ostale vrste kruha pa naj ne bi bila cena podvržena kontroh. Sicer pa peki ne bi podražili, če ne bi veletrgovci podražili moke.
Podobno naj bi bilo s cenami v javnih lokalih, ki so jih zvišali, vsaj pri nekaterih prijačah. Cene so se v Gorici zvišale v kavarnah v nedeljo, 22. julija, t.j. teden dni po blokadi Vendarle kava ni med pijačami, katerih cena je zamrznjena. Prav tako ni med blokiranimi proizvodi vrsta pijač, ki jih prodajajo v barih in gostilnah. Zastopnik Zveze trgovcev nam sicer ni znal povedati kako bo s temi ceniki. Dejal pa je, da bo težko ugotavljati v trgovinah jestvin cene. ki so veljale 15. julija, ker so se v zadnjem času cene posameznih jestvin iz dneva dan menjavale, prav tako bo težko v trgovinah objaviti na vidnem mestu vse cene blaga, ki ga prodajajo v trgovini. Sicer pa je prodajna cena odvisna bolj od one, id jo vsili grosist ali tovarna kot pa od volje trgovca na drobno, kj se mora pokoriti ceni, ki jo določa tovarna.
Vsekakor zamrznitev cen, posebno še zamrznitev cen raznih proizvodov, ki so že več časa podvrženi javni kontroli (mislimo na bencin in druga goriva), vliva u-panje, da se bo draginja vsaj za tri mesece ustavila. Sindikati so zaradi tega zadovoljni. Treba je sedaj videti kak0 bodo vladni dekret upoštevali.
• Zaradi ureditve greznice je župan odredil do konca del začasno prepoved parkiranja v Koronejski ulici in sicer na strani lihih številk od Ul. Palestrina do Ul. F. Severo in na strani sodih številk na odseku med Ul. Zanetil in Ul. F. Severo.
Včeraj v tovarni Nest-Pack fašistična provokacija
Včeraj so v tržiški tovarni Nest-Pack delavci opazili, da so fašisti s črnim lepilnim trakom zamazali notranje zidova tovarne s fašističnimi znaki. To je jasna provokacija nesramne drhali, ki je to opravila prav na dan, ko demokratično ljudstvo proslavlja 30-letnico padca fašističnega režima. Tovarniški delavski svet je o zadevi takoj sporočil vodstvu tovarne in zahteval naj krivce odkrijejo ter naj jih kaznujejo.
ci piti. Kdor izprazni prvi stekleničko zmaga. Tekmovalci bodo morali oponašati dojenčke, saj so zato organizatorji določili dve nagradi: za »najbolj originalnega dojenčka* in za »najhitrejšega dojenčka*.
V soboto, 28. julija bo večer balončkov. Plesalci si bodo pritrdili na hrbet balonček. Naloga vsakega tekmovalca bo, da bo moral počiti balonček drugega, medtem ko bo moral paziti, da drugi ne bodo počili njegovega. Zmagovalec bo dobil zanimivo nagrado. Isti večer bo še drugo tekmovanje z balončki, in sicer pihanje balončkov. Zmagal bo tisti, ki bo v določenem času napihnil največjega.
Praznovanje se bo nato nadaljevalo v nedeljo, 29. julija ter v sredo, 1., četrtek, 2., soboto. 4., nedeljo 5. in ponedeljek, 6. avgusta.
Vse dni bosta nastopala ansambla »The Lords* in »The Robbles* iz Trsta. Delovale bodo dobro založene stojnice ter stojnica s sre-čolovom.
• šolski skrbnik javlja, da je na oglasni deski skrbništva na ogled ministrska okrožnica štev. 176, ki se na-
naša na obnovitev stalne pokrajinske lestvice v zvezi z učiteljskim natečajem 7972-73 in na imenovanja učiteljev. Okrožnico si je rnoč ogledati tudi na vseh didaktičnih ravnateljstvih.
Ustanovljena federacija kemičnih delavcev
V	Tržiču so zastopniki sindikatov Federchimici-CISL, FILCEA-CGIL in UILCID UIL ustanovili e notno sindikalno federacijo delavcev kemične stroke (FULC).
V	enotnem pokrajinskem odboru je 21 članov, tajništvo sestavlja 6 članov. Prizadevali si bodo z enotnim delovanjem ustvariti na bazi in v vodenju organizacije enotni sindikat. V tajništvu so Aurelio De Carli iz podgorske predilnice, oddelek Fiocco, Andrea Dean iz tovarne Tec-Friuli iz Krmina, I.uigi Daris iz tovarne Tec-Friuli iz Krmina, Giorgio Fari iz tovarne Nest - Pack iz Tržiča, Franco Greco iz tovarne Nest-Pack iz Tržiča, Umberto Visintin iz tovarne Nest-Pack iz Tržiča.
Na povabilo tovarniškega sveta ladjedelnice Italcantieri v Tržiču sta se v torek z zastopniki tega sveta sestala -pokrajinska svetovalca PSI Waltritsch in Semola. Sestanek je bil v zveri z dogodkom, ki »e ,|e pripetil v počilniš ki koloniji v lignanu, kjer letujejo tudi otroci delavcev ladjedelnice in kjer je prišlo v prvih julijskih dneh do neljubega dogodka, ko so deklici iz so vedenjske občine prepovedali pisati domov v slovenščini. Omenjena svetovalca sta takrat vložila interpelacijo, v kateri sta ostro obsojala tako postopanje in ga ocenjevala kot protidemokratično.
Zastopniki tovarniškega sveta so po objavi interpelacije, ki je bila objavljena tudi v tukajšnjem italijanskem tisku, obiskali kolonijo, da bd izvedeli kako je prišlo do tega neljubega dogodka. Po prvem obisku so šli v Lignano še enkrat, z očetom omenjene deklice. Ugotovili so, da so otroci izročali pisma vzgojiteljicem, te so nanje napisale še nekaj hesed staršem, s katerimi so jih opozarjale na dan obiska. V našem primeru je učiteljica že napisano slovensko pismo dala prepisati v ita-
||lllll■■ll■lllll■IH■IHaaa||ll|aB|1l|ll|l|l|a||||l|||l|IMI,l1|i|l|ll|ll|||a|||l,l|l||l,l|l|l,l,|||l,|li||||l||,l,ll,l1ll|i||l|ll||1tl|l|||||,|11,a|||ll||ll|l||■a,lal,■|,l||l||IM|f|ll|llll||la■||,HI|t
LEPO JE V POLJANSKI DOLINI
Na
obisku pri tabornikih Roda modrega vala
Pred domom na Visokem je spomenik dr. Ivanu Tavčarju V nedeljo zvečer povratek tabornikov v Trst m Gorico
lijanščino, češ da ne more popraviti morebitnih napak. Odprta pisma pa so deklice izročale učiteljicam samo v nekaterih oddelkih, v drugih so dečki in deklice kar izročali zaprta pisma. Nekaj dni pozneje je v istem oddelku prišlo celo do tega, da se nekateri otroci niso hoteli igrati z že omenjeno slovensko deklico in z njeno tovariši ro, ker sta se med seboj pogovarjali slovensko.
Zastopnika tovarniškega sveta sta pok."ajin.skima svetovalcema zagotovila, da se podobne stvari ne bodo več dogajale. Kolonijo ne vzdržuje ladjedelnica, marveč cerkvena ustanova ODA, ladjedelnica le pošilja vanjo otroke svojih delavcev in skrbi za finančno plat. Člani tovarniškega sveta pa obiskujejo otroke, skrbijo za to, da se ti v koloniji dobro počutijo in jim prinašajo darila. V tej koloniji so zares oskrba in vse ostalo na zavidljivi ravni. Le omenjeni diskriminacijski dogodek je skazil mimo letovanje otrok.
Svetovalca VValtritsch in Semola sta se zastopnikoma tovarniškega sveta zahvalila za zanimanje, ki ga je ta organ ob tej priliki izkazal in izrazila željo, da se ne bi take stvari, ki so bile še pred leti skoro običajna stvar v nekaterih kolonijah, ponavljale nikjer, najmanj pa še v kolonijah, kj°r letujejo otroci delavcev tako velikega kompleksa. Tudi če pride včasih do majhnega nesporazuma, lahko ta zavzame neprijetno politično in diskriminacijsko o-beležje.
Prizadeta deklica, doma z Vrha v sovodenjski občini, se je po nekajtedenskem oddihu že vrnila domov.

'M
BENEŠKI DNEVNIK
V SOVODNJAII POD MATAJURJEM
Umrl je domačin Rihard Markič
po smrti lastnega brata Angela prevzel v svojo skrb bratovo družino: dva majhna nebogljena otroka in njuno mater — svakinjo A-lojzijo Kromac (Cromaz). Jasno, da se Sovodenjci in prebivalstvo širše okolice ogorčeno zgraža nad župnikovim stališčem.
Rihard Markič je bil delaven mož, podjeten gospodar, izredno dober ter skrben hišni poglavar. Imel je dosti prijateljev doma in po svetu, a posebno radi so ga imeli njegovi sobratje beneški Slovenci. Bil je preudarne, dostopne narave, zelo rad je živel v stalnem stiku z občani in vselej je bil pripravljen pomagati človeku v težavah. Domačini so ga bili izbrali za občinskega tajnika socialdemokratske stranke (PSDI).
Markičevega pogreba v Sovodnjah pod Matajurjem se je udeležila velika množica beneških Slovencev. S svojo prisotnostjo in z nagrobnim govorom je spomin umrlega počastil tudi predstavnik socialnih demokratov poslanec Ceccherini.
Užaloščenim sorodnikom in prija-teljerri ranjkega Riharda iz Sovodenj na Beneškem izrekamo beneški Slovenci iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi upraVa in delovni kolektiv našega dnevnika.
ANTON BIRTIČ - MEČANA
Jutri v Štandrcžu prvi dan šagre
Na nogometnem igrišču v Štan-drežu se jutri prične že tradicionalno praznovanje, ki ga prireja domače športno društvo «Juventi-na*. šagra bo trajala do prvega tedna prihodnjega meseca in bo predvsem rekreacijsko zabavnega značaja.
Jutri, v petek, 27. julija bo «baby» večer. Ko smo bili dojenčki, smo znali vsi piti iz stekleničke, toda, ali znamo to še danes? Vodja plesa izbere nekaj tekmovalcev, toliko, kolikor ima pripravljenih stekleničk mleka s cuclji. Na znak začnejo udeležen-
V zgodnjih jutranjih urah smo v nedeljo v najhujšem nalivu pustili za seboj »sončno Gorico* in avto je pol plaval pol brzel po asfaltu soške ceste proti Mostu na Soči. gele tu nas je nehalo prati in dalje proti Cerknemu je prenehalo deževati, ter je tu in tam pokukal tudi kak sončni žarek med e-nim in drugim oblakom, ki so se preprezali nad bujno zeleno dolino.
Iz Cerknega je avto zapihal v strmo in ovinkasto cesto proti Ceple-žu in preko prelaza smo se spustili v Poljansko dolino, kjer nas je končno pozdravilo prijetno jutranje sonce.
Naš cilj je bilo taborišče tabornikov Rodu modrega vala iz Gorice in Trsta, ki so že drugi teden živeli v neposrednem stiku z naravo, na prisojnem travniku tik ob košatem gozdu na Visokem pri Poljanah. Že od daleč smo zagledali zastavni drog sredi jase in pisane šoioie, ki so v obliki polkroga za pirali ves prostor. Zavili smo z glavne ceste na ozko, a dobro stransko pot in preko lesenega mostu zopet v hrib. Za prvim ovinkom smo srečali nekdanjega starosto tržaških tabornikov Draga Pahorja, ki se je z giletko trudil, da bi se pomladil za nekaj mesecev.
«Kje so naši taborniki?,* smo ga vprašali še skoro pred pozdravom.
»Tule zgoraj se sedaj umivajo pri domu femhiega aaveza» nam je pokazal kakih dvajset metrov višje po klancu. Kmalu smo pri dolgem koritu, v katero je s pipe pritekala čista studenčnica, opazili nekaj golih in zagorelih mladih hrbtov. Tudi oni so nas opazili in brž smo navezali prve stike. Skupaj smo krenili proti taboru, kamor je peljaia gozdna steza, ki je bila se blatni) od jutranjega dežja.
Pravzaprav so bili tam okoli kar trije tabori. Ob domu ferialnega sa-veza iz Ljubljane tabori rod »črnega mrava* iz Ljubljane. Malo višje nad njimi je tabor čebelic in medvedkov iz Gorice in Trsta in nad njimi, na jasi sredi gozda, pa »starejši* člani Rodu modrega vala, ki so se pravkar pripravljali, da bodo s svojo menažko oblegali kuhinjo, kjer so jim dežurni kuharji že pripravili zajtrk.
Naproti nam je prišel vodja tabora, prof. Aldo Rupel, ali po taborniško Skala in stisnili smo si roke. «Kako se kaj počutijo letos naši taborniki?,* smo želeii vedeti že takoj na začetku, »ge kar dobro. Sicer smo imeli včasih tudi kaj dež-
ja, povečini ponoči in zato nas ni kovec kar 17 lepih jahalnih konj.
mnogo oviral. Ker smo na visokem, je kmalu po dežju zopet vse suho in tudi ležišča so dvignjena od tal, tako da ni nevarnosti, da bi nas voda odplavila v dolino.*
Zvedeli smo še, da jih je okrog 80, malih in velikih samo r Goriškega in Tržaškega, da so bili že na izletu na Blegošu, kjer so na povratku izbrali bližnjico, pa so zašli in tako hodili še dve uri več. Bili so tudi v Ljubljani, kjer so sl ogledali muzej NOB, veliko dvorano in naprave v Tivoliju ter krenili tudi k Urhu in si ogledali tamkajšnji spomenik padlim borcem iti žr tvam. zadnji teden imajo še v načrtu ogled škofje Loke in muzeja, nekateri pa bodo krenili iudi na gtoržič.
Medtem so taborniki, mali in veliki, pospravili zajtrk, ki jim je šel zelo v slast in zbrali so se v dveh vrstah ob drogu za zastavo. Postrojih so se in ob petju pozdrava zastavi se je ta počasi dvignila proti vrhu droga ter zaplapolala nad Poljansko dolino. Po po spravljanju šotorov, ki jih je potem pregledala in točkovala posebna taborniška komisija, so se vsi, razen dežurnih, pripravili za odhod. Na programu je bil obisk Zakriža nad Cerknim, kjer je bilo ta dar ne programu odkritje spominske plošče ob 89 o’^einici prve številke Partizanskega dnevnika in kjer je bilo določeno. da bodo naši taborniki imeli častno stražo.
Pred slovesom nam je starosta Skata še naročil, da se vrnejo domov v nedeljo, 29. julija in naj starši počakajo vlak na postaji v Novi Gorici ob 18.30 ali po naše ob 19 30. Medtem so prišli tudi drugi obiskovalci iz Gorice in Trsta, ter se tudi odpravljali v Cerk no in proti Zakrižu.
Nekateri od njih so bili v taboru že v soboto zvečer in pripovedovali so o .epem doživetju ob tabornem ognju, kjer so se zbrali vsi trije tabori pa številni domačini in obiskovalci; obiskala jih je tudi gledališka skupina IX. korpusa, ki io je vodil večno mlad, le nekoliko bolj »obilen* Turk-Joco, ki je zabaval mlado in staro z veselimi in
ki so na voljo obiskovalcem za jahalno šolo na bližnjem vežbališču. Nedaleč od hiše pa je kipar Savin-šek ustvaril kar sredi travnika na mogočnem podstavku bronasti lik nekdanjega gospodarja tega lepega kotička, pisatelja in politika ter ljubljanskega župana dr. Josipa Tavčarja.
Čas je naglo tekel in tudi mi smo morali kreniti nazaj proti Cerknemu in v Zakriž, da bi ne zamudili slavja, ki je bilo drugi cilj našega nedeljskega potovanja.
I. M.
Prefekt dr. Molinari prefekt 1. stopnje
Goriškega prefekta dr. Molinarija je rimska vlada na seji v torek povišala v razred prefekta prve stopnje. K povišanju dr. Molinariju čestitamo.
V Štandrežu vrteli film o domačem delovaniu
Prejšnji petek in soboto je v štandrežu prosvetno društvo »Oton Župančič* imelo dva filmska večera, ki jih je priredilo na odprtem pri sedežu na glavnem trgu.
V petek ni šlo pravzaprav za filmski večer, marveč za predvajanje posnetkov o delovanju in izletih, ki so jih napravili člani šlandrežkega dru štva. Številno občinstvo, predvsem domačini, so se zelo navduševali, ko so se videli na platnu na raznih izletih in na proslavah. Posebno zanimiv je bil posnetek o izletu, ki so ga Štandrežci organizirali na Koroš ko. Zelo zanimivo je bilo tudi, ko so gledalci videli na platnu poroko domačega para.
Ker je bil večer zelo zanimiv, so člani društva sklenili, da ga bodo ponovili v soboto zvečer. Tudi tokrat se je zbralo precej ljudi, ki so navdušenjem sledili dogodkom platnu. Po tem pa so še predvajali celovečerni ameriški film »Goreča ka
V	šestih mesecih 1.969 novih vozniških dovoljenj
V	prvih šestih mesecih letos je prefektura odvzela 92 vozniških dovoljenj. 30 so jih odvzeli, ker se niso lastniki javili na obnovitvenih izpitih ,15 ker so se njih lastniki na cesti slabo obnašali, 26 ker so lastniki povzročili prometne nesreče.
V	istem času so izdali 1969 vozniških dovoljenj, potrdili 1613 zapadlih desetletnih dovoljenj, 405 zapadlih petletnih in 156 vojaških vozniških dovoljenj spremenili v civilne.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 5. avgusta družinski izlet v Polhov Gradec in v Ljubljano. Vpisovanje in vsa potrebna pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, vsak delavnik od 9.30 do 12.30 do ponedeljka, 30. julija.
Prosvetno društvo »Briški grič* ti števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera, Karlovac (kjer bodo prenočili), Zagreb, Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanje sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v petek, 27. in v soboto 28. julija izlet do Zadnjice (Trenta) na Prehodavce ob otvoritvi obnovljene Zevske koče. Izletniki bodo obiska-tudi Sedmero jezer.
SPD organizira 11. in 12. avgusta vzpon na Viš - Jof Fuart ter 16., 17. in 18. avgusta vzpon na Triglav.
uuvai uiiouu tu c-.u - „ *........
žalostnimi zr odb: mi iz časov borbe! Predsednik društva, Danilo Nanut,
po teli hribih.
Na povratku smo obiskali nekdanji dom dr. losi,1'. Tavčarja, ki se blešči med tlenjem v dolini pod taborom. Mogočna pol kmečka stavbo je lepo vzdrževana in v hlevu ima sedanji najemnik stavbe šin-
V ponedeljek, 16. julija je v Sovodnjah na Beneškem podlegel srčni kapi zaveden Slovenec, 57-letni Rihard Markič (Marchig).
Po odločnem nastopu delegacije štirih starejših domačinov je sovodenjski župnik Antonio Modonutti dovolil zvoniti komaj naslednjega dne popoldne, 16 ur po smrti pokojnega. Dušni pastir Modonutti je skušal izvesti neuspelo sankcijo samo zato, ker je neporočeni Rihard
”.am je povedal, da sta to bila prva dva filmska večera, kajti pravi teden filma se bo pričel po drugi polovici avgusta vedno na odprtem pri gostilni Romana.
Goi iški iu i> luški taborniki meu obedom v taboru v Poljaiaki dolini
4 osebe ranjene pri trčenju v Jugoslaviji
Družina iz Gradišča, oče, mati dva sina, se je v torek ob 20.40 ponesrečila na cesti, ki iz Vipave pelje proti Postojni. Gre za 42-letaega Giovenza Bearzija iz Gradišča, Ulica Ciotti 18, njegovo ženo, 39-letno Liano ter za sinova Edoarda in Ezia.
Družina se je vozila v fiatu 500 GO .73471, ko je na nekem ovinku čelno trčil v holandski avtomobil, ki prihajal iz nasprotne strani. Osebe holandskega avta so ostale nepoškodovane, medtem ko so družino iz Gradišča prepeljali z jugoslovanskim Rdečim križem v goriško bolnišnico. Tu Giovenzu ugotovili lažji možganski pretres in druge odrgnine po telesu za radi česar se bo zdravil teden dni; ostale ponesrečence pa so le obvezali zaradi lažjih poškodb.
V Ul. Del Santo je prišlo do trčenja dveh avtomobilov pri katerem se je ranil voznik enega vozila. 23-letni uradnik Peter Gorjan iz Gorice, Ul. Foscolo 14. V bolnišnici so Gorjanu ugotovili lažje rane in udarce in se bo zaradi teh zdravil 3 dnu
Kino
(.uriva
VERDI 17.15—22.00 »A.A.A. Massag-giatrice bella presenza offresi*. P. Senatore in E. Manni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Un uomo e una donna*. A. Aimeč in J. L. Trinti-gnant. Barvni film. Prepovedan* mladini pod 14. letom.
MODEKN1SSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto,
VITTOR1A Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Causa di di-vorzio*. Barvni film.
AZZURRO Zaprto.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Lossessione del mostro*. Barvni film.
JVova (inrirrt
SOČA »šerif to je dežela nasilja*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »Pravica do rojstva*, mehiški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »Zadnji bojevnik*, ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE »Eva*, zahodnonemški barvni film ob 20.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, teL 29-72.
V	zapor zaradi vinjenosti
V	torek ob 14. uri so agaiti kvesture aretirali 37-letnega Marija Jakopiča iz Gorice, Ul. Didz 40 zaradi vinjenosti.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg republike, teL 72-341.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Marcella Verzegnastf,
Federica Zimolo, Chiara Verzegnasd, Giuseppe Mangiaracina, Simone Rigo-nat.
O NAJNOVEJSIH DOGAJANJIH V SVETU
Ali se zdaj v Afganistanu obetajo kakšne spremembe?
Težka dediščina preteklosti - Kakšno podobo si o deželi lahko ustvarimo na osnovi statističnih podatkov? ■ Trud za ohranitev ravnotežja med velikimi
Afganistan je dežela, kjer, kot morda nikjer drugje, z vso silo prihajajo do izraza nasprotja med razkošnim bliščem in črno revščino. V Aziji pa je obenem malo dežel, ki bi se lahko ponašale z ostanki take kulture, civilizacije in državne moči v preteklosti. Nekdanje glavno mesto Balk, ki je danes skromna vas s 3000 prebivalci, je bilo nekoč cilj številnih božjepotnikov, trgovcev, surovih osvajačev. Celo daljni Arabci so ga smatrali za »mater vseh mest na svetu*. Njegova zgodovina se je začela tisoč let pred našo ero. Skozenj je šel grozni Džingis-kan. Predaleč bi nas privedlo, če bi se hoteli dotakniti vsega, če bi hoteli prikazati skozi kakšna tegobna obdobja se je moral prebijati Afganistan, preden se je v tem stoletju znašel v svojem sedanjem položaju.
Ponovno si je pridobil svojo neodvisnost pred 54 leti. Izrazito fevdalna kraljevina se je znašla na važnem križpotju trgovinskih in strateških interesov, med Anglijo in Sovjetsko zvezo. Ko je 1. 1923 kralj Abdulah dovolil Sovjetom, da izgrade prvo železniško progo v Afganistanu, so bile iz tega izhajajoče strateške posledice zadostne, da je britanska tajna služba poskrbela za upor plemena Patanov, ki so omenjenega kralja zrušili.
V teh 55 letih neodvisnosti pa bi bilo lahko več storjenega, medtem ko podatki govore o dokajšnji zaostalosti.
Dežda šteje 16 milijonov prebivalcev, ki naseljujejo ozemlje 600 tisoč kvadratnih kilometrov. To so Petani in Tadžiki, uradna sta perzijski in paštu jezik, vera pa je muslimanska. Pismenih je komaj 20 odstotkov. Čeprav je bila ustava 1. 1964 nekoliko modernizirana, ima samo 2 milijona oseb volilno pravico, toda le polovica teh se volitev udeležuje. Pogosto volijo poslance, ki so sami nepismeni. Večina prebivalcev živi nomadsko življenje. Poprečni dohodek znaša 100 dolarjev na osebo. Afganistan ima najnižji odstotek industrijskega razvoja v Aziji, v industriji dela le okrog 0,5 odstotka prebivalcev. Poglavitni gospodarski panogi sta poljedelstvo (žitarice, riž, bombaž, sladkorna repa, tobak, sadje) in živinoreja
Kralj Mohamed Zahir šah, ki je bil zdaj odstavljen, se je rodil L 1914, prestol je zasedel 1. 1933, ko je imel 19 let, po velikih nemirih in umoru svojega očeta, kralja Nadirja. Šolal se je v Parizu. Zelo mnogo je potoval in videl precej sveta. Ni moč reči, da bi ne bil želel pospešiti razvoja svoje dežele. Zahteval je in tudi dobil zunanjo pomoč. Pri tem se je vedno trudil, da bi o-hranil določeno ravnotežje in bi ne prišel pod popoln vpliv ene ali druge velike sile, to pa ni bilo lahko. Kot diplomat je pokazal dokajšnjo spretnost. S Sovjetsko zvezo je sklenil pakt o nenapadanju, s Kitajsko prijateljsko pogodbo. Trudil se je za dobre odnose z Ameriko, ne da bi to drugim bilo sumljivo. SZ mu je z orožjem, motorizacijo, celo tanki in letalstvom opremila armado 60.000 mož. Celotna pomoč, ki jo je prejel od več strani v teku desetih let, znaša nad poldrugo milijardo dolarjev. Od tega je prejel od SZ 800, od ZDA 500 in od Kitajske 100 milijonov dolarjev. Velik del je bil porabljen za izgradnjo infrastruktur, zlasti za ceste, letalske zveze, šole in nekaj tudi za industrijo.
Za vojaški udar, do katerega je pred kratkim prišlo, vtem ko se je kralj nahajal na letovanju v Italiji, je značilno to. da je bil vodja zarote nekdanji vladni predsednik, general Mohamed Daud Kan, ki je mož kraljeve sestre in torej tudi sam pripada dvomi družini. Takoj po prevzemu oblasti je Daud izjavil, da so bile glavni razlog udara zaostalost in velike socialne razlike in krivice, ki obstoje v državi. Obljubil je, razumljivo, boljšo in uspešnejšo demokracijo in temeljite reforme. Za velike sosede in ostali svet so posebne važnosti njegova zagotovila o kontinuiteti zunanie politike, spoštovanju pogodb, o prijateljstvu z vsemi in pripadnosti politiki neuvrščenih. Seveda se po udaru samo po sebi postavlja vprašanje, ali pa vendar za tem ni še kakih drugih razlogov, razen izjavljenih. Ali se za besedami o blagru ljudstva ne skrivajo kaki drugi osebni ali skupinski interesi ali kaj drugega. Daud je namreč bil 10 let vladni predsednik, užival je vse zaupanje svojega svaka - kralja, pa kljub temu tudi v tem času m bilo kakih boljših razvojnih perspektiv. Zdaj Daud govori, da ie bila z
udarom odpravljena »neka psevdo -monarhija, ki je slonela na osebnih in razrednih interesih*. V resnici pa tudi sam Daud pripada fevdalni oligarhiji in njegovo bogastvo je o-gromno. Po njegovi predsedniški dobi je kralj L 1964 namesto absolutne uvedel ustavno monarhijo. S to ustavo je zmanjšal moč dvora ter uvedel parlament. Morda je Daud zdaj le reagiral zaradi tega, ker vse to ni funkcioniralo, kot bi moralo.
Takšni dogodki oziroma stanja so lahko vedno povod za številne špekulacije in poskuse vmešavanja v notranje zadeve od zunaj. Dasiravno novi poglavar Afganistana poudarja svojo neuvrščenost, so takšne špekulacije tudi zdaj prisotne. O tej neuvrščenosti trenutno ne dvomijo Indijci. V Novem Delhiju niso imeli razlogov, da bi želeli zrušenje kralja, ne verujejo pa, da bi Afganistan, čeprav strateško — kot vrata azijskega jugovzhoda — žeto zanimiv, skušal zdaj z Daudom zaigrati kako hazardno vlogo. Sicer pa niso časi
za to, saj se vsi trudijo, da bi se na tem področju ognili kakim medsebojnim spopadom.
Precejšen odjek so dogodki v Afganistanu imeli v sosednem Pakistanu. Zakaj? Patani žive tako na eni kot drugi strani pakistansko - afganistanske meje. Tako so jih bili razdelili Angleži v času, ko tu niso določali samo meja, ampak tudi marsikaj drugega. Afganistan pa je menil, da to ni bito pravično in da bi Pakistan moral zagotoviti Patanom pravico do samoodločbe, kar bi pomenilo določitev nove meje oziroma, da se Patanom v državi zagotovi najširša avtonomija. Nekateri tolmači trenutnega stanja pravijo, da je kralj bil v tem pogledu zmeren, Daud pa radikalen, tako da je v času, ko je bil predsednik vlade, mejo s Pakistanom celo zaprl in tako povzročil napetost z ZDA. Ni pa pričakovati, kot se nekateri boje, da bi s tem v zvezi prišlo do česa podobnega o-nemu, kar se je bito zgodilo z Ban-gladešom.
Motiv iz Drage
(Foto M. Magajna)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniii,,
NEEVIDENTIRANI PROSVETNI DELAVCI - HARMONIKARJI
Z improviziranim ansamblom po vaseh Beneške Slovenije
V Gorenjem Tarbijn so si želeli lepih starih domačih napevov - «Pri Silvi» v Oblici so odklopili «skrinjo» - «Taimeja» se je končala v Brdih
Kljub izseljevanju in izven raznih društev se v Beneški Sloveniji goji zelo živa kultura, o kateri se bolj malo piše in o kateri se na nobenem sestanku ali zborovanju ne govori. Gre za celo vrsto neevidentiranih prosvetnih delavcev -ljudskih harmonikarjev. Naj tu v tem kratkem sestavku imenujemo vsaj najvažnejše. To so Luciano Lavrenčič z Vrha nad Landarjem, Renato iz Loga pri Podbonescu, Primo Medveš iz Marsina, Renato Karlič iz sovodenjskih Brdc, Mario Malin iz Čedada, Elizej Jussa iz Petja ga.
Prvo mesto med temi prav gotovo pripada še vedno Eliseju, saj je lani zastopal Benečijo na že tradicionalnem „tekmovanju. 'jlovetjJHjh ljudskih harmonikarjev na Pokljuki blizu Bleda in letos, 5. avgusta, se bo ponovno udeležil te prireditve in mu že sedaj želimo, da bi s svojo nad sto let staro harmoniko tudi letos častno zastopal tam našo slovensko deželo izpod Matajurja.
Imenovani beneški muzikanti se najčešče pojavljajo posamič zdaj v tej, zdaj v drugi beneški vasi, koder se ob lepih zvokih njihovih harmonik kaj kmalu nabere polna gostilna domačinov. Najpogosteje se takšno veselje »zapotegne* do poznih ur. Gostje se nakopičijo v lokalu in nikomur se nato ne mudi domov, pa čeprav je že pozno, čeprav bo treba naslednje jutro zgodaj vstati.
Včasih pa se zgodi, da se v kaki gostilni znajde dvoje ali troje celo četvero harmonikarjev, včasih se odpravijo kar na lastno pest na »turnejo* po Benečiji, nekako tako, da se le med seboj organizirajo.
Pred nedavnim so se trije popularni beneški harmonikarji Elisej Renato in Luciano odpravili v vzhodne kraje Benečije do Gorenjega Tar-bija in Oblice in zaključil nedeljo pozno v noč v Skrilju na Goriškem. Ta »ekspedicija* je potegnila v svojo sredo tudi mene, da je iz »terceta* nastal «kvartet».
Zbral nas je Luciano Lavrenčič, ki živi v Mirniku na Goriškem, njegovi starši pa so z Vrha.
Ko smo se pojavili v novem, lepo urejenem gostišču v Gorenjem Tar-biju, so nas domačini zelo prijateljsko snreie1' kot bi bili z njimi živeli doma ali koderkoli po širnem svetu. Njihova prva želja je bila, naj bi zaigrali nekaj domačega, slovenskega. In najprej je raztegnil svoj »meh* Elisej in ljudje so se kar spogledovali, tako so jih pritegnili stari slovenski beneški napevi, ki jih je igral Elisej, katerega prsti so tako rekoč plesali po stari harmoniki.
Nato je s svojo novo harmoniko nastopil Lučano. Ob poslušanju njegovih poskočnih iz matične Slovenije so se ljudje tako ogreli, da se je začelo že vriskanje. In tedaj je na mizo prispela obilna »pošiljka* domačega narezka in pijače.
Po malici je vzel v roke svojo blestečo klavirsko harmoniko Sovo denjc Renato, ki so ga vaščani spoznali, da je potomec znanega pokojnega beneškega glasbenika A-lojza Karliča - Vidžona. Zaprosili so ga, naj zaigra »Vidžonov valček*, ki ga že zdavnaj poznajo kot enega izmed prvencev tako imeno-Vanega »železnega repertoarja* beneške narodne glasbe. Ko je Renato z izrednirp uspehom končal zaželeni motiv in xiodaL še nekaj drugih popularnin motivov iz Nadiške doline, sem tudi sam dodal programu dvoje ali troje tistih skladb našega ansambla «Beneški brati*, ki so se posebno v zadnjem času uveljavile kot glasba in pesmi današnjih beneškoslovenskih glasbenih stremljenj in postale že nekakšna narodna glasba beneških Slovencev.
Predno smo odšli v Oblico, smo še skupaj zaigrali in zapeli venček beneških narodnih in ponarodelih pesmi. Z občinstvom iz Gornjega Tarbija smo se morali raziti, ko je bito navdušenje na višku. Zato smo morali domačinom obljubiti, da jih v kratkem ponovno obiščemo.
V gostilno «Pri Silvi* v Oblici smo prišli v trenutku, ko se je tamkajšnja mladina vrtela ob sodobni zabavni glasbi iz domačega juke boxa. Ko pa je mladina ugotovila, da imamo s sabo svoje »mehove*, so odklopili «skrinjo» in se začeli vrteti ob živih zvokih našega priložnostnega ansambla štirih harmonik. Bilo je že pozno v noč, toda navdušenje se »Pri Silvi* še ni poleglo. Kmalu po našem prihodu se je v gostišču nabralo toliko starejših in mlajših domačinov, da so biU gostinski prostori polni. Pozno pa je že bilo in vsakdo je moral svojo pot.
Močno razgibana nedelja nas je od tod vodila še v Skrilje, v Brda. Kdorkoli je tedaj šel tod mimo, ga je zagotovo potegnilo v gostilno, ko je zaslišal «škripanje» naših instrumentov. In zato smo se šele ob drugi uri po polnoči ločili od gostilne, ki je bila polna domačih gostov ter gostov iz bližnjih krajev. Ko smo se vrnili v Čedad, se je na vzhodu že svetlikalo.
In v zgodnjih jutranjih urah sem začel razmišljati o hvalevrednem spontanem poslanstvu, ki ga mimo društev in organizacij vršijo navdušeni beneški ljudski harmonikarji.
Anton Birtič - Mečana
Štirje harmonikarji od leve proti desni: Elisej Jussa, Renato Kari č, Anton Birtič - Mečana in Luciano Lavrenčič ter ob njem njegova žena
NA FILMSKIH PLATNIH
Maslrociiujue - Totd:
«Siamo uomini o caporali»
Medtem ko v večjih italijanskih mestih Totojevi filmi doživljajo velik uspeh, tako da se je npr. v Rimu neki kinematograf specializiral v Totojevih filmih, se je v Trstu pojavila za en sam dan in sredi poletja reprizna izdaja filma «Sio.mo uomini o caporali» (1955), ki ga je režiral Camillo Mastrocingue po Totojevem siže-ju in scenariju. Gre torej za zelo pomembno delo, saj je edini film, ki ga je Toid imel za svojega in za katerega je napisal siže in (v sodelovanju) scenarij ter je sestavil pesem, ki jo sam v njem poje.
Da je bil Totd velik igralec, tega smo se že zavedali. «Siamo uomini o caporali» priča (in v tem smislu je za nas veliko presenečenje), da je tudi velik komični avtor, drugače kot mislijo nekateri, npr. Goffredo Fofi v svoji sicer zanimivi knjigi, ki je izšla za založbo Samonb & Savelli. Film je zelo pomemben tudi kot dokument razvoja italijanske družbe od nacistične okupacije preko osvoboditve in prisotnosti ameriške vojske do 50. let, v katerih je nastal. Njegova poanta je zelo enostavna: nasilneži, zatiralci, (tisti, ki jih Totd imenuje «caporali») vedno prevladajo nad preprostimi ljudmi. A to poanto nam film ne izrazi v shematičnem ali «kvalun-kvističnem», pač pa v umetniško uspelem in utemeljenem delu.
Vsa velika komičnost je nekakšna sublimacija življenjske nesreče. Tudi Totojeva, kot Chaplinova ali Keatonova, je taka. Zato je na koncu filma komičnost tesno povezana z grenkobo, z zagrenjenostjo. Zato uspe Totdju obravnavati ne resnobno, a globoko, celo vrsto problemov, med katerimi bi radi omenili odnos igralca do lastne umetnosti (čudoviti začetek v svetu filmske proizvodnje, ki spominja na Edwardsovo destruktivno satiro v «Hollywood Party», ter gledališka ekshibicija) problem moderne psihiatrije, ki ga film anticipira v osebi zdravnika, ki posluša Totbjevo pripoved in mu da prav, a ga prepusti družbi, ki ostane nespremenjena.
Poleg Totoja nastopata v filmu Paolo Stoppa v spretno igrani, odkrito antipatični vlogi, in Fiorella Mari.
Robert Alt man:
«Brcwstcr McCIoud»
«Brewster McCloud» (Anche gli uccelli uccidono, 1970) je film, ki ga je Robert Altman režiral med «MASH» in tMcCabe and Mrs. Miller» (1 compari) in ki je šele zdaj izšel v Trstu. primer japi s tema dvema filmoma se nam zdi «Bremster McCloudi> manj uspelo delo.
Altman nam pripoveduje zgodbo mladeniča, ki hoče leteti in ki je prijatelj ptic, katere ga rešijo iz nerodnih okoliščin. Zgodba je pripovedovana v ironičnem tonu, ki smo ga že spoznali v «MASH»; konec filma kratko malo ponavlja prejšnjega. Zdi se nam vendar, da manjka delu iskrenost in kompleksnost, čeprav ima tu pa tam nekaj zanimivosti.
S. G.
iiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiulMiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
Da bi bogati lahko živeli naj siromašni kar poginejo
Že nekajkrat smo poročali o strahotni suši, ki je zajela Čad, Niger, Gornjo Volto, Mali, Mavretanijo, Senegal in Capvertsko otočje. V teh srednjeafriških deželah je v nevarnosti življenje milijonov ljudi. O zadevi so se razpisali vsi časopisi, vse revije, o zadevi so začeli razpravljati v raznih parlamentih in vladah, tudi organizacija FAO je rekla svojo besedo.
V takšnem vzdušju pa so se začela tudi raziskovanja o možnostih posega razvitega sveta, oziroma sveta nasploh, kadar pride do katastrof, kakršna je zajela ta del centralno zahodne Afrike. V ta raziskovanja so pritegnili najnovejše pripomočke in elektronski računski stroji v Massachusetts Institute of Teh-nology niso le predvideli, pač pa v nekem smislu že načrtovali našo bodočnost. Mislimo bodočnost vsega sveta.
Ta načrtovanja so zbrana v publikaciji, ki je izšla pred dnevi pod naslovom »Nasproti splošnemu
..............................................................................HUM,,,.............-H.................................................................................................................
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odlično razpoloženje na delovnem mestu. Nestalnost vašega značaja vam utegne povzročiti neprijetnosti
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vsestranski napredek v profesionalnih zadevah. Prenagljena sodba se bo izkazala za nepravično.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Trenutno zmanjšana borbenost na vseh področjih. Družinski člani in ljubljena oseba vas bodo vi"'1"' cenili.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne izgubljajte se v podrobnostih, če mislite doseči drugi cilj Nekaj sporov z ljubljeno osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Če ste v dvomu, poslušajte mnenje prijatelja. čutili boste potrebo po miru in duševnem oddihu.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ve lika aktivnost pri reševanju osebnih problemov. Zanimivi pogovori. Posvetiti morate več časa svojcem.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)
Imeli boste dobre ideje, toda smolo pri njihovi realizaciji. Na očitke reagirajte odločno.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Skorajšnja rešitev nroblema. ki vas že toliko časa tare. Harmonija v družini in z ljubljeno osebo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nikakor ne podcenjujte nasvetov strokovno podkovanega prijatelja. V neki zadevi boste morali popustiti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S skupnim delovanjem boste končno dosegli cilj. Doživeli boste razočaranje, ki pa vas bo pripeljalo na pravo pot.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Manjši problemi zahtevajo neodložljivo rešitev. Moralno zadovoljstvo zaradi pričakovane sprave.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ničesar ne obljubljajte, če veste že vnaprej, da ne boste izpolniti. Bodite bolj obzirni do starejšega družinskega člana.
0 sovjetskem šolstvu
MOSKVA, 25. - Pred nedavnim je vrhovni sovjet sklenil, da se bo v Sovjetski zvezi obvezno šolanje podaljšalo s sedanje osem- v deset-letko. To bo privedlo do tega, da bo v Sovjetski zvezi obvezna srednja šola za slehernega državljana. Sicer pa sovjetski podatki, ki jih objavlja agencija Novosti, pravijo, da je v Sovjetski zvezi že sedaj nad 50 odst. ljudi z dokončano višjo srednjo šolo. Vrh tega vsak tretji sovjetski državljan obiskuje kako redno ali izredno šolo.
Pred 50 leti se je Sovjetska zveza lotila borbe proti analfabetizmu in podatki iz leta 1922 - 23 govore, da je vsak četrti državljan Sovjetske zveze znal brati.
Po najnovejših podatkih stopi sovjetski otrok v prvi razred osnovne šole že del-ma pripravljen, kajti že v otroškem vrtcu se nauči brati
pa tudi nekaj računanja. Ko sovjetski otrok konča obvezno šoto, lahko nadaljuje višje srednje šole, tehniške šole, poklicne šole, nato pa tudi univerzo. Po končanem obveznem šolanju se je lani kar 90 odst. šolarjev vpisalo na višje srednje šole, torej ni zaključilo šolanja z obveznim šolanjem.
Statistični podatki nadalje pravijo, da 72 odst delovnih moči v gospodarstvu ima za seboj popolno srednjo šoto. V lanskem šolskem letu je zaključilo razne strokovne šole 700 tisoč učencev.
Prejeli smo
PRATO NOTIZIE — Izdaja krajevna ustanova za turizem m gostinstvo. Letnik XI., štev. 2. Dvomesečnik. Odgovorni urednik Mario Bellandi.
ravnotežju*. V tej publikaciji je prikazano vse, kar je zbrala podatkov raziskovalna skupina System Dyna-mies Group, to se pravi, tista skupina raziskovalcev, ki so pred nekaj meseci tako prepričljivo dokazali, da svetu že ni več pomoči in da naj nihče ne veruje, da bo napredek sveta večen, ker da bo tehnologija rešila vse probleme. Iluzorno bi bilo, pravijo strokovnjaki, verjeti v to, da bi bilo možno svet, ki je sedaj razdeljen na bogate in siromašne, popraviti tako. da bi se z razdeljevanjem dobrin bogatih moglo pomagati tudi revnim, da bi tudi ti postali kolikor toliko enakopravni bogatim.
V tem seveda ni mišljeno razdeljevanje dobrin med revnimi in bogatimi v ZDA ali med revnimi ali bogatimi v Indiji, da vzamemo v poštev dve skrajnosti. Mišljeno je tu razdeljevanje dobrir, in napredka med razvitimi deželami ter deželami v razvoju oziroma deželami, ki jim zgodovina ni dovolila ali vsaj omogočila, da bi se bile razvile.
In Jay W. Fmestal, ki je vodil raziskovalno skupino MIT iz Bostona, torej skupino raziskovalcev, ki je skušala «napovedati» bodočnost sveta in si pri tem pomagala izključno z znanstvenimi sredstvi in pripomočki, med drugim piše:
»Ni realno upati, da bodo nerazvite dežele uspele doseči raven, ki jo imajo visoko industrializirane dežele. To bo praktično nemogoče. Vsak državljan v visoko razviti deželi onesnaži okolje za deset celo za dvajsetkrat več, kot ga onesnaži državljan v nerazviti, v siromašni deželi. Pa tudi surovin in dobrin porabi državljan v razviti deželi za deset, tudi za dvajset državljanov nerazvitih dežel. Vrh tega se prebivalstvo nerazvitega in torej siromašnega sveta bolj naglo množi kot prebivalstvo razvitega sveta. Če bi prebivalci nerazvitega sveta nekega dne morali doseči raven sedanjega razvitega sveta, bi se onesnaževanje sveta povečalo za petdesetkrat v primerjavi s sedanjim. Že sedaj pa tai namo, da je
svet v določenih predelih nepopravljivo onesnažen. Isto velja tudi za surovine. Znano, dokazano je, da začenja nekaterih surovin primanjkovati, drugih da je le za krajšo dobo. če bi morali surovine eksploati rati v 50-krat večji meri. bi takoj pošle. Iz tega izhaja logičen zaključek, da bi v tem primeru ne bilo možno ohraniti normalno življenje na Zemlji*.
»Normalno* življenje na Zemlji je torej življenje razvitih in bogatih ob nerazvitih in siromašnih, pa še raje ob od lakote umirajočih. Iz tega izhaja, da bo treba neke »zastarele* principe opustiti, opustiti bo treba celo krščanska načela, ki da so veljala lahko pred dvema tisočletje rna, ko je kazalo, da so bogastva Zemlje neizčrpna in ko se je lahko reklo, da naj bodo ljudje med seboj bratje. Danes pa je to že preživeto kajti znanost sama, celo elektron ski možgani pravijo, da je to ne mogoče, da so ta načela preživela kajti sicer kako bo živel bogati svet. Naj raje siromašni svet, ki je že vajen bede, nadaljuje v bedi, če je potrebno naj celo umira, da bo bogatemu svetu zagotovljeno «normal no* življenje.
To je «morala», to je «etika» bogatega, pač v smislu starega reka, da sit ne verjame lačnemu. Neki francoski sociolog je v zvezi s tovrstno «logiko» sveta nasproti nerazvitemu rekel, da se «pod zastavo znanosti* skuša ustvariti nekaj, kar naj bi bila «nova morala*, kar naj bi bila nova etika, etika, v kateri je velikansko zlo, prava tragedija, če umrle človek, kateremu so presadili srce ali ledvice, ker je pač podlegel človek, ki mu je sodobna znanost skušala pomagati. Ni pa nikakršna tragedija, še celo zlo ni, če umre od lakote šest milijonov ljudi, kolikor jih umira danes v zahodni centralni Afriki.
Svet se torej deli v dva dela, v bogatega in revnega, v tistega, ki mora živeti n«mevati in napredovati in v tistega, ki lahko hira in celo umre, da bo bogati laže živel.
ČETRTEK, 26. JULIJA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Gledališki klub:
BALET
Četrto nadaljevanje
19.00	GABI IN DORKA Madžarski film za otroke
Igrajo: Gabor Egyazi in Zsuzsa Gyurkovits
19.15	VARNO MORJE Četrto nadaljevanje
19.45 ŠPORTNE VESTI ITAL. KRONIKE
20.30	DNEVNIK
21.00	Manzonijeva «ZAROčENCA»
Osmo, zaključno nadaljevanje
V	Manzonijevih »Zaročencih* smo že v fazi, ko Renzo, ki je prebolel kugo, začne iskati ljubljeno Lucio in jo najde v neki baraki med okuženci. Tudi ona je preživela bolezen. Don Cristoforo tedaj oprosti Lucio, ki se je zaobljubila na večno nedolžnost in Renzo ves srečen hiti v rojstni kraj, da prinese veselo novico. Zajame ga naliv, ki je gotov znak, da se bo kuga končala. In ko cincavi Don Abbondio zve, da je mogočni Don Rodrigo vendarle umrl, ju poroči
22.00	RUGGERO RICCI izvaja Paganinija
Ruggero Ricci je, kot pove ime, italijanskega izvora, vendar se je rodil v San Franciscu. Na programu ima nocoj dve skladba, ki se jih lotevajo le veliki virtuozi. Gre najprej za Paganinijev Koncert štev. 4, ki je bil prvič izvajan 1830. leta. Ko je genovski mojster umrl, je rokopis skladbe prišel v sinove roke, ta pa je partituro izgubil. Nat0 so skladbo iskali po vseh koncih Evrope, koder je bil Paga-nini in skladbo so pravzaprav odkrili po naključju. Ko je založnik Gallini brskal po arhivih znanega glasbenika Gio-vannija Bottesinija, je naletel na tiste strani partiture koncerta, ki so pač manjkale. In ta koncert, ki so ga, kot smo že rekli, prvič izvajali 1830, so drugič izvajali 124 let pozneje, namreč 1954. leta v Parizu. Pri tem izvajanju, ki je bilo dejansko drugo izvajanje integralnega Paganinije-vega Koncerta štev. 4, je sodeloval Gallinijev sin Franco Glasbeni strokovnjaki vedo, da je koncert lepo napisan, posebno v svojem osrednjem delu, vendar pa hkrati zahteva visoko visoko virtuoznost
23.00	DNEVNIK
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.15	SIM SALABIM
To je tretje srečanje s programom, ki sta ga pripravila Paolini in Silvestri in ki ga mojstrsko vodi znanj roko-hitrec Silvan, ki se je v dosedanjih dveh oddajah izkazal ne le kot rokohitrec ampak kot dober televizijski napovedovalec. Bistvo te oddaje je, da se dopolnjujejo in med seboj vrstijo najrazličnejše točke lažjega programa, kot na primer nekaj varieteja, nekaj baleta, petja, komike itd.
22.15	PORTRET VELIKE BRITANIJE
Leta 1933 se je rodila BBC, prva resnično velika agencija. Ta agencija je odigrala veliko vlogo po veliki krizi, ki je zajela svet leta 1933. Agencija je namreč vnesla nekaj optimizma in dvignila moralo. So to leta, v katerih se Velika Britanija prepriča o možnosti, da se lahko usmeri v nekakšno kompetitivnost na vsem svetovnem področju.
V	nocojšnji oddaji pridejo na vrsto filmi The face of Britain, BBC — The voice of Britain in Norih Sea
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.10 Obzornik
19.30	Izbor športnih in turističnih filmov Športni film:
TEKMOVANJE V BOBU
Tekmovanje v bobu je izredno privlačna, hkrati pa tudi nevarna športna disciplina
NEZNANI LETEČI PREDMETI Serijski film
RISANKA
DNEVNIK
Kam in kako na oddih
19.55
20.45
21.00
21.25
21.40
22.30
23.00
Razgledi
Ob 30. obletnici zrušenja fašizma bo ljubljanska televizija s svojim uvodnim komentarjem prikazala film angleške televizije z naslovom «0 vzponu in padcu Mussolinija». Gre, kakor je znano, za mračno dobo v evropski zgodovini, za dobo, ko so bila poteptana vsa demokratična načela, ko se ni priznala nobena človeška vrednota, o čemer je' naš človek še posebej dobro poučen
Dokumentarec, ki je hkrati tudi opozorilo današnjim rodovom, zajema vse pomembnejše zgodovinske dogodke pred drugo svetovno vojno in tudi med zadnjo vojno, vse do padca fašizma
J. Hašek:
PRIGODE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA Zahodnonemška barvna TV nadaljevanka DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	RISANKE 21.15 POROČILA
21.30 Film s Francom Franchijem in Cicciom Ingrassio
23.00	MATE PARLOV
Dokumentarni film o puljskem boksarju
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.30	V ljudskem tonu; 19.10 Govorimo o ekologiji; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Josef Jelen: «Sence na ljubezni*; 21.15 Operetna fantazija; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 15.10 Program za mladino; 16.10 Iz Puccinijeve «Tu-andet*; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30,
19.30,	21.30 Poročila; 17.15 Jutranja glasba: 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester »La vera Ro-magna*; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Operne arije; 15.45 Plošče Ricordi; 16.00 Popevke; 16.15 Današnji pevci; 17.45 Polke in valčki;	18.00	Mladinski	klub;	18.45
Brata Avsenik s nihalnim ansam blom; 19.00 Ob juke boxu; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasbeni spored;
21.40	Orkestri v noči; 22.00 Ritmi in pesmi; 23.00 V domači diskoteki;	23.35	Violončelist Ciril	Šker-
janec.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10	Jutranto	glasba; 8.30
Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Četrti	spored;	12.45	Južno-
ameriške popevke; 13.20 Ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 «Sončm'ra»; 18.55 Skladbe za orkester; 20.20 Tovarna zvokov; 21.00 Pisana glaclm ■ 21.30 Antologija interpretov; 22.20 »Andata e ri torno*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Orkester; 9.50 Nadaljevanka »Mada-min»; 10.55 Poseben program s Te-desehijem; 12.40 «Alto gradimento*;
13.50	Kako in zakaj; 14.00 Plošče;
15.00	Nadaljevanka «Una diga sul Pacifico*; 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar;
20.50	Plošče; 22.43 Pariške popevke.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Scarlattijeve kantate; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas;
14.30	Simf. koncert; 16.00 Ravel in Schoenberg; 16.30 Klavirske skladbe: Donadoni, Vivaldi, Bach; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.00 Koncert ameriškega kvinteta; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.25 Mozartova opera «Hidomenei».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Mladinski zbori;
10.40	Iz partitur oneretnih mojstrov; 11.20 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije;
13.30	Kmetijski na,sveti; 13.40 Skladbe J. Močnika, P. Merkuja in J. Ježa; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Za mladi svet; 15.40 «Mehurčkis;
16.40	Scherzo in suita; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 J. Simmel: Nasm»h;
18.00	«Juli j 73»; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Koncert po ž&jah;
20.00	Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Jožeta Privška; 21.00 Večer domačih pesmi; 22.00 J. Menart: Krvava rihta; 22.40 Glasbeni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 D. Kette: Pesmi; 00.1S Anton Dermota in Igor Ozim.
J
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
26. julija 1973
ODBOJKA
BALKANSKE IGRE
Dober nastop Jugoslavije v zelo hudi konkurenci
Presenetljiva zmaga mladincev proti Bolgariji in Romuniji Mladinke ob srebrno kolajno v zadnjih minutah prvenstva
ATLETIKA
PO SREČANJU V MINSKU
MLADINCI
Letošnje mladinske balkanske i-gre v odbojki so prinesle veliko presenečenje, predvsem pri mladincih, medtem ko se je turnir pri mladinkah končal po pričakovanjih. Za največje prijetno presenečenje v Atenah so poskrbeli domači mladinci. Grški odbojkarji so premagali vse nasprotnike. Najprej so odpravili Jugoslavijo, ker so ti v uvodnem nastopu odigrali daleč najslabšo tekmo. V ostalih spopadih so mladi Jugoslovani zaigrali veliko bolje, toda kljub temu, da so premagali doslej za njih nepremagljivega tekmeca Bolgarijo, niso mogli nadoknaditi zamujenega. Ker so tudi Grki odpravili ti dve reprezentanci, so se morali Jugoslovani zadovoljiti s srebrno kolajno, kar predstavlja enega na j več j ih us pehov na teh igrah mladincev, Ki so bile prvič odigrane pred tremi leti. Jugoslovanski odbojkarji so po-kazali res velik napredek in odlično odbojko. Srebrne kolajne niso pred pričetkom balkaniade pričakovali niti največ ji optimisti. Le škoda, da so v prvem kolu naleteli na izredno slab dan in to prav proti najmočnejši ekipi, Grčiji.
Končni vrstni red pri mladincih: Grčija 8 točk, Jugoslaviia 6, Bolgarija 4, Romunija 2. Turčija 0.
MLADINKE
Pri mladinkah je bil končni vrstni red povsem drugačen in obenem pričakovan. Premočno so zmagale zastopnice Bolgarije, ki so z veliko lahkoto odpravile vse nasprotnice. Tudi v tej konkurenci so bile »plave* pred velikim podvigom, saj se jim je ponujala enkratna priložnost, da premagajo so-vrstnice Romunije. Tekmo so pričel« izredno bojevito in tudi uspešno. Povedle so kar z 2:0. V nadaljevanju je Romunija stanje izenačila in v petem odločilnem setu se je pričel neizprosen boj za vsako točko. Jugoslovanke so bile stalno v vodstvu. Pri menjavi igrišča je bilo stanje 8:3, malo kasneje pa že 11:4. Pri tem rezultatu je bilo potrebnih skoraj trideset minut gre, preden se je izid spremenil. Jugoslovanke so bile zadnjič v vodstvu s 13:7.
V poslednjih odločilnih trenutkih so odlični Pesaressijevi in tovarišicam pošli še zadnji atomi moči in tako je splavala po vodi srebrna kolajna, ki jim je že skoraj visela na prsih. Tekma je trajala dve uri in pol in se je odvijala v neznosni vročini. Kljub tretjemu mestu so mladinke Jugoslavije zadovoljile. Bile so enakovredne, če ne celo boljše nasprotnice kot Romunke. Nekoliko slabše jim je šlo od rok z Bolgarkami. Pri domačinkam in pri Turčiji niso naletele na enakovredne nasprotnice.
Končni vrstni red pri mladinkah: Bolgarija 8 točk, Romunija 6, Jugoslavija 4, Grčija 2 in Turčija je ostala tudi v tej konkurenci nraz-Bih rok.	G.F
NOGOMET
pred kvalifikacijami za sp
Boškov pripravlja reprezentanco za nastop proti Španiji
BEOGRAD, 25. — Selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Vujadin Boškov se je začel zgo-®aJ pripravljati za odločilni nastop Pfoti Španiji, ki bo odločal o kandidatu za potovanje na svetovno nogometno prvenstvo v MUnchen.
Potem ko so se klubi prve zvezne bge že začeli pripravljati za prihodnje prvenstvo, je Boškov odredil, da bo jugoslovanska nogometna reprezentanca nastopala na prvenstvu Poletne lige prvakov, ki se bo začelo prvega avgusta. Poleg jugoslovanske državne reprezentance bodo ha tem tekmovanju nastopali še partizan, Crvena zvezda, Željezni-dar, Sarajevo, Hajduk, Dinamo in vojvodina. Skoraj vsa srečanja bodo odigrali v večernih urah z reaktorji.
Ekipe bodo opravile naporno pot,
saj bodo tekme na sporedu vsak drugi dan. Kvaliteta ekip pa zagotavlja, da se bo državna reprezentanca, ki se je v pretekli nogometni sezoni dobro izkazala, pripravljala v idealnem okolju in bo lahko preizkušala razne sheme za tekmo proti Španiji, svojemu zadnjemu nasprotniku na kvalifikacijah.
kolesarstvo
Rezultati so bili pri ženskah precej boljši kot pri moških
Poraz lusisa - Občinstvo izžvižgalo Borzova • Mary Decker nova zvezda
MILAN, 25. — Predsednik italijanske kolesarske zveze Adriano Rodoni je danes na tiskovni konferenci v Milanu orisal značilnosti nove športne palače, ki bi morala biti predana občinstvu in tekmovalcem komaj spomladi prihodnjega leta, to pa zaradi počasnega napredovanja del. ^
LECCO, 25. — Italijansko žensko kolesarsko prvenstvo bo na sporedu v Leccu 12. avgusta. Proga, katero bodo morale tekmovalke prevoziti šestkrat, bo merila 56 kilometrov. Tekmovalna proga bo zelo naporna in na njej se je pred leti že odvijala izbirna dirka za svetovno prvenstvo profesionalcev.
vjetov v Minsku! Američani so u-pali vsaj na zmago v moški konkurenci, domačini pa so jim pobrali prva mesta prav tam, kjer so si najmanj pričakovali. Končni rezultat je bil 216:153 za sovjetske atlete; pri moških je bil izid 121:112, pri ženskah pa 95:51 vedno v korist Rusov. To je sedma zmaga v skupnem seštevku in tretja v moški konkurenci za SZ. Doslej pa je bilo 11 takih srečanj.
Rekordov v svetovnem merilu ni bilo, atleti pa so zabeležili precej odličnih dosežkov. Sovjetski skakalec Lauris je preskočil 5,30 m s palico, kar je precej dober dosežek. Steve VVilHams je gospodaril v kratkih tekih, zmagal je na 100 m, 200 m ter doprinesel svoj delež k zmagi tudi v štafeti 4x100 m, kjer je porazil ljubljenca sovjetskega občinstva, Borzova. O tem atletu pa moramo povedati, da sploh ni v formi in da letos še ni tekel na 100 m, ker se ne počuti dobro. Tekmoval je le na 200 m (toda ne v Minsku) in dosegel le poprečen čas 20’'6, kar je daleč od njegovega evropskega rekorda 20". Zgleda, da še ni okreval po poškodbi na kolenu, poznajo pa se mu tu-
KOŠARKA
Tesna zmaga Jugoslavije v srečanju s Španijo
Sovjetska zveza premagala italijanske predstavnike
SUMMONTE, 25. — V prvi skupi-1 predstavila prav v srečanju z La-
ni evropskega košarkarskega kadetskega prvenstva, ki se odvija v Summonteju pri Avellinu, sta se srečali še neporaženi ekipi Italije in Sovjetske zveze. Sovjeti so bili precej boljši, posebno v drugem polčasu in brez težav zmagali. Vendar pa ta tekma ni bila odločilnega pomena za prva mesta, saj sta obe ekipi praktično že uvrščeni v finalni turnir. SZ je zmagala z rezultatom 77:61. V prvi skupini so dosegli še naslednje izide:
Izrael — Avstrija	76:54
Poljska — Belgija	75'60
Grčija - Zah. Nemčija 93:48
* « •
V	drugi skupini, ki nastopa v Angriju, pa so bili rezultati taki:
Češkoslovaška — Portugalska 72:66
Francija — Anglija	7t-64
Švedska — Turčija 64:58
Jugoslavija — Španija 78:73
Jugoslovanski kadeti so prvič na tem prvenstvu srečali boiišo ekipo, tako da so se morali precej potruditi, da so lahko zmagali. Tudi rezultat nam povp, da le bila tekma enakovredna, čeprav ni bi! izid nikdar v korist Špancev. Obe ekip1 sta že uvrščeni v finalni del turnirja.
Avgusta srečanje Triestina-Lanerossi
V	prvi polovici avgusta bo tržaški tretjeligaš Triestina odigra! doma prijateljsko nogometno srečanje proti Lanerossiju Vicenzi, septembra pa bosta na vrsti prijateljski tekmi z Napolijer.i in z Milanom. Tržačani bodo po dolgem času tako lahko zopet prisostvovali nogometnim tekmam na visoki ravni, saj se ne zgodi prevečkrat, da bi v naše mesto zašli klubi iz A lige.
Triestina se je tako začela pripravljati na prihodnjo sezono. Tehnični direktor Lupo se medtem pogovarja z raznimi nogometaši, da bi določili ekonomske pogoje za nastop v prihodnji sezoni. Vendar je njegovo delo otežkočeno, saj je cela vrsta igralcev na počitnicah in mora komaj prispeti v Trst. Kmalu pa se bodo pričeli tudi skupni treningi, ekipa pa se bo prvič uradno
MINSK, 25. — Popolna zmaga So-1 di znaki utrujenosti, saj je bila lan-
u‘.....	i a-----:x—.-	.. ska sezona zanj zelo naporna, toda
nadvse uspešna: Američane je večkrat porazil in jim v Muenchnu pobral zlato na 100 m in 200 m! Zaradi vsega tega mu lahko oprostimo, da ni nastopil v teku na 200 m proti Williamsu, saj to ni bil strah, temveč le razsodnost: pustil je mlademu židkiku, da si nabere izkušenj, ker ne bi mogel sam na noben način pomagati ekipi do točk.
Veliko presenečenje sta pripravila Podlužni in Feldmann. Prvi je premagal olimpijskega zmagovalca v skoku v daljino iz Munchna Randvja tVilliamsa s skokom 8,06 m, drugi pa je presenetil Lusisa, največjega metalca kopja vseh časov ter vrgel kopje 88,12 m daleč, to je meter več kot Sovjet. Gavrilenko je bil tudi odličen, saj je v teku na 400 m z ovirami premagal znanega Boldmana. Tudi njegov čas je bil odličen: 49"3.
Pri ženskah je bilo precej svetovno veljavnih dosežkov, v skoro vsaki panogi pa so dosegli nov rekord srečanja med SZ in ZDA. 34-letna Ozo-lina, Lusisova soproga, je bila precej bolj uspešna kot njen mož: kopje je vrgla 63,96 m, kar predstavlja nov sovjetski rekord in najboljši letošnji dosežek na svetu, še letos so nekateri pravih, da je njen trenutek že mimo, saj je osvojila zlato že v Rimu.... Faina Melnik še vedno gospodari v metu diska: tokrat je dosegla le drugi rezultat vseh časov po rekordu 67,58 m, ki ji pripada. Wat,-sonova je v skoku v daljini' dosegla ameriški državni rekord s ckokom 6,58 m, kar predstavlja tretji rezultat letošnjega leta na svetu. V kratkih tekih je Besfamilnaja posnemala V* '1-liamsa ir. prav tako pobrala dve prvi mesti, in končno naj se spomnimo še mlade, komaj 14-letne tekačice Mary Deckerjeve. To je zelo talentirana atletinja, saj je njen sprint skoro nepremagljiv; do Montreala ima še precej časa, da se izpopolni in bo gotovo ena izmed favoritinj na prihodnjih olimpijskih igrah. V Minsku je bila udo bcijsa od drugouvrščene v Miinchnu, bo\ jetinje Sabaitove.
Komentar o enajstem srečanju med ZDA in SZ lahko zaključimo z občinstvom. Prvi dan je bilo na stadionu 60.000 ljudi, drugega dne pa je bilo vreme siatše in tako jih je prišlo le 30.000, ki so bili gotovo zelo zadovoljni s prestižne zmago med moškimi m popolnim triumfom pri ženskah. Gledalci so bili zelo strogi in nemili tudi z tk-.muni, saj niso odpustili ac Lusish ,ii« Borzovu, ker se nista iz-
Evropsko prvenstvo kadetov
nerossijem. Takoj nato pa jo bodo čakali nastopi v tekmovanju za italijanski pokal, kjer bo imela takoj v prvih kolih na grbi hude nasprotnike.
TEN IS
WASHTNGTON, 25. — Jugoslovanski teniški igralec Nikola Pilič je na teniškem turnirju v prestolnici ZDA premagal Američana Bomste-dta s 3:6, 6:1, 5:0.
SPLIT, 25. — Zvezni selektor jugoslovanske nogometne mladinske reprezentance je objavi! seznam i-gralcev, ki pridejo v poštev za sestavo ekipe za razna mednarodna srečanja. Izbrani so bili tudi tri mladi nogometaši ljubljanske Olimpije Fatur, Zavodnik in Jovičevič.
OSLO, 25. — Kenijec Ben Jipcho je še enkrat dokazal svojo moč na mednarodnem atletskem mitingu v Oslu. V obdobju dveh ur je zmagal v dveh tekih. Najprej se je uveljavil v teku na 1500 m, kjer je zmagal pred Novozelandcem
Dixonom s časom 3’37. V teku na 5.000 metrov dolgi progi pa je premagal s 13'34”6 Tanzanijca Bu-naya.
# * #
RIM, 25. — Italijanska atleta Arese in Fava se bosta udeležila mednarodnega atletskega mitinga v Turkuju na Finskem, ki se bo pričel jutri. Nato se bosta pridružila italijanski ekipi, ki se bo sestala v Oslu za nastop na tekmovanju za evropski atletski pokal.
• * #
VIAREGGIO, 25. — Drugega a-tletskega mitinga v Viareggiu, ki bo 8. avgusta, se bodo udeležili atleti iz ZDA, Kenije, Tunizije, Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Trinidada, Jamajke in Gane.
BOKS
LAS VEGAS, 25. — Po dveh letih brezdelja se je argentinski boksar težke kategorije Oscar Bonavena zopet vrnil na ring in premagal Američana Caldvvella v drugem krogu. Toda že prej je eno minuto pred zaključkom prvega kroga pos-
POTEM KO SO ŽE NAPOVEDALI PODPIS POGODBE
ZMAGOVALEC AMATERSKEGA T0URA NE BO NASTOPAL Z E. MERCKX0M
Baronchelli se boji, da bi moral slavnejšemu tovarišu prenašati le vodo
MILAN, 25. — Giambattista Baronchelli, devetnajstletni zmagovalec na letošnji mednarodni amaterski kolesarski-dirki v Franciji «Tour bodočnosti* in zmagovalec na a-materskem »Giru* po Italiji, prihodnje leto ne bo nastopal za Merckxo-vo ekipo Molteni. Tako je izjavi! danes Angelo Vergani, predsednik kolesarskega kluba elelas*, ki je' mladega kolesarja vzgojil, po srečanju z Giorgiom Albunijem, vodjo belgijskega asa.
Vergani in Albani sta dolgo razpravljala o Baronchellijevi prihodnosti, ko bo ta dopolnil enaindvajseto leto in bo stopil med profesionalne kolesarje. Med razgovorom je Albani, ki se je že dogovarjal za nastop Baronchellija v svojem klubu, izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi nenadne menjave odločitve. Potem ko je nekaj dni pred koncem dirke po Franciji mladi italijanski kolesar izjavil, da je skoraj podpisal pogodbo za tekmovanje z Merckxom, ni sedaj uspelo Alba-niju, da bi ga obdržal z drugimi predlogi o izboljšavah ekonomskega značaja.
Zgleda pa, da bo Baronchelli nastopil za italijanski klub Scic, ki
ljublja precej več kot pa Albanijev movanja za pokal sejemskih mest
lal Calvvella na tla za devet sekund, ga že dali časa snubi in mu ob-
klub-
Za vsem tem pa menda stoji bojazen italijanskega kolesarja, da bi moral biti le Merckxov pomočnik, ne pa glavna »zvezda* in kapetan svojega moštva. Čeprav pri Molte-niju zagotavljajo, da bi fantu dali povsem proste roke, je to kaj malo verjetno, saj je Merckx že zelo znan in se nanj lahko zanesejo, Baronchelli pa je še mlad in neizkušen in se v prihodnji sezoni prav lahko tudi zgodi, da popolnoma odpove. Mnogi izvedenci ga primerjajo z Gimondijem, ki je po zmagi na a-materskem »Touru* zmagal, takoj nato še na velikem profesionalnem Touru. Morda pa je le prav, da ne nastopa mladi kolesar v senci znanega Merckxa, saj bi se lahko res zgodilo, da bi mu moral le »služiti* in prenašati vodo.
NAMIZNI TENIS
Izžrebani pari za pokal sejemskih mest
LJUBLJANA, 25 evropskega nam'-
— Prireditelji niškega tek-
HiHiiiiiiiiiiimimin
mmimiMmiiiiiuni n in imiiiiiMmiiimimiiiiimuiiiiiiiuimiiiimiimi umili um m mm m mn iiimmmuiiimiimiimiiiiiiiiimmim
PRIPRAVE ZA NASTOP NA EVROPSKEM ATLETSKEM PRVENSTVU
Izključitev Medjimurca predstavlja novost v državni reprezentanci
Njegovo mesto bo v teku na 800 m prevzel Sušanj ■ Breda Babošek v odlični formi
Za atletsko tekmovanje v Celju kaže, da je Jugoslavija dobro pripravljena. Proti Zahodni Nemčiji, Poljski in Finski je sicer vsak od-pod brezupen. Španijo in Švico pa bi morali »plavi* brez večjih težav pustiti za seboj. Španijo so lani na meddržavnem srečanju že premagali, proti Švici pa imajo odprt ra čun iz predtekmovanja za uvrstitev v polfinale v Lizboni. Tam res ni šlo za spodrsljaj, kot je .povedal zvezni selektor Račič, temveč za pomanjkanje borbenosti, ker je bilo napredovanje že vnaprej zagotovljeno.	. „ ....	, , . ..
kazala ter je nagradili z žvižgi. , Kakšne so novosti za moško re-#	#	pmzdntanco, kt bo nastopila 4. in
5. avgusta na celjskem tartanu?
Največja novost. j» -gotovo »»ključi te v Medjimurca v teku na 800 metrov. Na njegovem mestu bo tekel Sušanj, kandidat tudi na 400 m. Določitev Sušnja za daljši tek ni le taktična poteza za nabiranje točk z atletom, ki je trenutno v dobri
Nogometaši ljubljanske Olimpije so pričeli trenirati v Kamniku, kjer so pogoji za pripravo odlični. Treninge vodi novi trener Olimpije Slavko Luštica, ki je s svojimi igralci zadovoljen, saj so izredno prizadevni. Na sliki so od leve proti desni Rogle, kondicijski trener Kosi, Grubor, Lalovič in vratar Škulj
formi. Račič je jasno povedal, da nameravajo Sušnja preusmeriti na to razdaljo zgolj iz tehnične potrebe. Sušanj ima res čas 45”9 na 400 metrov, nima pa večjih možnosti za napredek, ker je njegova osnovna brzina bližja srednjeorognšu kot pa sprinterju. Tudi nadaljevanje dejavnosti pri »Kvarnerju* je dvomljiva. Pogoji za trening na Reki niso idealni. Tekač na 800 metrov gotovo potrebuje teka po gozdu, kar na Reki ni mogoče. Govori se o možni preselitvi atleta k celjskemu Kla-divarju.
Že v Celju se lahk,o Sušnju posreči nadaljnji naprčdek. ker bo med odločnimi Nemci, Poljaki in Finci, edini, ki mu ne bo treba taktizirati in bo lahko po mili volji vsilil ritem, ki mu bo trenutno naj boli prijal. Njegov osebni rekord je sedaj 1’47”9, državni rekord Medji-m ure a pa 1’46”9.
Za tek na 10.000 metrov je bil določen Žuntar, Celjan, ki nastopa sedaj za beograjski klub. Očitno gre za razbremenitev Korice, ki v dveh dneh morda ne bi bil kos dvema predvidoma zahtevnima tekoma.
Šibka točka so le meti. V zamudi so Ivančič (krogla, lani skoraj 20 m), Pečar (disk, pred kratkim nekaj nad 60 m), Stiglič (kladivo / osebnim rekordom preko 70 m). Brez večje osebnosti je tudi položaj v metu kopja, kjer se nekaj metalcev suče okoli 75 metrov, včasih tudi z velikim nihanjem. Kriza se odraža tudi v zelo slabem po orečju. Vzroke zanjo pa je treba 'skati le v pomanjkanju dobro pripravljenih trenerjev. Skoki so že boliši, vsaj daljina in troskok. Za-rvdi enakih razlogov kot meti pa trpi tudi skok s palico.
Od celotnega slovenskega izkunič ka odpade levji delež na celjski Kladivar (6 prvih, po 2 drugi, treti’ in četrti, 5 petih in 4 šesta mesto!. Sloveniji primanikuje pri moških tekačev, čeprav bi 4 naslovi ne 'zražali tega. Kocuvan je pravi sprinter, nato na ostane le še Svet na. zare-ekah. Žal ni nobenega Sušita nli Korice med slovenskimi tekači.
Tudi med dekleti je opazna ta težava. Sprinterk sploh ni, vel'ko pa obeta Mariborčanka Breda Pergar, ki je, kot kaže. vsai trenutno strla mlado generacijo iz čuprije in
skoraj neopazno prišla do odličnih časov na 1500 metrov.
Slovenska ženska atletika je predvidno zelo mlada. Lanske lestvice najboljših so v veliki meri mladinske. Do neke mere je to pozitiven činitelj, ki pa hkrati tudi dokazuje, da je za malo zrelejša dekleta atletika nezanimiva, ali nemogoča, kar pa je iz družbenega vidika r»e gativno.
Poleg atletinje svetovnega kadra, kot je Urbančičeva, je trenutno v zelo dobri formi Breda Babošek. Zelo priporočljiv je bil sedaj zanjo peteroboj. Slovenski rekord bi se gotovo dvignil za kakih 100 točk.
k. b.
NOGOMET
NICA, 25. — Jugoslovanski nogometni prvak Crvena zvezda je včeraj igral v francoskem mestu Nici, kjer je premagal istoimensko moštvo z visokim rezultatom 4:1. Za Crveno zvezdo so bili uspešni Lazarevič dvakrat, po enkrat pa Jankovič in Baralič. Ta rezultat je toliko bolj pomemben, ker je Nica zasedla v letošnjem francoskem prvenstvu drugo mesto.
so objavili seznam nasprotnikov prvega kola. Na tekmovanju nastopa tudi Jugoslavija s tremi moškimi ekipami in dvema ženskama. Pri moških bodo tekmovali Olimpija, Maribor in Vojvodina, pri ženskah pa le Olimpija in Vojvodina. Jugoslovanski klubi bodo v prvem kolu igrali tako: Mar bor — Ruwa Essen Delwig, Olimpija — Duisburb Mei-dericher. Vojvodina — Gelb Rot Trier.
Pri ženskah pa bodo Novosad-čanke nastopile v predkolu v Parizu, kjer se bodo srečale z AC Bou-logne Billancourt. Olimpija pa bo i-grala doma proti zmagovalcu srečanja Alpa CTT - Gatley YMCA.
BHBBHBHi
PARIZ, 25. — V nedeljo bo v Mantovi nastopala tudi francoska mladinska atletska reprezentanca, ki se bo srečala z reprezentancama Italije in Španije.
fe.

G. B. Baronchellija so po njegovih uspehih začeli snubiti veliki kolesarski klubi
BOKS
HAVANA, 25. — «Zlati deček* kubanskega boksa, Teofil Steven-son, je bil danes prvič premagan po osvojitvi naslova olimpijskega prvaka težke kategorije v Mttnch-nu. Stevenson, katerega smetrajo za najboljšega boksarja, kar jih je bilo na lanskoletnih olimpijskih l-grah, je bil presenetljivo poražen po točkah od neznanega sovjetskega boksarja Igorja Visolskega.
TENIS
MOSKVA, 25. — V polfinalu evropske A skup ne teniškega tekmovanja za Davisov pokal so v Moskvi Sovjeti premagali Francijo. Ti so še včeraj vodili z 2:1, potem ko so zmagali v dvoboju parov. Danes pa so se domačini močno potrudili in preobrnili rezultat na 3:2 v svojo korist. Najprej je Metreveli premagal najboljšega Francoza Jauffreta, nato pa je še Kakuli odpravil Poisyja v treh setih s 6:3, 6:3, 6:4.
KRANJSKA GORA, 25. — Pod Prisankom na Vršiču se je v nedeljo zaključilo letošnje slovensko poletno smučarsko prvenstvo. Vreme je bilo slabo in deževno. Zato je od 84 vpisanih nastopilo le 45 smučarjev. Med moškimi je bil najboljši Blaž Jakopič, ki je prema val Gazvodo in Štravsa. V prvem teku je bil najhitrejši Gazvoda, v drugem pa Jakopič. Med ženskami pa je prvo mesto osvojila Pikonova pred Gazvodovo.
MOTOCIKLIZEM
RIM, 25. - Velike motociklistične dirke na Finskem, ki velja za svetovno prvenstvo, se bo udeležil tudi tržaški motociklist Rinaudo na yamahi 125 ccm.
Teniški klub Gaja iz Padrič obvešča, da se bo jutri 27. julija 1973 ob 19. uri zaključil na društvenih igriščih prvi notranji teniški turnir s finalno tekmo med Lasičem in Rude-žem. V gostilni »Grgič* v Pa-dričah bo nato društvena večerja z nagrajevanjem.
OBVESTILO
ZSšDI obvešča, da bo urad v Ul. Geppa 9/1 odprt do 23. avgusta samo zjutraj od 9. do 13. ure.

—
Dr.
Aleksander Ga/a * Peter
Partizanski zdravnik 122
Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Proti poldnevu je dež ponehal in nebo se je razjasnilo. Začela je pihati mrzila burja. Naenkrat je bilo videti daleč okoli r8*- Čeprav smo bili prav na vrhu Golakov, se zaradi gostega bukovega vejevja ni videlo iz gozda. Zlezel sem na tanko bu-ij®7* da se razgledam, kje pravzaprav smo. Moral sem to stori-1 sam, saj sem ostal med vsemi edini, ki sem poznal te kraje sem se znal orientirati, kje pravzaprav smo. Daleč pod seboj P^otl severu, na drugi strani doline sem videl na strmem pobočju redko posejane hiše. Bil je Čekovnik. Gotovo vsaj 5—6 ^leč od nas.
Pr rul0Zel s®1™ z drevesa in sporočil drugim, kaj sem videl, ni 6Jragal sero. da z dvema prostovoljcema odidem proti doll-lc®elce do prvih hiš. Tam sem poznal ljudi. Poizvedel bom, ^ Sen je vojaški položaj. Gotovo mora biti tam kakšna eno-s pomočjo katere bomo spravili ranjence z vrha Golakov ko aiže do prvih hiš. Ce to ne bo mogoče, jih spravimo v v Čekovni^110 t,arako’ z&raJeno P°d Petrom (pri Podobemčku)
^^TakoJ prve dni po razpadu Italije sem namreč naročil Lud-baraif11 ®afaelu 12 sanitetne postaje št. 1 pri Idriji, da zgradita Cako ° 'ifa lcaklh 15—20 ranjencev. Sama naj poiščete nekje v skrit<^lku prostor 118 predaleč od ceste, vendar na dobro 6111 mestu. To sem storil iz previdnosti. Nisem mogel ver-
jeti, da bd moglo biti v resnici konec vojne. Dokler ni premagana tudi Nemčija, se bomo gotovo morali spet zateči v kon-splrativne postojanke. No, lazvoj dogodkov je to, na žalost, prav brž potrdil. Takrat nisem točno vedel, kje ste zgradila barako, toda to me ni skrbelo. Vedel sem, da jo bom takoj našel, samo da se dokopljem do Čekovnika.
Takoj smo se odpravili na pot. Z menoj ste šla Franjo Lojk iz Črnuč in Zmago iz Trsta. Prvi se je pridružil bolnici vrh Golakov, drugi že prej, kmalu po njeni ustanovitvi. Krenili smo v dolino. Držali smo se smeri proti Čekovniku. Hoditi smo morali previdno, ker so Nemci še vedno krožili po gozdu in je bilo slišati zdaj tu zdaj tem kak rafal ali eksplozijo bombe. Gotovo so srečaid shajkanega partizana in po kratkem postopku opravili z njim.
Brez težav smo hodili ali bolje preskakovali iz skale na skalo, vse do roba Trnovskega gozda. Od tu dalje je svet kot odrezan. Začenjajo se strmine, ki se spuščajo v dolino Belca po katerih se pasejo le divje koze. Teren je tu skoraj neprehoden. O tem sem se kasneje še večkrat prepričal. Toda takrat se je mudilo. Moramo čdmprej v dolino do hiš, še pred nočjo. Ce nas zaloti mrak, se gotovo zgubimo. Spuščali smo se po strmini od grma do grma, bolj po zadnji plati kot po nogah, dokler nismo prispeli v dolino do oeste onkraj Bele.
Preden smo stopili na cesto, smo dolgo oprezovali, če ni morda kje v bližini kakšna zaseda. Bilo Je vse mimo. Ceste je bila sveže shojena. V pesku so se poznale številne stopinje. Se pred kratkim je moralo tod hoditi dosti ljudi, sem pomislil. Ob cesti v travi in med grmovjem je bilo videti odprte konservne škatle in poteptano travo. Da, Nemci so bili še pred kratkim tu! Hoditi smo morali še bolj previdno in počasi.
Bil je mrak, ko smo prišli do prve hiše pri Šinkovcu v Beli. Za nami je bilo dobre 3—4 ure naporne hoje. Odprla Je gospodinja in brž s strahom rekla: «Pravkar so bili še Nemci tu, ni še pol ure, kar so odšli. Kdo ve, morda se še vmejo.»
Kar me je najbolj zanimam, to je, da so Nemci odšli, čeprav šele pred pol ure, sem izvedel. Hotel sem izvedeti še, kje je kakšna partizanska enota. Tega mi niso vedeli povedati. šele pri Trnovcu smo zvedeli, da je neka enote v Zadlogu. Pri samotni kmetiji na koncu Zadloga, kjer se zemljišče strmo spušča proti Beli, smo končno prispeli do partizanov. Povedal sem, kako je z bolnico, in prosil za pomoč. Komandant je odredil skupino borcev, ki naj bi takoj krenila na pot proti Golakom po ranjence. S seboj so r-^eli nekaj hrane, odej in šotorskih kril, da bi ranjencem zamenjali mokre odeje, v katerih so bili, že odkar je pričelo deževati, tj. že kake 3—4 dni.
Še v mraku smo krenili nazaj na dolgo pot od Zadloga prek Male gore in po cesti proti Poslušanju. Nad cesto v Go-lakih sem prejšnji dan pustil ranjence. Bil Je že dan, ko smo končno prispeli do njih. Vsi so bili premražend in v kaj žalostnem stanju. Najprej smo Jim skuhali čaja in jih nahranili z mineštro, ki smo jo na hitro skuhali. Nato smo jih nekaj naložili na mule, amputirane pa na nosila in jih nesli proti dolini. Med tem se Je vreme že izboljšalo. Spet je posijalo sonce in postalo je topleje. Ranjencem In osebju, ki so čakali na Golakih, da pridejo ponje, so se razvezali jeziki.
Nekdo je povedal, da je prav malo manjkalo, pa bi jih kmalu po našem odhodu napadli Nemci. Ko so ostali sami, so bili popolnoma mirni in tiho vsak na svojem mestu in čakali, da pade mrak in pride čas, ko bi se mi vrnili ponje. Tedaj je opazil eden od njih kakih slabih 100 m pred seboj štiri močno oborožene ljudi s čeladami na glavi. Hodili so počasi in se previdno ozirali okoli sebe. Bila je	pa.
trola. Bližali so se naravnost položaju, kjer so bili ranjenci. Osebje in ranjenci, U so Jih videli, so obnemeli in čakali, kaj bo. Nekateri, ki so imeli orožje, so se pripravili na strel ali so pripravili ročno bombo, da 1o vr'-]o če bi bili napadeni. Trenutki so bili dolgi, noj Ji. V - o k hip je bilo pričako-
vati, da bo zaregljala strojna puška, ki jo je, pripravljeno n strel, nosil eden od nemških vojakov. 2e so se približali n 20—30 metrov. Tedaj so se nenadoma ustavili. Eden med njim je pogledal proti ranjencem, pokazal z roko proti njim in r< ke> polglasno, teko da ga je bilo komaj slišati: «Schau da obe sird!» (Glej, tu gori so!) Nekaj hipov so vsi gledali v sme: ki jo je pokazal, nato pa je drugi rekel; «Ah, lassen wir dass! (Pustimo rajši!) Obrnili so se in šli brez strela. Očitno i niso upali napasti, ker so bili sami. Tako si je pozneje t razlagal tovariš, ki nam je pripovedoval. Kdo ve, kaj se je resnici zgodilo. Nihče od ranjencev in osebja, tudi ne dr. Ar ton, Nemcev te dan ni opazil. Sklepali smo, da je on vidi Nemce le v svoji domišljiji. Res, strah ima velike oči. N; slednji dan, ko smo se mi previdno premikali proti Golakoz po ranjence, Nemcev ni bilo na tistem področju. Kazalo ji da so odšli že prejšnji dan naprej.
Kolona se je počasi spuščala po cesti od Golakov pro Mali gori. Povsod je bilo videti sledove nemške ofenzive. O cesti, v jarku ali prek kakšne skale so ležala trupla ubiti partizanov. Do Male gore sem Jih naštel vsaj štirinajst. Vser je bilo odvzeto orožje. Nekatera trupla so ležala gotovo i več dni. Bila so napihnjena in okoli ust in v ranah je mrgi lelo črvov. Kasneje so ljudje znosili mrtvece na pokopališč in jih pokopali.
Ranjence smo odložili v hiši pri Dominetu v Mali gor vendar le za kratek čas. Kmalu se je pokazalo, da je hiš preblizu ceste, ki pelje prek Male gore proti Trnovskemu gi zdu in Otlici. Zato smo se že po nekaj dneh umaknili v F žinarjevo bajto, ki je bila dobro skrita v gozdu.
Potem smo ostali spet sami. Morali smo sami skrbeti s bolnico ta to v vsakem pogledu: za stanovanje, hrano, zdr vila, varnost. S pomočjo terencev smo se hitro znašli in ki naša enota ni bila ravno velika, je bilo dobiti dovolj potre ne hrane.	(A Jiiutjrujitjt
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprei: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 Ur. u ccd? 8 28 inozems,vo 19-500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
, , Sf?Ja. posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180 — din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PO IZJAVI SENATORJA ANSELMA SULA
Allende bo začel dialog s predstavniki opozicije
Dvogovor KD-«Vnitad PopuIar» odločilnega pomena za reševanje težav, ki tarejo Čile
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ Tekoči ra.Jun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpcai trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odoelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
SANTIAGO DE CHILE, 25. -Čilski predsednik Salvador Allende se bo še ta teden sestal z vo-d,telji krščanske demokracije, največje čilske opozicijske stranke, in s predstavniki manjših opozicijskih skupin, da bi začel z njimi konkreten dialog 0 položaju v državi. Vest je sporočil predsednik radikalne stranke (ki vključena v vladino koalicijo Uni-tad Popular), senator Anselmo Sule.
Politični opazovalci sodijo, da bo na preliminamih pogovorih sodeloval tudi santiaški nadškof, kardinal Silva Henriquez, ki se v ponedeljek sestal s predsednikom Allendejem. Po pogovoru je visoki cerkveni prelat izjavil, da sta se s predsednikom pogovarjala kot »dobra, stara prijatelja in da sta zaključila, da je možno začeti konstruktiven dialog med vlado in opozicijo o vseh političnih in gos podarskih problemih, ki tarejo državo.*
Senator Sule je poudaril, da bo dvogovor z opozicijo propadel, če bo krščanskodemokratska stranka postavljala pogoje za sestanek vlado. S to izjavo je — kot že Al lende — zavrnil zahteve predsed nika KD Alwyna, ki je zahteval vrsto koncesij za dialog z vlado Pogoji, ki jih je postavil, so zadevali predvsem zasedbo tovarn in vprašanja svobode tiska.
Senator Sule je nadalje poudaril, da bo dvogovor javen, pribil pa je, da se ga ne bodo udeležili predstavniki skrajnodesničarske stranke »Partido Nacional*, ki so prejšnji teden odkrito podprli vse prevratniške oborožene skupine in posredno tudi priznali, da so navdihnili »golpiste*.
Že včeraj je predstavnik levičarske krščansko demokratske struje senator Renan Fuentalba izjavil, da je dialog med krščansko demokracijo in vladno koalicijo od ločilnega pomena za usodo demokracije v državi in zadnja prilož nost, ki jo ima KD, da pripomore k napredku čilske družbe z demokratičnimi in miroljubnimi sredstvi ter tako istočasno prepreči možnost državljanske vojne. Senatorjev govor je očiten dokaz, da se v KD krepi skupina aktivistov in voditeljev, ki so zaskrbljeni zaradi napetosti v državi in se zato zavzemajo za dialog med vlado in opozicijo. V to skupino so se vključili tudi kandidat na zadnjih predsedniških volitvah Radomiro Tomič, bivši predsednik poslanske zbornice Femando Sanhueza, rektor katoliške univerze Femando Castillo, predsednik mladinskega gibanja KD Riccardo Hormazabal in skupina poslancev, med katerimi so tudi trije člani strankinega vodstva. Skupine si ne smemo zamisliti kot strogo organizirane struje, ki smo je vajeni v italijanski krščansko demokratski stranki, pač pa kot skupino ljudi, ki je našla stično točko v želji, da pripomore k popuščanju napetosti v Čilu.
Zaprek, ki se zoperstavljajo temu dialogu je veliko. Dejstvo je tudi, da v sami vladni koaliciji niso nekatere stranke preveč na vdušene za dvogovor s krščansko demokracijo, ker se bojijo, da bi to zavrlo revolucionarni proces v državi. Komunistična stranka je med najbolj gorečimi zagovorniki dialoga, medtem ko ga socialisti zavračajo. Na njihovo stališče vplivajo tudi izvenparlamentame levičarske formacije, ki silijo k radikalizaciji boja z opozicijo.
Po drugi strani pa tudi krščanska demokracija ni ovrgla vseh vezi, ki so jo družile s prevratniško desničarsko stranko »Partido Nacional*. Dejstvo je tudi, da so včeraj predstavniki lastnikov prevozniških podjetij napovedali novo zaporo, prav ko je senator Fuentalba govoril o nujnosti dialoga z vladno koalicijo. In prav zapora prevozniških podjetij je bila oktobra lani povod za veliko krizo, ki je stresla Čile do temeljev in pospešila inflacijo. Gospodarske težave, s katerimi se bori Allende, so tudi posledica takratnega nastopa organizacij delodajalce, ki jih vodi krščanska demokracija. Vprašanje je torej koliko se je v zadnjih dneh spremenilo stališče strankinega vodstva po posredova-
itniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
PRAGA, 25. — V starosti 71 let je umrl slikar in pisatelj Adolf Hoffmeister, ena najpomembnejših češkoslovaških kulturnih osebnosti.
MOSKVA, 25. — Kot poroča sovjetski dnevnik »Trud*, je po 161 letih mirovanja začel ponovno bruhati ognjenik Tyatya na otoku Ku-nashir ob tihomorski obali.
NEW YORK, 25. - Ameriška banka »First National City Bank* je sporočila, da so pred nekaj dnevi neznanci ukradli 5.000 sto-dolarskih turističnih čekov.
nju santiaškega nadškofa in pod pritiskom levice, saj je še do pred nekaj dnevi bivši predsednik Fred zagovarjal politiko čelnega spopada z vlado, kar je imelo doslej pogubne posledice za čilsko gospodarstvo. Res je pa tudi, da brez dialoga med vlado in opozicijo ne bo zelo verjetno mogoče preprečiti izbruh državljanske vojne in tudi tega se Frei zavedo.
Popoldne je v središču Santiaga eksplodiral močan eksplozivni naboj, ki je poškodoval poslopje »Karel V», kjer imajo urade številni poslanci, med katerimi je predsednik Eduardo Frei. V vladnih krogih je razširjeno prepričanje, da so atentat izvedli pripadniki skrajnodesničarske skupine »Patria y Libertad*.
PO RAZSTRELITVI JAPONSKEGA LETALA V BENGAZIJU
Palestinci zavračajo odgovornost za zadnji podvig zračnih gusarjev
Potniki in posadka verjetno že danes na Japonskem . Možno je, da bodo gusarjem sodili v Libiji - Tudi Gedafi obsodil preusmeritev
TEL AVIV, 25. — Neznanci so
v Izraelu ukradli tri slike, katerih Maria Acquaro Begon, žena izginulega ameriškega časnikarja, ki je začel preiskavo o povezavi med mafijo avtorja sta Rembrandt (2) in Corot.	in newyorško «Cosa nostra», med pogovorom z nekim časnikarjem
VPRAŠANJE, NA KATERO PREISKOVALCI ŠE NISO ODGOVORILI	»0™ ,
Tiskovna konferenca generala Dauda
KABUL, 25. — Na prvi tiskovni konferenci po državnem udaru v Afganistanu je general Daud dejal, da je pri udaru izgubilo življenje osem ljudi in pribil, da v u-dar ni vpletena nobena tuja sila. Republiko, ki je bila proglašena 17. julija so podprli izobraženci in mladina. Dejal je tudi, da pripravljajo novo ustavo, ki bo demokra-tičnejša od sedanje.
Iz obmejne pokrajine Peshawar pa so medtem sporočili, da je bila meja s Pakistanom včeraj že drugi dan zapored zaprta, vendar pa afganistanske oblasti niso hotele pojasniti zakaj so mejo zaprle. Razširile so se tudi novice, da je v nekaterih afganistanskih pokrajinah prišlo do nemirov, vendar pa je včeraj afganistanska ambasada v Islambadu to zanikala.
DOLGA ROKA MAFIJE V ZADEVI BEGON?
Domnevo potrjujejo številne okoliščine, čeprav je bilo časnikarjevo ravnanje dokaj nenavadno
RIM, 25. — »Crepa Begon*: tako je zakričal pred nekaj meseci neznan moški glas iz telefonske slušalke rimske redakcije ameriške televizijske postaje »ABC*. Takoj nato je neznanec prekinil pogovor. Slušalko je dvignila Begonova tajnica Brenda Huges Deida, ki je potem o vsej zadevi obvestila časnikarja.
Ta okoliščina dokazuje, da je a-meriški časnikar Jack Begon, ki je v nedeljo skrivnostno izginil, med' svojo preiskavo o povezavi med pa lermsko mafijo. in ameriškimi zločinskimi tolpami prišel do zaupnih informacij, ki so ga pogubile. Afera postaja iz dneva v dan bolj zapletena in zelo možno je, da ji preiskovalci ne bodo prišli do dna kot se je že zgodilo, ko je bil ugrabljen in ubit oalermski časn'kar Mau' ro De Mauro.
Kaj je Begon odkril še ni znano, sicer bi agenti vedeli tudi zakaj je izginil. Dejstvo pa je kot je tudi danes potrdil direktor rimske redakcije televizijske postaje ABC, da se je Begon zanimal za investicije newyorške »Cosa nostra* v Evropi. Kaže tudi, da je bila operativna centrala za tovrstne finančne operacije v Palermu. Edina, ki je bila podrobneje obveščena o rezultatih Beganovega dela, je bila njegova tajnica Brenda H. Deida.
Zaradi izginitve svojega predstojnika je ženska močno preplašena. Priznala je sicer časnikarjem, da je ona telefonirala v nedeljo v Palermo, ko je zvedela da je časnikar izginil kot kafra. Pribila je tudi, da je imela razlog za to, ni pa hotela povedati za kaj gre.
Vse kaže tudi, da med svojim petkovim obiskom v Palermu, se časnikar ni srečal z nikomer. Po pričevanju osebja hotela «Des Pal-mes* se je časnikar za dve uri in pol zaklenil v sobo.
Izvedelo se je tudi, da je zahteval naj mu prinesejo v sobo steklenico whiskyja s štirimi kozarci, ko je odšel pa so našli v sobi steklenico prazno in en sam umazan kozarec. Možno je zato, da se je hotel vrniti v Palermo v nedeljo, da bi prišel v stik z ljudmi, ki jih v petek ni srečal.
Vsekakor pa je bilo Begonovo ravnanje dokaj čudno. Ko je naročil vozovnico za polet v Palermo ni vpra šal za popust, do katerega je imel pravico kot časnikar. Presenetljivo je tudi, da se kljub večmesečni preiskavi o delovanju mafije ni nikoli zglasil ne na palermski kvesturi ne na ooveljstvu orožnikov, čeprav “je to že ustaljena praksa časnikarskega dela. Njegovo ravnanje je bilo tako čudno, da j'e presenetilo celo ženo, kateri
iiiiiiitiiimiimiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiii
ZARADI HUDE SUŠE V ZADNJIH DNEH
Požari pustošijo gozdove na Korziki
Dva vojaška pilota, ki sta sodelovala pri gašenju, sta izgubila življenje
AJACCIO, 25. — Vrsta hudih po-1 helikopterja, vendar nista mogla nu-žarov uničuje na stotine hektarjev diti pilotoma nobene pomoči, saj se gozdov na Korziki in v južni Fran- [ je candair pri padcu vnel.
ciji. Ogenj ogroža tudi korziško mesto Bastia, kjer so morali izseliti prebivalce treh poslopij. Močan veter s sunki, ki dosežejo 100 km na uro pa otežkoča delo gasilcem in prostovoljcem, ki že več dni stalno gasijo plamene.
Najhujše je pri Bastii, kjer se kakih 50 metrov dolga ognjena fron-naglo pomika proti mestu, od katerega je oddaljena le še kakih 500 metrov. Prebivalce bližnjih hiš so iz varnostnih razlogov izselili, tudi zato, ker je v bližini plinarna.
Na delu je veliko število gasilcev, prostovoljcev in vojakov, ki izredno težavo krotijo plamene, zadnjih dneh se je gozd vžgal na 25 krajih in francoska vlada je mobilizirala 500 ljudi, vštevši pripadnike posebnih letalskih in mornariških enot. Kljub temu pa so plameni doslej uničili že 6.550 hektarjev gozda. Včeraj je požaj opu-stošil tudi vasico Barcheta, ki pa ;e skoraj nenaseljena. V torek popoldne sta zgoreli dve počitniški hišici, plameni pa so se že približali tudi delavskemu naselju Lupine.
Gasilcem pomagajo vojaška letala vrste canadair in dva člana posadke enega izmed teh letal sta izgubila življenje. Ko je letalo krožilo nad področjem, ki ga je zajel požar, ga je sunek vetra zagnal v žice električne napeljave visoke napetosti in je strmoglavilo na skalnato področje med krajema Bar-cheto in Casamozzo. Na kraj nesreče sta takoj prihitela dva vojaška
Tudi v južnih predelih Francije je nastalo več požarov. Blizu Colle-briera je ogenj uničil 20 hektarjev gozda, gorelo pa je tudi v bližini Nice, kjer sta dva požara ogrožala več poslopij, vendar pa so gasilci z izrednim trudom pravočasno preprečili najhujše.
O vzrokih požarov ni nobenih vesti. Možno je, da gre v bistvu za požige, saj je gradbena špekulacija v Franciji zelo velika in zakoni dovoljujejo gradnjo na pogoriščih.
ni črhnil niti besedice o svojem zanimanju za mafijo in o svojih potovanjih v Palermo. In to kljub temu, da ji je doslej vedno obširno poročal svojem delu. Presenetljivo je tudi ravnanje direktorja rimskega uredništva ABC Dunsmora, ki ni hotel obvestiti italijanske policije o Begonovi izginitvi.
Po mnenju agentov rimske policije naj bi stekleni drobci, ki so jih našli na tleh v Begonovem uradu ne bili ostanki leč časnikarjevih naočnikov. Nerazumljivo je zakaj sta se leči skoraj zmleli v prah, medtem ko je okvir nedotaknjen. Agenti so tudi demantirali govorice, da je Begon a-gent ameriške zvezne policije FBI in so ugotovili, da je skupaj s časnikarjem izginil tudi njegov potni list.
Protest v rimskem zaporu Rebibbia
RIM, 25. — V rimskem zaporu Rebibbia je včeraj začelo protestirati devetnajst zapornic, ki so se povzpele na streho zapora. V zgodnjih jutranjih urah so k zaporu začeli prihajati njihovi sorodniki, ki hočeio priti v stik z njimi.
Pred dobrim mesecem je prišlo do podobne demonstracije. Pri zatiranju upora je policija ranila dve kaznjenki, okoli sto pa so jih premestili v druge zapore.
Policaj ubil 11-Ietnega dečka
DALLAS, 25. - V Dallasu je policaj ubil enajstletnega tatiča, ko je nanj uperil samokres, da bi iz njega izsilil priznanje. Policaj, ki je obtožen umora, je kasneje dejal, da je s pištolo hotel fanta le prestrašiti. Po njegovem mnenju naj bi do smrtnega strela prišlo po naključju. Policijski poveljnik pa je rekel, da je bilo policajevo ravnanje popolnoma nezakonito. Obtoženega policaja so začasno izpustili, ker je plačal kavcijo.
LONDON, 25. — Hotel v škotskem mestu Oban, v katerem je včeraj zgorelo devet oseb, okoli petdeset pa je bilo ranjenih, ni bil opremljen z varnostnimi napravami.
To je danes povedal lastnik hotela, ki je tudi dejal, da so ga gasilci večkrat opozorili na nevarnost, kateri bi bili izpostavljeni gosti, če bi prišlo do požara. Danes so oblasti začele s preiskavo.
Protest urugvajskih sindikalnih predstavnikov
MONTEVIDEO, 25. - Trideset sindikalnih predstavnikov je včeraj protestiralo pri notranjem ministru in ministru za delo, v zvezi z novim zakonom, s katerim bi lahko vlada kontrol1 ra la stavke. Ministra sta odgovorila, da bosta podrobneje proučila njihove predloge, na podlagi katerih bo mogoče nekoliko spremeniti zakon. Z novim zakonom bi sindikati postali apolitične organizacije, in ne bi mogli več učinkovito zastopati delavskih interesov.
BRASILIA, 25. — Japonsko podjetje «Sanyo electric* bo zgradilo tovarno barvnih televizorjev in radijskih aparatov v Braziliji.
BENGAZI, 25.
japonskega potniškega letala «jum-bo jet* v Libijo je še vedno v središču pozornosti. Danes sicer ni bilo velikih dogodkov, vendar pa je bilo mnogo komentarjev.
Potniki so še vedno v hotelu »Gezirah* v središču Bengazija. V Bengazi so prišli tudi predstavniki japonskega diplomatskega zbora iz Tripolisa, ki sedaj skupno z libijskimi oblastmi urejajo vse potrebne dokumente za vrnitev potnikov in posadke v domovino. Na Japonsko jih bodo prepeljali z dvema letaloma, ki sta prispeli v Tripolis, eno iz Aten, drugo pa iz Pariza. Obe letali sta last družbe «JAL» in nista mogli pristati v Bengaziju, ker je tamkajšnje letališče še vedno zaprto za promet. Na pristajalni stezi ležijo namreč še vedno razbitine razstreljenega boeinga, eksplozije pa so tudi nekoliko poškodovale stezo. Ni znano, kdaj bodo odprli letališče, prav zato pa je možno, da bodo prepeljali vse potnike v Tripolis z avtobusi. Potnike je v hotelu obiskal tudi libijski notranji’ minister, ki je med drugim dejal, da so gusarji »obupani* in jih pozval, naj po povratku na Japonsko podprejo boj palestinskega naroda.
Primanjkujejo pa podatki o gusarjih. Dopisnik libanonskega lista »Al Liwa», ki je prisostvoval zaključnemu delu pustolovščine, je dejal, da je eden izmed ugrabiteljev napravil samomor, medtem ko so drugi razstrelili letalo. Radio Tripolis o tem ni govoril, a je poročal o domovini gusarjev, ki naj bi bili iz Japonske, Palestine in Ekvadorja. Neki libijski funkcionar pa je dejal, da so sestavljali gusarsko skupino en Japonec, en Nemec in dva Arabca. Tudi ženska, ki jo je ubila eksplozija bombe na krovu letala, je bila baje Arabka.
Prav tako ni točnih podatkov o tem, kaj se bo zgodilo z gusarji. Iz dejstva, da je libijski notranji minister prosil potnike, naj opišejo potek dogodkov čim natančneje, ker bodo izjavo potrebovali pri preiskavi, bi se dalo sklepati, da jim nameravajo soditi v Libiji. Prav tako pa Gedafijeva vlada ni še odgovorila na tokijsko zahtevo po izročitvi ugrabiteljev.
Preusmeritev je izzvala val protestov predvsem v arabskem svetu. To je zelo zanimivo, kajti za vsa dosedanja teroristična dejanja si je prevzela odgovornost kaka palestinska organizacija. Tako je bilo s pokolom na miinchenških olimpijskih igrah, z umorom izraelskega diplomata v ZDA, s celo vrsto preusmeritev letal in ne nazadnje s sabotažo tržaškega naftovoda. Tokrat pa so si Palestinci edini. Vsi zavračajo odgovornost in obsojajo dejanje. Med temi je tudi Libija, ki je jasno povedala, da je dovolila letalu, da pristane iz zgolj »človečanskih razlogov*, to je, da bi rešila potnike. Zato je tudi možno, da bodo gusarjem res sodili že v Libiji.
Preusmeritev | Ta Gedafijev korak je nedvomno
največje presenečenje, saj je bil libijski predsednik vedno navdušen nad vsemi revolucionarnimi gibanji in ni pomišljal, s kakšnimi sredstvi se ta borijo za svoje pravice. Res je možno, da je to storil, da bi izboljšal že dokaj krhke odnose z Egiptom in privedel državi do popolne združitve, vendar pa je to le ena izmed razlag. Lahko bi celo mislili, da se je Gedafi zavedel, da revolucije ni mogoče izvažati in da vsako dejanje izven meja države škoduje skupnemu boju ter meče nanj temno luč; tega se Egipt že ves čas zaveda in zato vseskozi obsoja terori stična dejanja.
Od kod torej gusarji in kakšen je bil njihov namen? To je sedaj vprašanje, ki si ga postavlja ves svet; še najbolj pa zanima to Japonce, ker je poleg arabske le še ena možnost: gusarji naj bi delovali za japonsko ekstremistič-
no organizacijo «rdeča armada*, kateri je pripadal tudi Kozo Oka-moto, ki je bil med izvršitelji hudega atentata na telavivskem letališču Lod. To možnost lahko potrjuje tudi dejstvo, da so v Tokiu pripadniki te organizacije delili letake solidarnosti z ugrabitelji, obenem pa dejstvo, da so od izraelske vlade zahtevali prav Okamota. Vendar pa je tudi to le domneva in preiskava bo lahko prinesla še marsikaj zanimivega.
COMO, 25. — Osemindvajsetletni Ivo della Savia, ki so ga pred nekaj meseci aretirali v Frankfurtu pod obtožbo, da je sodeloval s Pietrom Valpredo pri atentatih 12. decembra 1969, je od včeraj v zaporu v Comu. Obtoženec naj bi a-tentatorjem preskrbel eksploziv. Iva della Savia bodo kasneje odpeljali v Catanzaro, kjer bodo sodili tudi Valpredi.
iimiiiiiiiMiiniimHmmmiMuniimimiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiB
KUUB ZAHTEVI SENATNE KOMISIJE
Nixon ne bo izročil magnetofonskih trakov
Povezava med zadevo Wa ter ga te in zadevo Ellsberg Pričevanje bivšega Nixonovega sodelavca Ehrlich mana
WASHINGTQN, 25. - Ameriški predsednik Nixon ni spremenil svojega stališča v zvezi s preiskavo o zadevi Watergate. Gre v bistvu za preiskavo v hiši časnikarja Ell-sberga in za magnetofonske posnetke Nixonovih telefonskih pogovorov, s katerimi razpolaga predsednik in iih noče izročiti senatni preiskovalni komisi ii, ki ji predseduje senator Sam Ervin.
Glasnik Bele hiše, ki je danes sporočil vest o Nixonovi odločitvi, je torej potrdil, da namerava Nixon nadaljevati vojno s preiskovalno komisijo. Stališče, ki ga je zavzel 22. maja letos, je govorilo le o nalogu, ki ga je dal Nixon svojim sodelavcem, naj »skrbijo za državno varnost*, pri tem pa ni baje dovolil nobenega protizakonitega sistema.
Zveza med zadevo Ellsberg in zadevo AVatergate je dvojna. Prvič, naj bi vohunili obakrat isti ljudje; drugo povezavo pa je dal preiskovalcem Nixon sam, ko je svojim sodelavcem 22. maja priporočil, naj pazijo, da njihova preiskava o zadevi AVatergate ne bo zašla na dru-1 ga vprašanja, ki se tičejo tatvine tajnih dokumentov iz Pentagona.
Pred senatno komisijo je danes pričal bivši Nixonov sodelavec Ehr-lichman. Odgovarjati je moral na vprašanja o tatvini dokumentov v
ambulatoriju psihiatra, ki je zdravil Ellsberga. Ehrlichman je vztrajal pri trditvi, da Nixon ni bil obveščen o vsej zadevi; dodal pa je, da bi ne bilo nič slabega, če bi Nixon vedel za preiskavo, ker je šlo za vprašanje državne varnosti. Pri tem se je vnel hud besedni boj med Ehrlichmanom in predsednikom senatne komisije Ervinom, o tem, če ustava dovoljuje tako početja gli ne.
Ehrlichman je tudi demantiral izjave, ki jih je pred kratkim dal John Dean. Dejal je, da ni res, da je predsednik obljubil svobodo tistim vohunom zadeve AVatergate, ki bi med preiskavo ne izdali imena svojih predstojnikov, zanikal pa je še nekaj drugih manj pomembnih izjav. Sledilo je pričevanje Ehrlich-manovega odvetnika Johna AVilso-na, ki je dejansko podprl trditve svojega varovanca.
Zadnja in morda najvažnejša vest dneva je, da je odstopil John Co-nally, osebni Nixonov svetovalec,
Štiristo mladincev iz vse Jugoslavije je včeraj odpotovalo iz Beograda na mednarodni mladinski festival v
Vzhodno Nemčijo
...........................•■■»M-....................................................n........................„.....m...mm
Včeraj začetek vzvratnega štetja za odpravo «skylab 2»
Kozmonavti Dean, Garriot in Lousma bodo izstreljeni v soboto • Vrsta pomembnih bioloških poskusov
KENNEDYJEV RT, 25. - Danes zvečer se je v ameriškem kozmodromu na Kennedyjevem rtu začelo vzvratno štetje za odpravo «skylab 2», ki bo izstreljena v soboto okrog 13. ure, če bodo vse naprave orjaške rakete saturn 1-B delovale pravilno. Trije kozmonavti, ki so bili izbrani za to odpravo (Alan Bean, fizik Owen Garriot in Jack Lousma), bodo dopotovali v kozmodrom jutri, ko bodo zaključili vežbanje v vesoljskem centru v Houstonu.
Zaradi nevšečnosti, ki so jih znanstveniki imeli s prejšnjo odpravo skylab so se tokrat odločili, da bodo podaljšali vzvratno štetje za
9 ur, da bodo tako kos vsaki okvari, ne da bi bili prisiljeni odgo-diti izrstrelitve. Doslej je delo potekalo v najlepšem redu in tehniki so pred nekaj dnevi z uspehom opravili »generalko*.
Načrt poleta treh kozmonavtov je v bistvu nespremenjen, le v zadnjem trenutku so znanstveniki odločili, da bo posadka vesoljskega laboratorija preživela v vesolju 59 dni in ne 56 kot so sporočili v začetku. S to majhno spremembo načrta bodo omogočili trem kozmonavtom pristanek v bližini kopnega, tako da jim ne bo treba preživeti dalj ča-
sa na letalonosilki.
S to drugo odpravo se bo skylab spremenil v majhen vesoljski živalski vrt. Trije kozmonavti bodo vzeli s seboj dva pajka, nekaj mušic, šest miši in — prvič v zgodovini vesoljskih odprav — tudi dve ribi in okrog 50 ribjih iker. Ko se bodo ikre odprle bosta ribi že poginili, ker so za poskus izbrali posebno vrsto rib, ki živijo le nekaj dni. Namen tega poskusa je odkriti kako se orientirajo in kako plavajo ribe, ki so se rodile v breztežnem stanju. Trije kozmonavti bodo vzeli s seboj tudi žive celice človeških pljuč. Znanstveniki upajo,
da bodo tako prišli do podatkov o procesu staranja človeškega organizma.
Z znanstvenega vidika je zelo pomemben poskus s šestimi mišmi iz kalifornijske puščave, na katerih bodo preučili cirkadianski ritenj. Te živali so izbrali, ker so zelo odporne in potrebujejo le malo hrane. Zaprli jih bodo v majhne ce-lice-samice, ker je v teh miših izredno razvit morilski čut zaradi življenja r zelo neugodnem okolju.
»Vsaka stvar in še posebej vsako živo bitje ima svoj circadianski ritem,* je pojasnil znanstvenik Ro-
bert Lindberg, ki se ukvarja s preučevanjem tega pojava. Beseda izvira iz dveh latinskih besed circa (okrog) in dies (dan) in dobesedno pomeni »približno v enem dnevu*. Ritem niha med 23 in 25 u-rami in je neke vrste biološka ura, ki se spreminja pod vplivom okolja. Zato je človek manj učinkovit, srborit, truden, ko njegova biološka ura zaostaja oziroma bije v počasnejšem tempu. Potovanja, intenzivno delo in vznemirjenost zelo pogojujejo pojav. Cilj tega poskusa je odkriti kako življenje v breztežnostnem stanju vpliva na circadianski ritem.
IZNAJDLJIVOST
V	Indiji se spoprijemajo z zelo hudimi vprašanji, med katerimi so najbolj pereča nadzorstvo nad rojstvi, posodobljenje kmetijstva in vključitev manjših naselij v državno življenje.
V	vladnih krogih so zelo iznajdljivi. Ugotovili so, da morajo predvsem obveščati in vzgajati prebivalstvo, da se bo privadilo na te novosti. Zato so se odločili, da bodo posegli po televiziji in z njo vzgajali državljane. To naj bi izpeljali v sedmih letih. Postaviti morajo celo vrsto anten in reve-titorjev, da bo televizijska slika segla v vsako še najbolj zakotno vasico. Sploh pa je vsa akcija namenjena prav majhnim vasicam, ker v velikih naseljih informacijska sredstva že redno delujejo. Vlada se bo morala seveda soočiti z velikimi stroški, vendar pa kaže, da jim bo kos. Tako so namreč izračunali možje.
Niso pa napravili nekega drugega računa. Majhen televizor stane v Indiji kakih 150 tisoč lir. v vasicah, katerim so novi sporedi namenjeni, pa osebni letni poprečni' dohodek ne preseže 45.000 lir. Če se temu ne pravi račun brez krčmarja?
BEG
Ženska veljajo za boječa bitja in zato običajno rade bežijo. Tega načela se je držala tudi 21-letna Carmelina Rinal-di iz Potenze. V bližini Genove jo je namreč ustavil agent cestne policije, ona pa ga je mirno povozila in odpeljala dalje. Zasledovati so jo morali kakih 10 kilometrov, preden so jo ujeli in ji z vljudnimi besedami «dopovedali», da ni prav, kar je storila ter jo aretirali. Pa so res nesramni ti policaji, saj nočejo razumeti značilnosti ženskega značaja.
vzrok za odstop pa je bilo baje nezadovoljstvo nad svojeglavo poli-tiko Nixona, ki svetovalca ni poslušal. Prav tako je baje nezadovoljen Malvin Laird, naslednik Johna Elirlichmana, ki se ubada z notranjepolitičnimi vprašanji. Kaže, da so le tri osebe deležne popolnega Nixonovega zaupanja: general A-lexander Haig, zunanjepolitični «ve-tovalec IIcnry Kissinger in glasnik Bele hiše Ronald Ziegler.