BĐAJA CP3GORENJSKT TISK-•UUJUJE UREDNIŠKI ODBOR * GLAVNI UREDNIK SLAVKO KtSIK • ODGOVORNI URED-9.Z GREGOR KOCU AN - TEL. naomSTvoiN uprava 21-90, GVAVRI UREDNIK 24-75 . TE-I0CI RAČUN PRI NARODNI BAJTO V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 19. MATA 1962 ŠT. 36 IZHAJA OT> OK1«rt*WA' TOT K8f TEDNIK CJlJ I JANUArtJA 195« KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Aktualna naloga -Posamezniki bodo skušali )r*t sedanje težave Izkoristiti k* dokaz, da se samoupravljanje le otaese in da je potrebno trd-•ejfc, enotnejše vodstvo.« Taka je bila ena izmed ugoto-Y'jt7 na aeji predsedstva OSS v Kaaju fl. aprila, vendar se je tirat ta ugotovitev zdela bolj fcreticna. Praksa pa je prav v času pokazala, da je to Ni -aznih posvetovanjih, sefa sejah, ko so na dnev-redu posamezne trenutne in ukrepi, se marsikje sli-taka mnenja. Tudi pasivno tje na komisije za uveljav-predpisov o delitvi dohod-ponekod uveljavlja to misel-■o* posameznikov, češ da bodo >4aj komisije in inšpekcije miti samoupravnih organov pre-ijf.:■:>..*■ ukrepale in odpravija-•* posamezne neskladnosti. Ob •an se javljajo tudi ugotovitve, iN da so ekonomske enote kri-** določenega stanja, da so se • v: /j-..t.': organizacije preveč *"ia> v stvari in podobno. Se-Vda se take ugotovitve slišijo tu;., meč posamezniki v stro-Wih službah. V bistvu gre za dve varianti: U r&ialjnjo decentralizacijo sa-loopravnega 6istema in krepila teh organov ali pa za korak *«ztj, ki pelje v centralizacijo. '•' dvanajstletnem delovanju so ivni organi ob mnogih že dokazali svojo moč in > seveda danes V6aka misel o cdra nazaj samo podzavestni ' zaživeli, kot bi bilo Ha, tam, kjer so se doslej bali **yiViati ekonomskim enotam fcišfino materialno osnovo in ''v/, "št. Zlasti je to opaziti » ttslih .podjetjih, kjer samo-•fcavn: fifltem mnogokrat nima *3 ustreznih oblik. Tudi prve %*wttve občinske komisije za •Mtovljanje predpisov o delit-Kranju notrjujejo prav Toči sicer velja, da je bilo '•*;- <5osedanje nalosre. Ko je >*fce*)!k Tito v Solitu govoril * Ojttinjih nalogah delavskih •Ntor fa kolektivov, je dejal: •Vdaj je prišel ča*. ko *e trr-W aefcatere stvari pooeavIH, da to ttUrrl znova Še z večjim ela-**• saomlrrv-aJi, zakaj delavci H tedaj dokaj sposobnejši in *%aj# precej več -izkušenj kot ►H- - K. M. GIBANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V PRVEM TROMESEČJU Še več prizadevanja ZBORI PROIZVAJALCEV SPREMLJAJO GIBANJE GOSPODARSTVA Za letošnje prvo čeirtleMje imamo že zbrane podatke, ki kažejo gibanj« fizičnega' obsega industrijske proizvodnje v tem obdobju v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem. Ti podatki kažejo, da v nekaterih industrijskih panogah proizvodnja ne poteka tako, kakor pa smo predvidevali v naših družbenih planih. Tako stanje bo zato v prihodnjih mesecih terjalo precejšnje napore, če bomo hoteli povečati preoizvodnjo. To velja zlasti za tiste industrijske vej«, kjer proizvodnja ne poteka po predvidenem načrtu. Celotna industrija našega okraja je v letošnjih prvih treh mesecih povečala fizični obseg proizvodnje v primerjavi s prvim četrtletjem preteklega leta za 8,17 odstotka. Po tej primerjavi so letos štiri industrijske panoge pod fizičnim obsegom industrijske proizvodnje v prvih treh mesecih preteklega leta. Nekoliko slabšo sliko pokaže primerjava fizičnega obsega industrijske proizvodnje v letošnjem in lanskem marcu. Iz obstoječih podatkov povzemamo, da je proizvodnja v letošnjem marcu za nekaj 6to-tink odstotka pod proizvodnjo v marcu leta 1961. Po posameznih industrijskih panogah pa so seveda večja odstopanja. Medtem ko je precej industrijskih vej s svojo proizvodnjo pod proizvodnjo v lanskem marcu, pa so tudi industrijske panoge, ki so to mejo znatno prekoračile. Predvsem pa bo treba v prihodnje težiti za tem, da bi povečali proizvodnjo Rojstnega dne predsednika republike Tita in hkrati Dneva mladootl -c v i » ;j P* se na praznovanje pripravljajo mladi Jeseničani, v proslavah bodo sodelovali tudi najmlajši,"ki jih vidimo na sliki. Na otroškem igrišču v naselju Plavž jih je vedno vse polno. Nekateri hodo sprejeti tudi v pionirsko organizacijo. Skratka, veselja med otroki v teh spomladanskih dneh ne manjka Konferenca za oddih in rekreacijo: Samo zdrav in spočit človek je zmožen povečati delovno storilnost Zakaj člani manjših delovnih kolektivov še zmeraj nimajo to-Ijkih možnosti in ugodnosti za uživanje letnih dopustov? Z zastarelimi pogledi na ^počitnice« še ne znamo najti in izkoristiti številnih možnosti in obilk za rekreacijo našega delovnega človeka. Ko so se člani okrajne konference za oddih in rekreacijo v sredo že drugič sestali in pregledali uspehe te organizacije po enoletnem obstoju, so ugotovili, da je med delovnimi kolektivi veliko razumevanje za to dejavnost, še pred leti so delavci posameznih večjih kolektivov imeli za letni oddih na razpolago samo svoje počitniške domove. Tam pa se je lahko zvrstilo le manjše število članov kolektiva, in to na žalost navadno zmeraj tistih, ki ne opravljajo najtežjih Julija in avgusta bodo začeli S SESTAVLJANJEM BESEDILA OBČINSKIH STATUTOV PO NAŠEM OKRAJU 1 meto, 16. maja, je bila seja %tj|M komisije za izdelavo sta-»ov po našem okraju. Glavna •fHovttev je bila, da po zasto-fft * tem delu, ki je sledil po no-+mtokm posvetovanju januar-H sstMca, so komisije po vseh *6nah začele delovati. V trži-9A Občfai, kjer sploh ni moč go-zastoju, so tudi v zadnjih *>*»lh imeli dve seji in neneh-*> pripravljali potrebno gradivo. JtsjktJ« pa so prisil v Kranju, tpt J* ves čas na delu 9 podko-■ttj, tako da so zelo načrtno zbi-%fl fe proučevali stanje in odno-*» AuJBttuega, ekonomskega in t^turneza razvoja te komune in ^pripravljali stvari, ki bi jih usmerjati in določati & Utašto* statutom. V tej občini •p It tudi izdelali besedilo sta-trf* fa je o njem že celo Društvo HMMkM dvakrat razpravljalo. ▼ dragih občinah pa so šele pri zbiranju in proučevanju gradiva. Po navodilih okrajne komisije 60 po občinah v zadnjem času zelo uspešna koristili zbore volivcev, razne konference in občne zbore, seje občinskih organov itd. in tam fizičmh del niti nimajo najslabših prejemkov, z -dopustom po želji« kot ga imenujejo na Jesenicah oziroma s povračilom delnih stroškov za opravljeni dopust v kateremkoli domu, gostišču itd., pa je dana možnost vsem, da se ob letnem dopustu v resnici spočijejo v drugem okolju in razmerah. Toda na konferenci so ugotavljali, da je še zmeraj veliko na- ših delovnih ljudi, ki nimajo teh ugodnosti in možnosti. Zlasti je to značilno za mnoga manjša podjetja in službe, kjer tudi zahteve zaposlenih po boljšem oddihu še niso prodrle do vsakega posameznika. Prav tako so na konferenci grajali stališče »-najmanjšega odpora-« posameznih kolektivov, kjer delijo sredstva za dopuste po načelu »vsem enako« brez določenega vpliva za sistematično in kulturnejšo izrabo časa dopustov za resnični počitek in sprostitev. Prav tako so omenjali podedovano ozkost, da namreč na pravi dopust hodi le ožji krog ljudi. Udeleženec z Jesenic je povedal, da tamkajšnja 2elezarna daje približno 40 milijonov dinarjev letno za dopuste itd. Toda delavci z najtežjih delovnih mest premalo kori-(Nadaljevanje na 2 strani) V NOVEM ZAKONU O SOCIALNEM ZAVAROVANJU JE PREDVIDENA Soudeležba - učinkovita zavora GOSPODARSKE ORGANIZACIJE BODO MORALE BOU SKRBETI ZA VARNOST PRI DELU IN PREVENTIVNO ZDRAVSTVO ^ Večkrat je bilo že mogoče slišati, da do denarja v skladih socialnega zavarovanja nimamo pravega odnosa. Kot da dinar tam ni toliko vreden kot drugje in kot da ga nismo sami zaslužili. Tako se pogosto dogaja, da na tak ali drugačen način povzročimo strožke. ki bi se jih bilo ob večji pazljivosti in pravilnem odnosu do denarja socialnega zavarovanja mogoče izogniti. Lahko si miislite, kako hitre bi se vse spremenilo, če bi tistih 22 odstotkov osebnih prejemkov, ki jih računovodstva ločijo v sklade socialnega zavarovanja, prejeli v beli kuverti in bi zato mo rali plačati vsako zdravstveno zbirali razne misli, predloge ter t uslugo, vsa zdravila, zdravljenja tako laže ugotavljali določene ne- j in podobno. Na nekem posvetovanju je govornik pripomnil, da skladnosti današnjega razvoja ter potrebe načrtnega usmerjanja v obliki statuta. Toda do konca junija bo po vseh občinah to gradivo zbrano in prodiskutirano. Tako so ocenili. Zato naj bi v juliju in avgustu povsod že začeli s stestavljanjem dokončnega predloga besedila. O tem so že obvestili tudi vse predsednike občinskih komisij. V Skofji Loki je bila že v četrtek seja občinske komisije, ker so ugotovili, da vse priprave za izdelavo statuta v redu potekajo. K. M. ie prepričan, da bi bilo tedaj polovico naše zdravstvene mreže takoj brez dela. Seveda pa do te^a pri nas ne bo nikoli prišlo, ker bi bil to korak nazaj in bi bilo v nasprot-iu z našo družbeno ureditvijo. Pač pa novi zakon o socialnem zavarovanju predvideva delno soudeležbo, od katere si zakonodajalec obeta precejšnje prihranke. Soudeležba bo omejena le na zdravila (okoli 60-80 dinarjev za vsako zdravilo) in neobvezno cepljenje. Republiškim ljudskim skupščinam bo dopuščeno, da bo- do lahko predpisale tudi soudeležbo zavarovanca pri stroških zdravljenja v zdraviliščih. Novi zakon namreč naravna zdravilišča uvršča med ostale zdravstvene zavode. V njih bodo bolniki, ki jim ni več potrebno zdravljenje v bolnici, a niso še okrevali, nadaljevali z zdravljenjem. Tako bodo ^bolniki odhajali v zdravilišče že z zdravnikovo napotnico, brez komisijskega pregleda, ki je sedaj potreben. To poeno- stavitev pa bi utegnil marsikdo izkoristiti. Le primerna soudeležba lahko zagotovi, da bodo v zdravilišča odhajali res taki, ki so potrebni zdravljenja. Izredno pomembne naloge bodo z uveljavitvijo novega zakona prevzela podjetja. Predvideno je namreč, da bodo morala sama plačevati nadomestila za čas bolezni do 30 dni (sedaj le do 7 dni) in vse stroške zdravljenja poklic-(Nadaljevanje na 2. strani) v naših najpomembnejših industrijskih panogah (kovinska, lesna in industrija usnja ter Obutve). Na zastoje v lesni industriji je vplivalo neekonomično izkoriščanje' lesnih zalog czi-oma mas na manjših žagarskih obratih, (medtem ko nekateri ve;: j i obrati zaradi pomanjkanja b'o-dovine niso mogli obratovati s polno zmogljivostjo. V prihodnje bo ta problem vsaj delno rešen s tem, ker je na Gorenjskem ukinjenih precej žag veneciank v zasebnem sektorju. Določeni problemi so hromili proizvodnjo tudi v kovinski in čevljarsko^usnjanski ter gumarski industriji. Slednja se je namreč preusmerila v izdelavo lažje avto pnevmatike in bo izgubljeno nadomestila v naslednjih mesecih. O gibanju gospodarstva v prvem tromesečju so pretekli in ta teden razpravljali tudi občinski zbori proizvajalcev, pred tem pa je zasedal tudi okrajni zbor proizvajalcev. Omenjeni zbori so sprejeli nekatere konkretne sklepe in načela za delo v prihodnje. P. Zaradi turističnega pomena Temeljni zakon o javnih cestah, ki ga je lani izglasovala Zvezna ljudska skupščina, je vnesel nekatere spremembe v organizacijo cestne službe. Razen ostalih sprememb je temeljni zakon o javnih cestah povzročil tudi prekategorizacijo nekaterih cest drugega reda v tretji red in del cest tretjega reda v četrti red. Na Gorenjskem jc skladno z določili zakona prekategorizirala nekatere ceste posebna okrajna komisija. Tako smo na Gorenjskem dobili 323 km okrajnih cest, katerih seznam je potrdil tudi Okrajni ljudski odbor Kranj na svoji lanskoletni de» cembrski seji. S to dolžino cest danes gospodari Cestno podjetje v Kranju. Po sprejetju odloka o okrajnih cestah pa sta Občinska ljudska odbora Kranj in Jesenice predlagala pristojnemu okrajnemu svetu nekatere spremembe v tej zvezi. Občinski ljudski odbor Jesenice je predlagal, da bi vključili v seznam okrajnih cest tudi občinsko cesto Rateče—Planica—Tamar v dolžini nekaj nad šest kilometrov, Občinski ljudski odbor Kranj pa je predlagal cesto Cerklje—Žičnica Krvavec v dolžini 3,T kilometra. Oba občinska ljudska odbora sta predlog utemeljevala s tem, da imata omenjeni cesti poseben turistični pomen in da bi jih zato vključili v seznam okrajnih cest. Razen teh sprememb so pristojni organi opravili tudi nekatere manjše korekture v kilo-metraži obstoječih okrajnih cest. Okrajni svet za gospodarstvo se je s temi spremembami strinjal, vendar jih morata potrditi še oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi in po 3i sem proti.. Na inšpektorjevo mizo so prinesli cisto navadno pismo s krivulja-stimi vrsticami in neenakimi črkami. Pač pisava nevešče delovne roke. Toda zanimivega je bila vsebina: obdolžitev, da v podjetju to in ono ne gre ,da se je zgodilo to in ono in da nibč- ne upa »začeti* stvari. Čeprav je bilo pismo anonimno in čeprav pride takih pisem precej, so vendar temu posvetili posebno pozornost. Čez dober teden je bil inspektor tam. S človekom (imenujmo ga kar Zorko), ki je bil neposredno odgovoren za nakazane nepravilnosti, sta se najprej lepo pomenila. Potem pa jima je uslužbenka nanosila kupe papirjev. Delo se je vleklo do poznega popoldneva, pravzaprav do večera. No, velikih »odkritij* ni bilo-Skoraj Povsod se kaj najde, če se išče »dlako v jajcu*, kot pravijo ljudje. Toda pismo je bilo vendar utemeljeno. Ko so pregledali obrazložitve za izplačane honorarje, opravičila za nekatera potovanja in dnevnice, je bilo razvidno, da nekaj ni v redu. Zorko je postal nemiren in nepretrgoma je ponavljal, »da je bil proti.* Pri vsaki stvari je imenoval delavski svet, komisije, upravni odbor, ekonomsko enoto ... In na koncu dostavljal, »da je bil proti*. »Saj ne gre za to,* je dejal inspektor, ki ni mogel več poslušati opravičevanja, »ampak za to, če ste jih obvestili, seznanili in opozorili, da je to nezakonito, da je v njiho* vo škodo.* Zorko je bil tiho. Od tistega dogodka je ie skoraj tri tedne. Kako so uredili v podjetju, ni znano. Znano pa je, da samoupravni organi za večino teh stvari sploh niso vedeli. Izgovarjanje s tistim, »da je bil proti«, je bilo torej le nedostojno umikanje in zvračanje krivde na druge. — K. M, « Obisk Koče Popoviča v čile V uradnem sporočilu, ki so ga objavili po obisku Koče Popoviča v Čile je rečeno, da so se ČilsKo-jugoslovanski odnosi ugodno razvijali in da pomenijo trdno podlago za nadaljnji napredek medsebojnega sodelovanja. Siroto in pravično gospodarsko sodelovanje med vsemi državami je bistven element za ustalitev razmer na svetu. Neenak gospodarski razvoj namreč negativno vpliva na odnose v svetu. % Izkrcanje v Bankogu Prdevčerajšnjim se je v Eanko-gu začela Izkrcavati glavnina topom* riških enot mornariške pehote. Takoj po izkrcanju so poslali kakih 1000 mornarjev v eno izmed zbirališč nedaleč od Bankoga, od koder jih bodo po najbližji poti prepeljali na mejo proti Laos i, kjer so že pripadniki ameriških pehotnih enot, ki so zavzeli položaje vzdolž reke Mekong. Tudi druge dežele Avstralija, Velika Britanija in Nova Zelandija bi naj poslale svoje čete v Siam. 4 Letalski napadi na alžirske borce Začasna alžirska vlada je objavila, da so francoska letala v sredo in četrtek bombardirala položaje enot alžirske osvobodilne vojske. Dejali so, da so o tem incidentu obvestili centralno komisijo za premirje v Alžiriji. 0 Nova žarišča stavk Po vesteh Iz Španije je stavkovno gibanje zajelo Še dve deželi: Gallcio in Valencio. V Galiciji na severovzhodu Španije je začelo stavkati približno 6500 delavcev. Po podatkih stavka v Španiji še vedno okoli 100.000 delavcev. • Boji na Zahodnem Irianu Indonezijski časniki objavljajo poročila o bojih med indonezijskimi gverilci in nizozemskimi enotami v Zahodnem Irianu. Indonezijski tisk in radijske postaje poročajo, da se boji nadaljujejo in da so imeli Nizozemci precej izgub. A Letalska nesreča v Keniji Stab ameriških letalskih sil je sporočil, da je neko ameriško transportno letalo /grmelo pred včerajšnjim v Keniji na tla. A Upanie na soor?.7.um Ameriški predsednik Ketwed\ le na tiskovni konferenci dejal, da iščejo po diolomatski poti rešitev, ki bi znatno zmanjšala nevarnost vojne v Laosu. Izrekel Je upanje, da se bndo trije laoSkl princi sporazumeli, da bo njiho- >. država postala nevtralna. # Odložen vsemlrski polet Ameriška uprava za vesoljske polete javlja, da so odložili polet tretjega ameriškega kozmonavta. Do preložitve poleta je prišlo zaradi tehničnih težav. judje in dogodki Vojni bobni v laoških pofcra- dveh nasprotnih armad, da zopet zategnejo loke. Ameriško paelfično ladjevje pluje v bližnjih vodah in ameriška vojska M izkrcuje v sosednjih deželah. Laoško premirje, ki je skoraj leto dni minilo brez očitkov, so začel! kršiti. Uvod v novo laoško krizo so napravili že pred tednom, ko sta se dve vojaški sili. enote Patet Laosa, ki držijo v oblasti severna področ:a in eno te desničarskega generi'H Nesa so ga najbrž v ta namen pred podpisati zaradi razlik med tre- Fume, predsednika z_<. u.. . kratkim kupili, letal od pre- rod laoškimi princi. Delo v 2e- ške vlade, ki edini lahko zgladi stolnice do prestolnico, da bi nevi so odložili, dokler laoški nasprotja in v tem kritičnem fe. našel vojaško in gospodarsko po- princi ne najdejo skupnega je- su reši deželo pred novo težko moč za svoje načrte. General zika. Kljub pritisku velesil na preizkušnjo. Princ, ki je še aa napore-.rnitev t jaško in gospodarsko p<;moč po lik in nasprotij. Nova kriza, ki Laos. kjer se namerava sestati t vrsti obiskal Južno Korejo, Juž- je nastala z obnovitvijo sovraž- dvema princema. Po njegovem , . . • , "IW O V \rj\Z lian U • VJtrilV I tU »»»jnif J" m juh t ViVOlI na f- v--*— •----t —- — Čria orer^ Fumi Nos™™ * februarja tri laoške prince, trije voditelji zdravljenju v Parizu, na, ena premirja pozivajo "Jane meseca ko so ZDA uk,ni]e v0_ laoskih struj niso zmanjšali raz- duje svojo skorajšnjo vrnil Napeti laoški lok ni Vietnam. Malajo in Formozo. nosti in okrepitev vojaških sil mnenju bi bilo mogoče laoiko Preostane mu še obisk na Fili- na obeh straneh vzdolž razme- krizo hitro rešiti, če hi vienti-Plnih pa bo krog dežel, od ka- jitvene črte, je še bolj premak- janski desničarski voditelji prt. terih si desničarski general obe- nila rešitev laoškega vprašanja stali na ponoven sestanek vse« vana, spoprijeli za kljnen« toč- ta podporo, popolnoma strnjen, v ozadje. Čeprav je večina čJa- treh strani, kjer bi razpravljali ke. Ofenziva desničarskih enot Vsa ta polovania getovo niso nic ženevske konference zapu- še o spornih vprašanjih, je bila zaustavljena, toda naoo- b!l,^ brez ell.'a. Najbrž jih osta- stila Ženevo, ne verjamejo, da Vojaška poročila te Laos« vedovan'a o novi laoiki krivi S(> re'.j general ne dela, da bi laže bi to mednarodno telo mirno namreč že nekaj dni ponavljaše razširila skozi eter In zastru- za«?^al. gledalo na obnovitev lao*ke dr- jo. da obe strani hitita s pripra-pila precej obetajoče iz-rlede, da Obnovitev sovražnosti v Lao- žavljanske vojne. vami za nove napade. Letalska se laoški spor uredi na miren su je izzvala precejšnjo zaskrb- V čem so razlike med tremi oporišča se Izrabljajo, da bi iK'.in. ljeaost tudi med državami, ki laoškimi princi? Osnovno spor- okrepili svoje enote v oržju j„ Desničarski Bun Umov režim, «o sodelovale na ženevski kon- no vprašanje je, v čigavih ro- utrdili svoje položaje pred neki so mu Američani v februarju Terene! o Laosu. Čeprav so v kah bo ministrstvo vojske in no- pričakovanimi napadi. Obsežne meseeu iikin'li denarno podoo- Ženevi že skoraj popolnoma tranjih zadev. Vsi trije princi okrepitve so dobile enote desni, ro. da b1 pri-tal na ustanovitev končali pogodbo, ki Laosu jam- zahtevajo te položaje zase. carske vojske generala Nosavan* koalicijske vlade, je z ameri- čl trajno samostojnost in neod- V sedanji laoski krizi ni mo- na najvažnejših strateških toč-škim štirimotornim letalom, ki visnost, sporazuma niso mogli goče najti izhoda brez Suvana kah. Zdravko Tomaiej POMOČ ZBORA PROIZVAJALCEV KOMISIJI IN DELOVNIM KOLEKTIVOM Določeno je merilo za start Kranj, 18. maja — Danes popoldne je v mali sejni dvorani OLO zasedal zbor proizavajlcev ObLO Kranj skupno s člani komisije za Izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij In zavodov. Na dnevnem redu je bilo poročilo In raznrava o delu omenjene komisije, ki se Je svoje naloge že s prvimi dnevi ob ustanovitvi lotila z največjim prizadevanjem. Komisija je doslej že pregledala več pravilnikov o delitvi CD in OD nekaterih gospodarskih organizacij in pri teh pregledih ugotovila i precej pomanjkljivosti, ki jih de-SSS^L ^i00, Bitnj?.m I lovni kolektivi v novih pravilnikih Dorfarjev so se danes popoldne — 18. maja — na žabniškem pokopališču dostojno poslovili od znanega zaslužnega borca in družbenega delavca tega kraja — 63 letnega Albina Jamnika-Sile. Pokojni Jamnik je bil med prvimi aktivisti OF v tem kraju že aprila 1941. Zato ko ga Nemci izsledili in julija meseca 1941 že zaprli. Ko se je vrnil, je z nezmanjšano vnemo 'deloval v vrstah odporniškega gibanja. Po-fital celo komandir Narodne zaščite za to območip. Po osvoboditvi je bil daljšo ali krajšo dobo na čelu vseh plavn'h političnih in družbenih organizacij od Zveze komunistov, kjer je bil član od 1943. leta. na vse do zadružnih in drugih organizacij. Na njegovo prizadevanje so ustanovili tudi KUD »Tone Šifre*«; Vse organizacije in društva ter prebivalstvo toga kraja so se od njega poslovili z mnogimi venci in ob zvokih godbe in pa«mi svobodnega in srečnejšega 6veta, za katerega se je Jamnik žrtvoval in delal vse svoje življenje. GLAS BRALCEV Pretekli petek je bila izredna konferenca SZDL za teren Prim-•kovo-Klanee. Proti pričakovanju se je konference udeležilo izredno veliko članov. Dvorana Je bila do zadnjega kotička polna. Na vabilih je pisalo, da bomo razpravljali in reševali celotno problematiko družbenega življenja, da bomo govorili o težavah kliub priporočilom Zbora proizvajalcev in načelom dobrega gospodarjenja še niso odpravili. Skoraj povsod so osebni dohodki porasli boli kot celotni dohodki gospodarskih organizacij, odstopanja pa so še zlasti občutna, če primerjamo porast dohodka s porastom ostanka čistega dohodka. Kljub temu pa so nekatere gospodarske organizacije (Agraria, Iskra, Elektrotehnično podjetja, Exoterm, GG, Klavnica in drugi) v zadnjih dneh anrila letos izplačale še okoli 124 milijonov dinarjev osebnih dohodkov v nasprotju s priporočili. Bržkone so bila zaradi omenjenih in drugih vzrokov potrebna v zadnicm času navodila za izvajanje načel in splošnih merilih za de'itcv CD v pravilnikih gosoodnr-skih or^rmirncij, ki opozarjajo, da naj se OD gibljejo v nravih mejsh. Prav glede tega pa ie bila na današnji seji precej živahna raznrava, ki je dala prem'šli-i zokliu-ček, na katerega so kolektivi kot komisija težko čakali spričo kratko odmerjenega časa za svoje de- lo. Zbor proizvajalcev je moral namreč določiti nekakšno spodnjo mejo, startno bazo ali merilo za najnižje vrednotenje delovnega mesta v kranjski občini. Po vsestranskem premotrivanju so odborniki izglasovali startno merilo za uravnavanje razponov 18.000 dinarjev. Torej gre za to, da ie pri normalnem poslovanju podjetja kot tudi normalnem delu, ki ga vahteva najnižje vrednotenje delovnega mesta v občini, možen mesečni OD v višini 18.000 dinarjev. Razumljivo pa je. da bodo zaradi slabe organizacije dela v nekaterih podjetjih ali pa zaradi večjega prizadevanja po dobrem gospodarjenju možna občasna odstopanja in da bodo prav zaradi teh vzrokov ponekod nalnlžle vrednotena delovna mesta dajala možnost višjih ali nižiih OD. Ne-ozi!•:>••* se na to, na je Zbor proizvajalcev danes tudi sprejel sklep, da je pr startni b*«i 18.000 dinarjev dovoljen narisu raznon v razmerju 1:6 (108.000 d:nariev). Na osnovi teh sklepov bodo delovni ko'ektivi v kranjski občmi sedaj uravnavali svo'e nravi'nike, ki bodo izboljšali OD nižje kva'i- n0 vzgojo pa ne svojih skupščin to delo za posledico temeljite analize OD srednj'h kategorij, kjer je bilo morda doslej največ anomalij. Zaključke današnie razprave in sklepe Zbora proizvajalcev s prejšnje seje (10. maja) bo Zbor proizvajalcev poslal v posebnem priporočilu vsem delovnim kolektivom, ki so se že ali pa sr šele bodo lotili urejevanja notranje delitve dohodka. Seveda pa v tem primeru nikakor ne gre za administrativno poseganie v gospodarjenje kolektivov, temveč le za pomoč, ker je potrebno hitro ukrepanje spričo dosedanjega večkrat prepočasnega reševanja določenih problemov in uveljavljanja sklepov, katere so že pred več kot enim letom osvoiili delovni kolektivi. — B. Fajon SKUPŠČINA OZTV NA JESENICAH Na zadnji seji okrajne zveze za telesno vzgojo so največ razpravljali o izvedbi II. redne skupščine, ki bo jutri ob 9. uri pričela z delom v dvorani Partizana na Jesenicah. Po prvotnem sklepu bi mornla biti skupščina že 18. marca, vendar so jo morali preložiti, ker vseh 15 strokovrih ozborov ni pravočasno opravilo svojih ple-numov. občinske zveze za teles- Novice iz škofjeloškega muzeja £ Pretekli petek je obiskala tukajšnje muzejske zbirke 6kupina ljudi - članov mednarodnega kluba študentov. Skupina je štela okrog 60 študentov iz afriških dežel. Ti eo zdaj na ekskurziji, ki jih vodi tudi preko Gorenjske. C Tehnični oddelek muzeja je dobil te dni prvi objekt — parni stroj iz tovarne Sešir Skofja Loka. Ta je še leta 1893 6lužil za pogon strojev. Teže pa bo s turbino. Z*, radi teže in velikosti bo morCf verjetno ostati kar na prostem. © Gradnja galerije uspešno nt* preduje. Med kamni, ki jih Cf. lavci izkopavajo iz sten. so tul*. tel t na nekatere obdelane kamtv? objekte, n. pr. rebra, steber ki eo bili pred tem sestavni e>' srednjega stolpa. Najdbe aenu « 15. stoletja ficira-vm delavcem in proreč;li v zadnjem času pretirano in ne-zaslu*°no visoke OD vodilnjh oseb V podjetjih, bržkone pa bo imelo Kje so foitt člani občinskega odbora SZDL otroškega vrtca, o klubski sobi. o igrišču in da bomo zamenjali tudi nekaj nedelavnih odbornikov SZDL. A to, kar je članstvo najbolj privabilo na konferenco, je bil razgovor o novi ustavi in o govoru tovariša Tita v Splitu. Občinski odbor SZDL nam Je zagotovil, da bo poslal svojega člana, ki bo spregovoril o tem. Samo zdrav in spočit človek je zmožen povečati delovno storilnost (Nadaljevanje s 1. 6trani) •tijo te ugodnosti, čeprav so v glavnem namenjene prav njim. NEIZRABLJENE MOŽNOSTI Velik del govornikov na konferenci je poudarjal, da imamo po naših krajih velike možnosti za organizacijo izletišč, sprehajališč in vsakdanjo rekreacijo kar pa no znamo izkoristiti. Ze sam prostor za balinanje bi k temu nekaj prispeval. Najbolj razgibana je dejavnost v tej smeri v radovljiški občini, kjer so po Sobčevem bajerju začeli urejevati tudi Završnico kot idealni kraj za sprehode in izlete. Take oblike vsakdanjo in tedenske rekreacije so zlasti potrebne in tudi možne v okolici Jesenic, Tržiča in drugih industrijskih središ". Ob tem so na konferenci obsojali tudi nekatere nepravilne oblike športnih in drugih 6re?anj med kolektivi. Take prireditve 6e kaj hitro eprovržejo v zahtevna vrhunska tekmovanja in ne zajamejo množice. Tudi letošnje zimsko športno srečanie mod kolektivi Gorenjske na Sorf.ki planini je imelo prav iste slabosti. V nadaljnjem delu bi bilo treba najti možnosti večjega sodelovanja med kolektivi pri organizaciji iziotov, nri urejevanju letnem odd-ha delovnih ljudi, za urejanje okolice IttfuetrUsklh •»edi 5 in stannvanV.ih na^olii. kjer naj bi delavci na^li v pro- stem času primerno razvedrilo. Menili so. da Je samo zdrav in spočit človek zmožen povečevati delovno storilnost. — K. M. Soudeležba -učinkovita zavora (Nadaljevanje s L atranl) nih bolezni in poškodb pri delu. V ta namen jim bo iz sklada zdravstvenega zavarovanja povrnjen del denarja. Vsota bo določena s pogodbo med skupščino socialnega zavarovanja in gospodarsko organizacijo in bo ustrezala povprečjem stroškov za bolezenske dopuste in zdravljenje v zadnjih obdobjih. Kljub temu bodo gospodarske organizacije prevzele velike odgovornosti. Ce jim bo namreč denar za omenjene namene ostajal, bodo z njim lahko svobodno razpolagale, v nasprotnem primeru pa bodo morali člani kolektiva doplačevati razlike iz čistih osebnih dohodkov ali pa bodo krili primanjkljaje iz sklada skupne porabe. Nujna posledica tega bo, da bodo podjetja poostrila varnostne ukrepe v 6vojih obratih in posvetila več pozornosti tudi preventivnemu zdravstvu. Sicer pa je za take ukrepe tako že zadnji čas, saj 6e število nesreč pri delu iz leta v leto veča. poklicnim boleznim pa se Je tudi pripisoval premajhen pomen. M. S. Trdno smo bili prepričani, da bomo imeli na konferenci za pomoč tudi naše tri člane občinske^ odbora, ki smo jih zato tudi volili. Upali smo, da nas bodo podprli v našem prizadevanju za poživitev dela na terenu Primekovo— Klanec. Toda zonet smo doživeli razočaranje. Naše konference 6e ni udeležil nihče, niti od občinskega odbora SZDL niti od naših treh članov občinskega odbora za Pri msk ovo-Klanec in Gorenje. Članstvo Je menilo, da za tako konferenco nimajo opravičila, da se je ne' udeležijo, ker je to njihova dolžnost. Članstvo je bilo prepričano, da ti ljudje niso niti pogledali,' kaj je povedal tovariš Tito v 6vojem govoru, ali pa so zgrešili odstavek, kler je dobesedno povedal, da taki ljuoMp samo ovirajo današnji pravilni razvoj v naši skupnosti. Zato so pa tudi na konferenci javno zahtevali, da se ti ljudje takoj razrešilo svojih dolžnosti članov občinskega odbora in da se na njihova nv^ta postavijo boli prizadevni in delavnimi ljudje, ki bo-^o Imeli čut odgovornosti za skupnost. Kari Brezar Cesta na Klane 45. Aloiz Re^uU o moderni evropski prozi Preteklo sredo zvečer je v Pionirski knjižnici v Kranju v okviru prireditev Kluba kulturnih delavcev predaval o moderni evropski prozi tržaški pisatelj Alojz Rebula. Njegove besede so poslušalci sprejeli z izrednim zanimanjem. Po predavanju, je bil krajši razgovor, kjer je pisatelj odgovarjal na postavljena vprašanja. Pripravili so tudi dnevni red in drugo gradivo za skupščino in razpravljali o proračunu zveze, ki znpša 8 milijonov dinarjev. Od teh sredstev so namenili 3 milijone za poslovanje zveze, strokovnim odborom 3 milijone 340 tisoč dinarjev, centru za vzgojo kadrov, ki ga bodo ustanovili na skupščini, pa so namenili 186 tisoč dinarjev. O teh sklepih bo odločala *udi jutrišnja skupščina. - R. C. PRED SKUPŠČINO SMUČARJEV Zelo živahno 60 razpravljali tudi o izvedbi tradicionalnega Triglavskega veleslaloma, ki naj bi bil jutri v dolini Vrat, v izvedbi SK Mojstrana. Za to prireditev bi potrebovali okrog 120.000 dinarjev, vendar bo moralo tekmovanje zaradi pomanjkanja denarja odpa6ti. — R. Strokovni odbor za smučanje pri okrajni zvezi za telesno vzgojo je na svoji seji razpravljal o pripravah delegatov na skupščino smučarske zveze Slovenije, ki bo jutri v Ljubljani. Gorenjsko bodo na njej zastopali Janez Lu-šina z Bleda, Dere Oražem iz Kranja in Jožo Ahačič iz Tržiča. To je omembe vredno zato, ker so gorenjski delegati pripravljajo na široko razpravo glede nadaljnjega razvoja in pomena smučarskega športa pri nas. Filmi, ki jih gledamo SLABE ŽENSKE - Italijanski film »Slabe ženske« ni samo navadna »limonada«, marveč predvsem in dokončno bedast. Po filmih, ki so segli v življenje mladih ljudi, predvsem v nravstvena vprašanja socialno neprilagodljive mladine in ki smo jih gledali pri nas, so »Slabe ženske« tako* neskončno naivno skonstruirane, da jim pravzaprav ne gre posvečati velike pozornosti. Vse 6kupaj ni vredno počenega groša. Razen skoraj zadovoljive glasbe, je vse na liniji konvencionalnosti: junaki in junakinje se prevažajo v modernih avtomobilih, zapeljujejo in igrajo bridge, če k temu prištejemo še rahločutne arhitekte, k' imajo začuda tudi v Italiji dovolj dela, j« mera polna. »Slabe ien-6ke«> so torej res slabe. — J. K. VABILO NA 59. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odKr rih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sklicujem 59. skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Kranj bo v torek, dne 22. maja 1962 ob 8. 30 uri v sejni dvorani OLO Krajj Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. razprava in sklepanje o določitvi gozdnogospodarskih obtjv-čij v okraju Kranj In o priporočilu občinskim ljudskim odbore* o režimu glede primarne predelave lesa; 2. razprava in sklepanje o sprejetju odlokov; — o prispevku iz proračuna občin, ki se plačuje skladu zdravju-, ga zavarovanja kmetijskih proizvajavcev kot del stroškov m jT** stvene storitve kmetijskim proizvajavcem v okraju Kranj _ o določitvi višine premije, ki Jo plačujejo kmetijski prolzvai. za pokritje izdatkov osnovnega zdravstvenega zavarovanja v ok™S Kranj, v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih IHnUiajS? — o spremembi odloka o razširjenem zdravstvenem zavarov-iiTu kmetijskih proizvajavcev na območju okraja Kranj; 3. razprava in sklepanje o sprejetju odloka o določitvi cest M reda v okraju Kranj; 4. razprava In sklepanje o spremembi odloka o ustanovitvi nega sklada okraja Kranj; c*»1' 5. razprava in sklepanje o spremembi in dopolnitvi odloka o ložainih plačah in dodatkih uslužbencev in tehničnega ~-?~ upravnih in drugih organov okrajnega ljudskega odbora Kr» okrožnega sodišča in okrožnega javnega tožilstva v Kranju- 6. razprava in sklepanje o spremembi odloka o določitvi an* nic, povračila za ločeno življenje in kilometrine za usiuiSa^ organov okrajnega ljudskega odbora Kranj; 7. razprava In sklepanje o soglasju k odločbi o položajnih čah uslužbencev oddelka za notranje zadeve OLO Kranj; 8. razprava In sklepanje o potrditvi pravil o nalogah d»u—r zacijl in poslovanju Doma slepih, Stara Loka; 9. Izvolitev, imenovanja in razrešitev: — Izvolitev sodnika okrajnega sodišča v Kranju, — razrešitev upravnega odbora Doma slepih, Stara Loka, — imenovanje člana v svet Doma slepih, Stara Loka, — imenovanje člana v upravni odbor Zveznega centra za tnštmw je tekstilne stroke v Kranju, — imenovanje okrajne grupe za revalorizacijo osnovnih »redst t — imenovanje direktorja Zavoda za napredek gospodinjstva v |^ nju. PREDSEDNIK OLO Jakob ?.en, 1. r. »ŠPIKU - tovarna perila in pletenin Kranj obvešča cenjene člane sindikalnih podružnic, da raipro. daja svoje proizvode po globoko znižanih cenah ▼ svoji poslovalnici »MICA« nasproti pošte, poleg hotela KVROp\ v Kranju. Bogata izbira raznovrstnih volnenih pletenin najnovejših vzorcev, moške srajce, spodnje hlače, pidžame, letne moške bluze, ženske spalne srajce itd. Cene konkurenčne! Prepričajte se in zadovoljni boste! Za obisk sc priporoča kolektiv tovarne SPIK Kranj. Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni v 79. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba žena, mati, stara mama, teta Založnik Ivana, roj. Sire Pogreb naše drage bo v nedeljo, dne 20. 5. 1962 iz hiše žalosti, Britof št. 40 pri Kranju na pokopališče v Predoslje. Žalujoči mož, sin z družino, zet z otroki in ostalo sorodstvo lOBOTt. 1«. maja Ne čakati pojutrišnjega dne VISOKI OSEBNI DOHODKI NA ŠKODO SKLADOV — NEDOSLEDNO IZVAJANJE NOVIH PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV odstavitvi dosedanjega obrato-vodje. Ko je bilo govora o nedoslednem izvajanju novih pravilnikov o delitvi OD, so nekateri v razpravi navajali naslednje primere: Direktor Komunalne banke je prejemal tudi izplačila za nadurno delo. V BPT je kljub sprejetemu sklepu, da direktor ne sme prejemati dodatka za ločeno življenje, ker prejema pavšal za kilometrino z avtomobilom, dobival dodatek za ločeno življenje Z letošnjim letom eo v vseh trtilkih gospodarskih organizacijah začeli uveljavljati nove pravilnike c delitvi CD in OD. Glede tega je bilo med kolektivi precej prizadevnosti, kako bi zadevo najbolje uredili in so pravilniki • OD dopuščali le v nekaterih primerih najvišje razpone v raz-nerju lil. Po prvih treh mesecih p« jt bila situacija precej dru-pčoa — razponi so bili tudi v minerjih 1:12, zvišanje osebnih dohodkov pa je bilo v mnogih pri-aerih v škodo skladov. Zanimivo pt je, da so se osebni dohodki v tečini primerov neupravičeno grijali tistim delavcem, ki so že tako ali tako prejemali precej viseke OD. Z drugimi besedami, porast osebnih dohodkov je največkrat dvomljiv v srednjih kategorijah (če jih smemo tako imenovati), ki prejemajo OD nekoliko nad povprečjem. T R Ž I Š K *3 Tako eo ugotavljali na skupnem plenumu ObSS in OfcO SZDL '. (13.000 dinarjev). IKO ZANIMANJE Jelendol - Prejšnji teden j« bil ti zaključen 25-urnl tečaj o prvj ■omoči, ki ga je organizirala Hfckajtr.ja osnovna organizacija tX Za tečaj je bilo veliko za-tjmanje In ga je redno obiskovali 29 Jelendolčanov. Ob zaključka tečaja so kandidati imeli tu-4 Upite, ki oo jih vsi z uspehom •pravili. TRŽIČANI BODO ZBRALI EN IN POL MILIJONA DINARJEV Te dni Je v tržiskl občini ak-Uja za zbiranje sredstev, ki 60 potrebna za dokončno dogradi-trv otroškega okrevališča Debeli rtič Pobudo za akcijo je dal (Savni odbor RK Slovenij* In so M Jo Tržičani lotili z največjo prizadevnostjo. Z zbiranjem sredstev to doslej ie zaključili po šolah (zbranih Je bilo 85.000 dinarjev), medtem ko bodo osnovne trpini zacl Je RK kmalu končale t delom. Nekaj dlje bo potrebno počakati na sredstva, ki jihvbodo dale sindikalne podružnice, vendar pa ObO RK Tržič pričakuje, da bo akcija v juniju zaključena ki da bodo v Tržiču lahko zbrali predvidenih en in pol milijona dbarjev. - B. F. NAD 300 f**ADWL PEVCEV Jutri popoldne bo v Cankarjevem domu v Tržiču nastop Jdruženih šolskih pevskih zbo-Jtr, ki ga prireja občinski svet Svobod m prosvetnih društev, »okroviteljertvo nad prireditvijo pa Je prevzel ObLO. Za nastop Je med Tržičani veliko zanima-aje, ker med njimi že dolgo ni kdo prireditve, na kateri bi na-etopflo nad 300 mladih pevcev Tržič v sredo, na katerega iS5 bili povabljeni tudi predhodniki delavskih svetov gospodarskih organizacij in predsedniki krajevnih skupnesti, skupnega plenuma pa se je med drugim udeležil tudi predsednik OSS Kranj Slavko Zalokar. V razpravi so nekateri nadalje ugotavljali, da so bili v letošnjem februarju ponekod izplačani vi6oki osebni dohodki še na račun tarifnih pravilnikov iz preteklega leta (Peko, Tržiška tovarna kos in 6rpov, Komunalna in Narodna banka, Zdravstveni dom). Velike pomanjkljivosti so tudi v tistih gospodarskih organizacijah, kjer obstajajo razen novih pravilnikov o delitvi OD še posebni pravilniki plede raznih dodatkov za strokovnost, ažurnost in podobno, ki kvarno vplivajo na notranjo delitev in delovne odnose. Zaradi podobnega primera je bilo pred dnevi precejšnje razburjenje v ZLIT, kjer so se delavci že začeli raz-govarjatl o novem obratovodji in Neka bančna uslužbenka je imela določeno osnovno plačo 22.600 dinarjev, v petih mesecih pa je dobila še 145.000 dinarjev kot nagrado za delo po učinku in eo tako njeni mesečni osebni dohodki znašali nad 50.000 dinarjev! V večini gospodarskih organizacij, predvsem pa v obrti, gostin-j stvu in turizmu so bili izplače-vani povečani osebni dohodki na račun skladov. V Kleparstvu je na primer lani znašal bruto produkt 98° i, (4% manj od predvidenega), dohodek 114%, medtem ko 6o bili OD doseženi s 155%! Enotna misel skupnega plenuma je bila, da gre pri vseh teh anomalijah za dosedanjo nebudnost delovnih kolektivov, ki pa no jih odgovorni organi največkrat tudi 6labo seznanjali s posameznimi problemi ali pa jih sploh niso. Zaradi tega so tudi vsi novi predpisi in ukrepi v gospodarstvu le odraz naših druž-beno-politlčnih stališč, ki pa jih doslej nismo dosledno izvajali. Vsako odlašanje v prihodnje pa lahko samo škoduje našemu nadaljnjemu gospodarskemu razvoju, zaradi tega se Je treba zadeve V6aj zdaj takoj lotiti in ne čakati niti pojutrišnjega dne. V nekaterih tržiških gospodarskih organizacijah so se vseh problemov glede omenjenega že precej temeljito lotili, vendar pa bodo vsi problemi lahko zadovoljivo rešljivi le, če bodo o njih razpravljali celotni delovni kolektivi. Primer zdravih delovnih odnosov in smotrnega gospodarjenja je doslej v Tržiški tovarni kos in srpov, kjer o vseh zadevah razpravlja delovni kolektiv, vse boljše stanje pa je tudi v Runu, kjer je sindikalna podružnica letos sklicala že pet kolektivnih sestankov, medtem ko je bil lani samo en sestanek celotnega kolektiva. Razprava na plenumu je med drugim pokazala, da ne gre ugotavljati le, zakaj imajo nekateri manjše osebne dohodke od 15.000 dinarjev, drugi pa višje od 80.000 dinarjev, temveč da morajo delovni kolektivi predvsem analizirati OD tistih delavcev, ki dosegajo OD le nekoliko nad povprečjem. Bržkone je prav med temi največ anomalij. Da bi probleme gospodarjenja lahko čimlaže in v najkrajšem času uspešno uredili, predvsem glede OD, ki uravnavajo delovne odnese v kolektivih, bodo prihodnji teden sklicana tudi posvetovanja po panogah gospodarstva, posvetovanj pa se bodo udeležili Predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov, sindikalnih podružnic In direktori!. V Tržiču so bila doslej že večkrat podobna posvetovanja in so se izkazala kot zelo koristna. - B .Fajon Prodaja ne dosega proizvodnje Gospodarstvo škofjeloške občine ne dosega predvidenega plana proizvodnje, saj so gospodarske organizacije v prvem tromesečju dosegle le 19,7 odst. predvidenega plana, namesto 25 odst., kolikor je približno treba, da bi bil letni plan proizvodnje v redu dosežen. V strukturi planiranega celotnega dohodka so med gospodarskimi panogami le v kmetijstvu presegli četrtino letnega, pla-plana — s 25,6 odstotki, medtem ko so bili 6labži v prometu s 23,7, odst. doseženega dohodka, v obrti z 22,4 odst., v trgovini z 22 odst. v gradbeništvu z 20,6 odst. ter v industriji s slabimi 18 odst. V industriji je na najslabšem mestu LTH, kjer so dosegli le 9,6 odst. planirane proizvodnje, realizacije pa komaj za 4 odst._Ne- koliko boljši uspeh gospodarjenja je dosegla Usnjarna iz Železnikov s 14 odst. dosežene proizvodnje in s 7,7 odst. realizacijo. Razen »Seširja«, ki je dosegel plan- ttead osnovne iole lz Poljan to pridni vrtnarji, kar priča tudi fornjl posnetek. Tako bodo okrog tole uredili gredice za okrasno mtllnje In povrtnino. Veselja do dela Jim ne zmanjka, saj so v fc/lJkl vrtnarsko-kmetijskl krožek vključeni domala vsi učenci Foto: F. Perdan tke naloge, so vsa industrijska podjetja ostala za 2 do 4 odst Pod planom. Sploh s6 odstopanja' vnovčene realizacije, od; letošnje doseženo proizvodnje gospodarskih organi-^j v škofjeloški občini prece -Sna, kar pomeni, da se zaloge izdelkov stalno povečujejo. Tako v Austrijskih panogan občine vnovčena realizacija dosega ie odstotkov letošnje ustva iene proizvodnje. Spet ie «7« T šem mestu LTH ki mn^i najslab-i« -ti j . . 1 Ki mu Je uspelo plJratff Podnje plasirati na tržlo.-e, podjetju NI_ sirju 86, Jelovici 87, MLIP ćVs- TL?Lin ^0r^i Predilmci 93 odstotkov. Realizacija v obrti Tnti^t0,S.0d zvedenega gL°5J««Pelo prodati na trg ,48 odst. Kroju, po 75 Mesariji in Remontu, 82 odst.pa Mesnini. Ko so Člani predsedstva Občinskega sindikalnega fiVeta Skofja Loka ta teden analizirali omenjeno stanje in vzroke za to, so bili mnenja da bodo nekaterim gospodarskim organizacijam dali Potrebna priporočila potem ko bo-' do pregledali gibanje gospodar- 25 I$!S V aprilu- Zapeka-tera podjetja so namreč ugotovi-li, da je velik* razlika med do-rf»u° ,?0i2vodT,Jo m vnovčeno Sf i*Wrt»vnega značaja in da se bo sama po sebi izrav- JS, Je V primerih- ko gospodarska organizacija proizvaja le za enega kupca, ki seveda plača u tU0 ZVOie hkrat1- Ujetje še-W tedaj doseže plačano realizaci- ;iaCTav jS prej 1&hk0 dva meseca dosegla plan proizvodnje. Iz teh podatkov jasno vidimo, da 6e bodo morale gospodarske ■ organizacije v škofjeloški občini bolj zavzeti za nenehno dviganje Produktivnosti, skladno s tem pa iskati vedno novih možnosti na tržišču. To velja zkstl za tista podjetja, ki namenoma niso dosegala proizvodnega plana, češ da na tržišču s svojimi izdelki ne morejo konkurirati. Taki nauki so po Štirih mesecih dela že nekoliko pozni, vendar z zainteresiranostjo vseh delavcev da še veliko ustvariti. - J. Z. ' ■ i7 0-■ ZA OBISKOVALCE > DRAŽGOŠ Planinsko društvo Iz Železnikov je bilo doslej nekak upravljavec z dvema postojankama v DražgoŠah, ki pa gostom nista nudili prenočišč, ampak samo dnevno oskrbo. Sedaj pa bodo v Dražgošah uredili še to. Turisti, ki bodo obiskali omenjeno partizansko vasico, bodo lahko v njej prenočili, saj bodo planinsko društvo in domačini oskrbeli okrog 20 sob z več kot 40 posteljami. Sobe za turiste bodo na razpolago v hišah domačinov. J. 2. DOBILI SO AVTOBUSNO POSTAJO Na pobudo krajevnih organizacij so si prebivalci vasi Pungert pri Skofji Loki postavili avtobusno postajališče ob cesti III. reda Skofja Loka - Sora - Medvode. Čakalnico je izdelalo podjetje Jelovica iz Škofje Loke. Vsa ostala dela pa 60 opravili sami. Nobenega dvoma nI, da je novo postajališče za tamošnje prebivalce lepa in koristna pridobitev. - C, 9. junija bo nagradno žrebanje »GLAS A« Vrednost nagrad nad MILIJON DINARJEV Kdo bo srečni nagrajenec, bo odločil žreb 9. junija 1962. Ostalo je torej Se nekaj dni, da se lahko udeležite našega tradicionalnega nagradnega žrebanja Vrednost nagrad je nad milijon dinarjev, nagrade pa so prispevali: 2 MOPEDA, TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK, 2 RADIJSKA SPREJEMNIKA - vse je darilo Gorenjskega tiska, FRANCOSKO KOMODO - Krasopre-rna, Dutovlje, OBLEKO _ Kokra, Kranj, RADIJSKI SPREJEMNIK -iskra, Kranj DAMSKI PLASC - Novost, Križe, JEDILNI KOT - (gar-Sm^i^tc^I!? Lesce' DARILO PO IZBIRI -- Delikatesa, Kranj, ENOTEDENSKI PENZION - hotel Jelovica, Bled, VEČERNO OBLEKO - Tovarna čipk, Bled, PULOVER IN KAPO - Almira, Radovljica, 4m» c ~~ Ž '■ RadovlJica. 2 m' DRV - GG Kranj, 4 LEŽALNE BLAZINE vtrAVa' VRTN0 GARNITURO - Roleta, Kranj, TRODELNO ZIM- ~?L.° -TaPetništvo, Kranj, 2 USNJENA SUKNJICA - Gorenjska obla-^»'i?^iT0N VELENJSKEGA PREMOGA - Kurivo, Kranj, BLA-GO ZA ŽENSKO OBLEKO - 2apuže, Begunje, ZABOJ STEKLENIC VINA w yJK «,nj' S0DCEK VINA - hote! Pošta, Jesenice, MIZO - Sora, • ™w5vkg *EBLJEV IN 2 GARNITURI VZMETI - 2elezarna, Jese-n^rV^t »,7*0deja- SkofJ'a Loka. "LE6 SIRA ~ Mlekarna, Kranj in ~" Zavod za zaposlovanje Invalidov, Kranj. Ob vsem tem se pojasnilo naročnikom, zakaj Je letos žrebanje šele Junija (prejšnja leta Je bilo žrebanje običajno v marcu). Letos Je namreč 15-letnlca Glasa, zato bo žrebanje združeno z Jubilejno proslavo, na kateri bodo sodelovali naši priznani umetniki, popularni humoristi in izvajalci zabavne glasbe. Da bi si prireditev lahko ogledalo čimveč I Judi, bosta slavnostna prireditev In žrebanje v novi kino dvorani Center v Kranju, ln sicer v soboto, 9. junija. Odslej usluge v servisu V Železnikih prav sedaj ure- odbor Skofja Loka le odobril jujejo staro gospodarsko po- 2 in pol milijona dinarjev. SI-slopje, v katerem bodo čez cer pa bomo v Železnikih načas odprli servis kar za pet mesto lesenega mostu čez Soro vrst uslug. To bo obenem prvi zgradili betonskega, potem bo-uslužnostni servis v Selški do- mo razširili most na Cešnjicl lini, zato sem se po informaci- in končali prvo etapo Javne je v zvezi z ustanovitvijo le-te-ga namenil k tajniku tamkajš- >. ,, ... nje krajevne skupnosti NIKUh^Mm^^Š^i^MsiMtŠ^^M.-. SMIDU, zakaj servis bo deloval v njenem sklopu. Najprej me je zanimalo kakšne vrste uslug bodo oprav ljali v servisu, ki ga urtanav Ijajo, in zakaj so se odločili za t?k način dela. »V servisu krajevne skupnosti Železniki bomo opravljali: mehanična, vodovodno-hi3taIa- j terska, kleparska, čevljarska j In krojaška dela. Zakaj mehanična? V Železnikih doslej ni bilo tovrstne delavnice, prav tako bo pod let je NIKO prenehalo opravljati ključavničarske usluge, tako da nam drugega ne preostane; to Je nekakšna zahteva občanov. Prav tako Je tu problem z vodovod-no-lnstalatersklml deli, saj smo doslej morali zanje dobiti strokovnjake iz Ljubljane, da o potrebah po čevljarjih in krojačih sploh ne govorim. Novi uslužnostn! servis bo torej le odgovor na želje tukajšnjih prebivalcev.« — Kot tajnik krajevne skupnosti mi boste lahko najbolje povedali o denarnih sredstvih, s katerimi bo letos razpolagala krajevna skupnost, zlasti pa me zanima, koliko denarja ste j| namenili za svoj prvi servis. || »Za vse, kar smo Imeli na-*» men napraviti, Je letošnji proračun krajevne skupnosti znašal 31 miiljonov dinarjev. Občinski ljudski odbor nam Je odobril 12 milijonov, kar mislim, da bo zadostovalo za ureditev najnujnejših stvari. Za adaptacijo gospodarskega po slopja, v katerem bo servis, In za vso opremo pa smo predvideli 6 milijonov In pol, vendar Je ta znesek vštet v celotni proračun.« — Kaj pa boste gradili ali obnavljali za ostali denar? »Naša kllflevna skupnost zajema področja vasi CeSnJlce, Studenega in Železnikov, zato moramo gledat!, da se denar Iz »roračuna notrošl tako, da bodo Imeli od tega korist vsi ljudje omenjenih vasi. S servi-som jo bodo pravo gotovo Imeli, drug tak za vse pomemben c* 'ekt pa je zadružni dom, ki ga moramo po skoraj desetletnem zastoju dokončno zgraditi. Za to Je občinski ljudski Nlko šmld razsvetljave skozi Železnike.« — Kaj veste povedati o od nosih ObLO — krajevna skup nost? »Ti so zelo dobri, posebno se je to pokazalo lani, ko nam je »občina« nudila vso podporo pri našem prizadevanju za olepšanje kraja In rešitev komunalnih problemov, ki to nas že dalj časa ovirali.« — Ali se krajevna skupnost Železniki že kaj ukvarja z drugimi dejavnostmi, na primer s socialnim varstvom? »Za zdaj Se ne. Mislim, đa smo sedaj v drugI fazi našega razvoja. Prva naj bi bila: ukvarjanje s komunalno dejavnostjo, druga — do te smo že prišli —■ zuslužnostnlm! ser visi, tretja pa (razen tega) ie s socialnim varstvom In podobnimi dejavnostmi.« — J. Ž. Prebivalci Treblje v Poljanski dolini že dlje čutijo potrebo, da o se nekje zbirali — n. pr. v vašem klubu. Ko so gradili svoj kuj turni dom, so mislili tudi na to. Vendar je sedaj kmetljsko-gozdat ska zadruga Blegas iz Gorenje vasi na veliko nezadovoljstvo Trebi] cev to dvonadstropno zgradbo prodala ljubljanskemu podjetju Vai nost, k bo — kot prnvljo — zasedlo vse prostore. Negodovanj« jj upravičeno tembolj, ker so dom Trebijci zgradili s prostovoljni« delom, sedaj pa v nJem nimajo prostora. Pa so odborniki krajevni organizacije SZDL In kulturno-umetniškega društva našli drugo r« šitev. Vaški klub bodo odprli v hiši, ki Jo prikazuje slika. Zaslugo da bodo dobili ta prostor, ima predvsem lastnik hiše tovariš Ga llčlč, šef krajevnega urada v Gorenji vasi. (J. 2. — Foto: F. Perdan Potrebe narekujejo specializacijo OBETA SE IZBOLJŠANJE SERVISNIH USLUG Ni dolgo tega, kar smo na kratko poročali o združitvi transportnega podjetja Avtopromet Kranj in obrtnega podjetja Agroservis Kranj. Združitev naj bi bila izvedena do konca junija letos. Ob KRANJSKI G L A S tem velja še omeniti, da sta združitev predlagali sami podjetji, ki trenutno iščeta najprikladnejšo organizacijo poslovanja glede na obstoječe obrate in lokacijo teh obratov. Kaj je pravzaprav privedlo podjetji do zamisli o združitvi? — Avtobusni promet se krepi iz dneva v dan, ta pa zahteva vedno močnejši prevozni park. Naraščajoče potrebe narekujejo uvajanje novih avtobusnih zvez 6 kraji, ki so bili doslej bolj ali manj odrezani od upravnih centrov. Na obstoječih avtobusnih in tovornih progah vozi vedno več avtobusov in tovorr Jakov. In še: promet z osebnimi avtomobili in motorji v zadnjih nekaj letih prerasel vsa pričakovanja. Ne pozabimo traktorjev, poljedelskih strojev, pogonskih motorjev itd. Tako široko razpredena mreža motorizacije pa že odpira novo vprašanje: Kdo bo kos tej razvejani in raznovrstni Obiskal bom tovariša TITA V tem času po vseh pionirskih odredih šol na Gorenjskem največ govore o Dnevu mladosti in o rojstnem dnevu maršala Tita. Ta praznik bodo naši najmlajši proslavljali kar ves teden s kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami. Ni dolgo tega, kar so pionirski odredi tajno volili najboljše in najbolj delovne pionirje, ki bodo letos ponesli predsedniku Titu v Beograd čestitke in po-ftlrave. Iz kranjske občine bo odšlo na pot le pet pionirjev — iz vsake občine eden. Naštejmo jih: Ivan Bernik, učenec 5. razreda osnovne šole Bukovica, Jože Osterman, učenec osemletke z Bleda, Mičo Jokovič. učenec 6. razreda iz Predoselj, Marjeta Primožič, učenka 6. razreda osnovne šole iz Krlžev in Mirjam KH-nar, učenka 6. razreda osnovne šole Toneta čufarja z Jesenic. Obiskal sem Miso Jokoviča, pionirja iz Predoselj, da bi mu pred odhodom v Beograd zastavil nekaj vprašanj. — Ali si se nadejal, da boš med tolikimi pionirji, izbran prav ti za člana delegacije, ki bo obiskala tovariša Tita? — Res je, da delam v vseh krožkih, ki jih Imamo na šoli in da pomagam slehernemu, ki to želi. To pa je še vedno premalo, da bi bil izbran za delegacijo. Treba je imeti tudi malo sreče. — Kdaj boste odpotovali iz Kranja? V Kranju se bomo zbrali v nedeljo zjutraj in se nato odpeljali proti Beogradu. — Kakšno darilo ste namenili tovarišu Titu za rojstni dan? — Poklonili mu bomo dozo za cigarete in pepelnik, ki so nam ju izdelali umetni kovači iz Krope. Seveda bomo tovarišu Titu Izročili tudi iskrene želje vseh naših pionirjev, da bi še dolgo zdrav in zadovoljen vodil našo deželo. — Ob tej priložnosti se boste srečali tudi s pionirji bratskih republik. Kaj se nadejate od tega srečanja? — Tudi o tem Je naša delegacija že razmišljala. Pogovorili se bomo o njihovem in o našem delu. Izročili jim bomo nekaj praktičnih daril, ki smo jih pripravili v ta namen. — Kaj več bom pa lahko povedal takrat, ko se bom vrnil Iz Beograda. — R. C. PIONIRJI PRED OCENJEVALNO KOMISIJO V avli osnovne šolo »Simona Jenka« v Kranju so v četrtek, 17. maja, zvečer priredili zanimivo prireditev pod naslovom -Kaj veš in znaš o prometu-. Priredit-ves o se udeležili pionirji in mladinci šole. Čeprav je bila strokovna ocenjevalna komisija razmeroma stroga, so nastopajoči dosegli zelo dobre rezultate. To prireditev so učenci popestrili še 6 kulturnim in zabavnim programom, kar je napravilo prireditev Še bolj zanimivo. Najboljši pionirji in mladinci s tega tekmovanja bodo pripuščeni v nedeljo na Občinsko tekmovanje. UPOKOJENCI c^ SE SESTALI Minulo nedeljo je. imelo društvo upokojencev PredcAje redno letno konferenco. Udeležili so se je tudi zastopniki političnih in družbenih organizacij tega kraja in zastopniki republiškega odbora upokojencev in okrajnega zavoda Za socialno zavarovanje Kranj. Konferenca je bila uspešna. Od 214 članov, kolikor jih vključuje društvo, je konferenca zabeležila 160 navzočih, ki so z zanimanjem sledili poročilom upravnega odbora. V razpravi so potrdili pravilno delo upravnega odbora in program dela za letošnje leto. OBISKALI SO DOM LUCIJANA SELJAKA Osnovna šola v Stražišču v Kranju se imenuje po Lucijanu Seljaku, borcu za delavske pravice in organizatorju boja proti okupatorju, ki je živel v Kranju, doma pa je bil iz Klavž v Baski grapi. Aktiv LMS na šoli je sklenil ,da obišče njegov rojstni' kraj in Seljakove domače, zlasti njegovega ostarelega in slepega očeta. V nedeljo, 13. maja, je izstopilo v Klavžah 50 pevcev, deklamatorjev, tamburašev in drugih godbenikov ter se predstavilo Sel Jakovim svojcem. Ker oče ne more zapustiti hiše, so kulturni program izvedli kar v stanovanju. Nameravali so prirediti na vasi miting. Ker je deževalo, so ga izvedli v menzi tamkajšnjega pohištvenega podjetja -Krn«. V tesnem prostoru se je zbralo lepo število vaščanov, ki so z zanimanjem 6ledili mladim izvajalcem. - B. Skalo, ki je na ovinku ceste Begunje—Draga ovirala preglednost, so razstrelili (na sliki: delavci nakladajo na kamion kamenje); celotno cesto bodo razširili za dva metra. Do grobišča bo asfaltirana, dalje do dom v Dragi pa makadamska pot. Pri samem domu urejujejo tudi parkirne prostore. Vsa dela Izvajajo delavci Komunalne uprave iz Radovljice gt. 6. motorizaciji z avtomehanskimi oziroma servisnimi uslugami? Te ugotovitve in ne nazadnje dejstvo, da je združitev sredstev dveh podjetij v trdnejšo gospodarsko organizacijo z enotnim vodstvom zelo gospodarno, so pripeljali do pripojitve Agrcservisa k Avtoprometu. O dokončni obliki te nove gospodarske organizacije n~ bi kazalo govoriti. Kaže pa, da bo podjetje skušalo čimbolj ekonomično uporabiti obstoječe investicije ni Primskovem in Laborah. Obrati na Primskovem naj b; služili za popravila težjih motornih vozil — avtobusov, tovornjakov in drugih strojev — medtem ko bi obrat na Laborah namenili zgolj lažjim motornim vozilom. Tu bodo opravljali tudi garancijske in pogodbene servisne preglede ( za začetek za vozila Fiat-Zastava) in druge avtomehanske usluge. Razen popoldanske bodo u/edli tudi nočno dežurno službo. Podjetje bo osnovalo tudi trgovino z nadomestnimi deli za najrazličnejša motorna vozila, s_ čimer bo lastnikom olajšan nakup brez večjih nevšečnosti. Predvsem pa bodo obrat na Laborah opremili z najsodobnejšim orodjem in stroji, ki bodo zagotavljali tudi solidno opravljene usluge. Kaže torej, da smo dobili podjetje, ki bo s svojimi specializiranimi obrati kos potrebam osebnega in tovornega prometa. — S. S. PO PROMETNIH IZPITIH - IZLET Nad 400 kolesarjev osnovne šole »Lucljan Seljak« je pred dobrim tednom krenilo na kolesarski hkt. Učence je spremljal priljubljeni prometni miličnik Franc Zrinjskl, ki jim je bil vsako leto na promet nem seminarju najboljši mentor. Na sliki: Franc Zrinjskl v razgovoru s kolesarji OB ZATIRANJU NALEZLJIVIH BOLEZNI NA JESENICAH Doslej premalo uspešno Znano je. da se razen splošnih ukrepov, s katerimi se izboljšujejo higienski in sanitarni pogoji v mestih in naseljih, lahko uvedejo tudi pesebni ukrepi za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni. Med te ukrepe sodijo tudi desinfekcija, to je razkuže- vanje prostorov in predmetov, s katerimi je prihajal bolnik z nalezljivo boleznijo v stik, nadalje dezinsekcija, to je uničevanje mrčesa, ki je prenašalec najrazličnejših bolezni, in deratizacija ali uničevanje podgan, ki prenašajo mnoge nalezljive bolezni, hkrati pa povzročajo veliko gospodarsko škodo. V jeseniški občini so doslej posamezne ustanov« že naročale pei ustreznih zdravstvenih institucijah razne strupe, s katerimi so uničevali miši in podgane. Tudi higs enska postaja Zdravstvenega doma na Jesenicah je opravljala deratizacijo, na podlagi posamezna | potreb ustanov in posameznikov, i Vsi ti ukrepi so sicer prispevali k preprečevanju širjenja podgan, vendar je bil uspeh manjši, ker ni bila akcija sistematična ta Pred približno štirinajstimi dnevi so na Jesenicah ustanovili prvo pionirsko delovno brl;ado ki jo sestavljajo učenci osnovne šole »Toneta Cufarja« In »Prežlhovega Voranca«. Brigada bo urejaia »Porina igrišča za šolskim poslopjem. Naš fotoreporter Je ujel mlade graditelje pri delu v sredo popoiane S seje zbora proizvajalcev Premalo konkretne razprave Radovljica, 18. maja — Na vče- , rajšnji seii zbora proizvajalcev j tukajšnjega ObLO, ki se je restal zaradi problemov de'.ltve CD gospodarskih organizacij in zavodov in na katerem je prročala komisija o svojem delu .je bilo priča- kovali ve? konkretne razprave. V zvezi s tem je zbor sprejel nekatere smernice. Predsednik komisije za izvajanje predpisov Miro Rozman je podal pregled udeležbe OD v CD podjetij za obdobje 1960/61 in pregled delitve CD za 36 gospodarskih organizacij po podatkih službe družbenega knjigovodstva. Nato je med dru?,'m dejal, da te ugotovitve, pri čemsr niso upoštevane specifičnosti in pogoji posameznih gospodarskih organizacij, dokazujejo, da sta 6istem de- litve dohodka in ob? nska politika pavšaljranja spodbudnejša in omogočata poglabljanje družbenih odnosov znotraj delovnih kolektivov. »Pri ocenjevanju gospodarjenja 7. iKvarjenimi sredstvi je potrebno upoštevati dejstvo, da so bili desc-ženi gospodarski rezultati 7. znatno višje vloženimi sredstvi: 1960 je bilo vloženo v proizvodnjo 9,286 milijonov, lani pa 13,978 milijonov, pri tem pa ni upoštevana revalorizacija osnovnih sredstev G G Bled. Na to je nadaljeval, da je pav-šaliranje omogočilo zvišanje CD za 45 odstotkov skupini pavšali-stov. ker se Je pavšal dvignil le za 14 odstotkov. Višek CD 192 milijonov je bilo razdeljeno na OD 90 odstotkov, na sklade pa 14 odstotkov, pri čemer so se OD dvignili za 54 odstotke. Gostinske gospodarske oganizacije so po 9-od-stotnem povišanju pavšalov dosegle z 89 milijonov več CD, od katerih je šlo na sklade le 10 odstotkov, medtem ko so obrtna podjetja ob 30 odstotnem zvišanju JUTRI ZAČETEK PROSLAV DNEVA MLADOSTI Po številnih prizadevnih pripravah bo mladina radovljiške komune začela jutri s prireditvami v počastitev TEDNA MLADOSTI. V domu -Partizana« na B'.edu bo jutri s*-?!-sko tekmovanje, v pon?r>!*r'c popoldne pa 6e bo re.3tavrac:ja -Triglav v Radovljici spremenila v šahovsko dvorano, kjer bodo mladinske ekipe pokazale NA KRATKEM VALU — Jutri dopoldne bo v dvorani letalskega pristanišča Le sce 9. redna letna skupščina Alpskega letalskega centra. Med drugim bodo nedvomno razpravljali o postavitvi novega hangerja za motorna letala, s katerim se ukvarjajo od same ustanovitve. svoje šahovske sposobnosti. Na blejskem stadionu bodo mladi gasilci pokazali svoje veščir\ ki so si jih pridobili med letom, medtem ko bo naslednji dan nogometni turnir. V sredo popoldne bodo spet na Ftadionu tekmovali taborniki iz vse občine, zvečer pa bodo zakurili taborni ogenj na Straži. Na sam DAN MLADOSTI bo ob 17. uri (okoli jezera) -TEK MLADOSTI- za prehodni pokal, ob 20. uri pa bo v Kazini osrednja prireditev: javna mlad:n*ka oddaja z naslovom -Mladina pred mikrofonom«, ki se bo zaključila z družabnim večerom. Zadnja prireditev pa bo zopet na blejskem stadionu, in to v nedeljo, 27. maja, kjer bo občinsko tekmovanje v atletiki. Vse te prireditve je pripravil komite LMS na Bledu, razen tega pa bodo proslave po šolah in v nekaterih tovarniških in vaških aktivih. — St. S. pavšala razporedila na 6klade 2 milijona manj kot lani. Pri tem je * predsednik komisije deja.1: -Zasadi pomanjkanja dokumentacije je onemogočen vpogled v delitev CD zavodov, ki ugotavljajo in delijo dohodek. Vendar lahko rečemo, da znaten del gospodarskih organizacij nL upošteval družbenih meril. Zaradi obsežnosti te problematike verjetno ne bo moč uveljaviti vseh stališč v predpisanem roku. Predvsem bomo zagotovili uveljavitev načel, ki jih predvideva navodilo, in popravili nekatera sorazmerja. Na minulih posvetih s političnim aktivom je bilo izraženo mnenje, da le-ti nimajo vpogleda v poslovanje podjetja, pravilnik ..., kar bo komisija zagotovila.« Ob koncu je zbor pooblastil komisijo, da temeljito pregleda pravilnike delitve dohodka in analizira stanje sleherne gospodarske organizacije ter o tem poroča zboru, ki 6e bo poslej po potrebi bolj pogosto sestajal. Poudarimo naj, da je treba na prihodnjih sejah zbora več konkretne razprave o teh sila perečih problemih, ki jih je potrebno reševati z vso naglico. Odborniki zbora proizvajalcev so v tej mandatni dobi pred izredno težko nalogo. - St. S. kompleksna. Zajeta niso bila m področja mesta Jesenic, tako a« primer kanalizacija, 6tanovanjjki bloki in privatne stanovanjska hiše. Zaradi tega se pojavlj* vedno večje število miši in pod-gan v stanovanjskih blokih, v mestni kanalizaciji, v delavskih naseljih, v klavnici in gospodarskih poslopjih ter v obratih drai-bene prehrane. O^ uničevanju miši in podgan ti ObLO Jesenice sprejel tudi po*-ben odlok, ki odreja pndv«*-enotno akcijo, s katero bi v krt«, kem času (največ 14 dni) na v»er območju mesta Jesenic b predpisanim strupom uničili podgan* Dejanske stroške obvezne deratizacijo bi po tem odloku aofti' lastniki stavb in prostorov. stanovanjske bloke in druge «k novanjske stavbe bi nosili strofe hišni 6veti oziroma zasebni Ur. niki, za kolektivna naselja k« a njihove objekte upravni odbar naselij oziroma objektov, sa pes" slovne prostore uporabniki prosio, rov. za mestno kanalizacijo p, občina Jesenice. Deratizacijo C opravil Zavod za zdravstve«, stvo OLO Ljubljana, ki im* » te namene poseben odsek za deratizacijo, dezinfekcijo in desk«, sekcijo Akcija se bo začela in* jati v teh dneh in bo končana 4» konca maja. - M. Z:vkov«e PRVO MEDNARODNO FILATELISTICNO SREČANJE V okviru TEDNA NARCIS, ki bo zaključen jutri s celodnevnia kulturnim programom na Pianist pod Golico, je organiziralo ril*. telistično društvo Jesenice prve mednarodno srečanje filatelist«. Po jutranjem zboru na jeaaifci železniški postaji bo skupen odhod na Planino pod Golico. Kt srečanje so vabljena avstrijska & italijanska filatelistlčna drusm in vsa filatelisitčna društva t Gorenjske. Udeležili se ga bodo s* nesljivo filatelisti iz Celovca ia Beljaka ter podpredsednik stnjske filatelistične zve«. t» vse udeležence so pripraviti «p> minska darila. Na pošti bodo fenoli veliko dela, ker je ta dan popravljen tudi posebni postni fcj Kot poštni žig imajo tudi -iTT^i ski ovitki lik narcise, ker je pm> mednarodno , filatelistično sro-V nje prav v okviru TEDNA NARCIS. - U. P. NESREČE MOTORISTA STA TRČILA Žirovnica, 15. maja — Nesreča se je primerila v vasi Selo pri Žirovnici. Po cesti III. reda se je peljal z motorjem Anton Tišler. Ko je prispel do tamkajšnjega križišča, je s stranske ceste pripeljal Mirko Knafelj iz Doslovč. Ker se ta pred vstopom na glavno cesto ni prepričal, če je cestišče prosto, je trčil v Tišlerja. Oba ponesrečenca so z bolj ali manj hudimi poškodbami odpeljali v bolnišnico. Do nesreče je prišlo ob 13.15. Pri tem se zdi čudno, kako da sta voznika motorjev epregk. dala svetlobo prižganih žaromet« SPREGLEDAL JE SMERNO KAZALO Kranj. 16. maja — Do t okra prometne nesreče je prišlo m cesti I. reda na Laborah. tik prej odcepom ceste, ki pelje pret; Orehku. Voznik osebnega avtomobila Jože Polajnar iz Kranj«.h hotel zaviti z glavne ceste IMf Orehku. Malo pred tem pa f«> začel prehitevati motorist ha* Capuder z Jesenic. Vse kale. da je prezrl smerno kazalo sprodu* vozečega avtomobila. Motorist >o trčil v bok avtomobila ia ptdtL Hudo poškodovanega eo pmipatfra, v ljubljansko bomišnico. •OBOTA. 1«. mala 19«» v_ Problemi knjižničarstva v jeseniški občini Mladina je preveč naklonjena slabi literaturi Na nedavnem plenumu sveta Svobod In prosvetnih društev ob-čine Jesenice so govorili tudi o problemih knjižničarstva v občini. Pri tem so se oprli na anketo, ki Je zajela večino knjižnic v občini In ki je hkrati pomagala razkriti osnovno problematiko. \"a vprašanja v anketi so odgovorile Ljudska knjižnica Jesenice, knjižnica Breznica - Žirovnica, Rateče - Planica, Kranjska gora, prosvetna knjižnica v Gozd - Martuljku, knjižnica KUD »Jaka Raba < Dovje in knjižnica PD r.a Dovjem. ■ Za uvod utegne biti zanimivo, kolikšen je knjižni fond teh knjižnic ta koliko bravcev jih obisku J«. Knjižnica na Jesenicah je imela Januarja letos 21 479 knjig in 9.611 bravcev, ostale knjižnice pa po lanskih podatkih 10.438 knjig An 3.562 bravcev. Naalednja ugotovitev: jeseniška •bčina nima čitalnic, ki bi delovale v sklopu obf-toječih knjižnic. Menda za to obliko dela ni ne denarja in ne primernih prostorov. Čitalnico ima le sindikat Železarne na Jesenicah Kar zadeva čitalnico pri Jelenu, pa so predia-Sali. da bi ta prešla pod strokovno vodstvo osrednje knjižnice. Zanimive so tudi naslednje ugotovitve, ki Jih Je pokazala anketa. — Knjižničarji — razen tist'h r.a Jesenicah - največkrat niso brav-eem pri izbiranju čtiva v posebno pomoč. Z novimi knjigami, ki prihajajo na knjižni trg, 6e seznanjajo predvsem iz časopisov. In dalje: povpraševanje po strokovni literaturi je — če odmislimo mladino - zelo skromno ali ga sploh ni. Hkrati ugotavljamo, da je med bravci mladina najmočnejše zastopana. Manj spodbudna pa je resnica, da mladi ljudje pogosto odklanjajo dobro literaturo; bolj naklonjeni so manjvrednemu berilu. Tu pa znova srečujemo staro ugotovitev in stare sklepe, da je mladino treba pravilno usmerjati v kni jžni svet in jo navduševati za dobro literaturo. Na žalost pa ostajamo bolj ali manj le pri sklepih. Nekateri podatki tudi kažejo, da se danes mnogi mladi ljudje zelo zanimajo za razna družbena ln politična dogajanja doma ln ▼ svetu m ne nazadnje za sodobne znanstvene dosežke. In spet se moramo mtaviti ob že neštetokrat Izrečeni misli: dotad ie knjižnicam eo preskromne, da bi zmogle Se en '7***<>y več. Za knjižničarje jeseniikc občine priredijo vsako leto poseben tečaj, pa tudi sicer jim nudi ljud-«ka knjižnica z Jesenic vso pomoč Nekateri odgovori na anketo pa kažejo, da vsi knjižničarji le ne izmenjavajo delovnih izkušenj s centralno knjižnico. Na dlani Je. da obrobne knjižnice brez materialne in moralna pomoči osrednje knjižnice ne bodo zmogle svojega poslanstva, vsaj ne v tisti obliki,in tistem obsegu, ki opravičujeta obstoj teh izobraževalnih te!~ Ker podeželske knj žnice največkrat nimajo posebno bogatih knjižnih fondov niti sredstev, da bi t« fonde dopolnjevale z novimi knjigami, je centralna knjižnica žc pr'-d časom uvedla občasno izpo-*ojanje knjig iz svojega fonda. Ta oblika sicer ni slaba, vendar pa centralna knjižnica meni. da s taktnim izposojanjem oikoduie •voje bravce, ki zaman i*čejo literaturo po razredčenih knjižnih policah. S stalnim »potujočim knjižnim fondom- bi bilo konec te nevšečnosti. In spet se ustavimo ob stari ugotovitvi: ni denarja za tak fond! Odgovori v anketi pa pravijo: občasna izposojanja iz c nfraloe knjižnice niso potrebna, drugod menijo obratno in celo poudarjajo koristnost takih občasnih osvežitev s knjigami itd. Anketa je dalje pokazala, da se večina knjižničarjev v občini strokovno izpopolnjuje. Na vprašanje: ali je za uspešno delo knjižničarstva pogreben bilten, ki bi ga izdajala centralna knj žnica s svojimi sodelavci, so vsi knjižničarji menili, da bi tak bilten razvoju knjižničarstva ze'o koristil. Prišlo je celo do predloga, da bi tak bilten izdajali v okrajnem merilu. Prav gotovo to m slaba zam'se*!, zlasti le, ker etroSkl ne bi bili posebno visoki. Kar zadeva nabavo novih knjig predlaga knjižnica Iz Kranjske gore, naj bi posamezne knjižnice nabavljale knjige v založbah v prednaročilu, saj bi tako prihranile denar. Anketa je posredovala še nekatere druge predloge. Pri izposojanju knjig bi kazalo uvesti čim preprostejše, vendar uspešno knjiženje, saj bi se tako knjižničar laže posvetil braveem pri izbiranju berila. Centralna knjižnica naj bi obveščala okoliške knjižnice o tem, katere revije pridejo v pofitev za podeželje, zlasti še ob upoštevanju tujskega prometa. Posebno poglavje pa so neustrezni prostori, s katerimi se bore domala vse knjižnice. Taksni tesni prostori seveda ne dovoljujejo priročnega razmeščanja knjižnega fonda, tako da bravci pogosto ne pridejo do dobre literature. Se ln te bi lahko naštevali drobne probleme, ki spremljajo delo posameznih knjižnic, vendar naj to zadošča. - S. S. Drevl ob 20. url bo v gledališču »Tone čufar« na Jesenicah že sedma premiera, ln sicer drama Agathe Chrlstle »Milnica«. Delo režira debutantka Stanka Geršak, sceno pa je zamislil Bojan ĆebuIJ. V Igri nastopajo znani jeseniški gledališki igralci — amaterji Pred V. republiško revijo amaterskih dramskih družin v Novem mestu Priznanje avtorju in mladim igralcem Letošnja V. republiška revija gledališenikov-amaterjev bo od 22. do 26. maja v Novem mestu. Na njej bosta sodelovali tudi dve amaterski gledališki skupini z Gorenjske, in sicer 23. maja ob 15.30 uri jeseniško gledališče »To ne Cufar« z izvirno mladinsko igro Saša Skuica »Punčka sanja« in Oder mladih pri Prešernovem gledališču v Kranju z Makaren-kovim delom »Začenjamo živeti-. Kranjčani bodo nastopili SB. maja, prav tako ob 15.30 uri. Ob tej priložnosti smo zaprosili za kratki izjavi oba vodja gledaliških skupin pred odhodom na revijo. Bojan CebulJ, gledališče »Tone Cufar-, Jesenice: »Jeseničani edini nastopamo s domačim delom. In sicer i igro Saša Skufca »PUNČKA SANJA-. To je vsekakor lepo priznanje avtorru in našemu gl«*lali«c«. Republiška revija je lep proglas dosežkov gledališke amaterske dejavnosti. Zato se bomo tudi potrudili, da bomo novomeško gledališko publiko kar najbolj zadovoljili.« Laci CigoJ, Prešernovo gledališče, Kranj: »Udeležba .Odra mladih* na letošnji republiški reviji Je lepo priznanje mladim kranjskim aje-daJKčrrlkom, ki so z Izredno ljubeznijo do dela dosegli uspeh. — Igra »ZAČENJAMO ZlVETI« sotovo sodi na repablieko revijo. Povedati moram Se, da mladi ljudje, ki sodelujejo pri Odru mladih, niso nagrajevani, marveč so polni idealizma do gledališkega dela.« - M. Zivkovie Kdo je kriv, da so vstopnice ostale rezervirane V »Glasu« z dne 12. maja je tov. J. Krek v članku »Vstopnice so ostale rezervirane- nanizal nekaj očitkov na račun okrajnega sveta Svobod Kranj. Razen tega tov. Krek namiguje na vrsto zadev, ki z rezerviranimi vstopnicami nimajo nikakršne zveze, še manj. pa z objekrlvrio' rertnlco. 2e1 jeseni nleam odgovoril tov. Kreku, ki je v »Glasu« zavrnil Iz škofjeloške kulturne kronike 9 V zadnjem času je bilo v Skofji Loki več uspelih kulturnih prireditev. Igralci DPD Svoboda so z velikim uspehom uprizorili Fischerjev Prosti dan; nameravajo ga ponoviti se v nedeljo, dne 20. maja. £ V 6redo. 16. maja. je bila v kinu Sora na sporedu revija slovenskega kratkometražnoga filma. Tako je tudi loško kinematografsko podjetje prisluhnilo splošni želji gledalcev, ki bi radi videli čimveč kratkometražnih filmov. £ V soboto. 19. maja. bo v Sk.-Loki revija zabavne glasbe. To bo izločilno tekmovanje zabavnih ansamblov Gorenjske. Najbolj« bodo pripuščeni na okrajno revijo zabavne glasbe, ki bo naslednjo soboto na Bledu. Na sobotnem koncertu bodo sodelovali ansambli iz Kranja, z Jesenic, in drugih krajev, pa rudi zabavni orkester DPD Svobode iz Škofje Loke pod vodstvom Toneta Ruparja. *> V torek, 22. maja, bo v dvorani DPD Svobode občinska revija pevskih zborov. Peli bodo zbori iz Železnikov, Roteč In Sk. Loke. O Dan mladosti bo prepoln raznih prireditev. Sprejem mladincev v mladinsko organizacijo bo povezan 6 tekmovanjem o poznavanju zgodovine mladinskega gibanja in prireditvijo »Pokaži, kaj znaš-. Razen tega bodo učenci osnovne šole v Skofji Loki priredili še telovadni nastop na te-lovadišču in posebno akademijo v počastitev Dneva mladosti. — K. J. moje pisanje o »bolj ali manj pravdnem spanju- dramskih družin % nekaterih krajih, med dru-ginf.$t*H v Skofji Loki. - Vesel spnw'- dejstva, da so v Skofji LokjfljMapesno začeli z delom, se rni "m? zdelo vredno odgovarjati, !:< r V.'tpoia ugotovitev veljala •■•Itfflcm *&%*ta nazaj, ne pa za <3*B,5lO je članek iaftel. Zato se čudim, da mi tov. Krek čez več kot pol leta na račun tega očita emaJovaževanje, ko bi to lahko storil že takrat, Če je mdja nepo-učenost o takratnem delu škofjeloških gledališčnikov, Izzvenela tako omalovažujoče. Tov. Krek pa ^6 članek izkoristil in pre-obrnjenoga namenil kot uvod za omalovaževanje škofjeloške dramske' družine v »okrajnem merilu«. Pa si oglejmo še to »omalovaževanje-. Obnnski sveti Svobod in dramske družino so bili letos natančno in dovolj zgodaj obveščeni, kakšni so roki za prijavo dramskih del za okrajno revijo. Na žalost so vse občinske dramsko komisije te roke zamudile in okrajni komisiji ni bilo mogoče pravočasno sestaviti programa revije. Občinske komisije so same predlagale najboljše družine za okr. revijo jn na seji, 19. aprila letos, je okrajna komisija naredila točen spored z datumi in kraji nastopov za vse prijavljene družine, razen za škofjeloško predsta- vo »Samorastnikov-. Sicer »o predvidevali Železnike za kraj nastopa, niso pa mogli — zaradi objektivnih težav- določiti datu ma nastopa. Bili so celo opozorjeni, da bo datum v maju najbrž prepozen. Predstave na okr. revije jo ocenjevala republiška komisija, zato o »omalovaževanju"/ okrajne komisije, sploh ni govora. Okrajna komisija je pra-^ipčasno prijavila vse datume nastopov republi.ški komisiji, ki je predlagala celo nekaj sprememb že postavljenih datumov, ni pa omenila datuma nastopa Škofjeloških »Samora.sVnikov-. 3. maja je bila sklicana seja republiške komisijo, na kateri eo bile izbrane dramske družine za republiško revijo. Po tem seveda republiška komisija ni mogla več ocenjevati škof.'.cloške predstave. Zato tudi krivda za rezervirano in neizkoriščene vstopnice pado nanjo. -Razen tega je član republiške komisije M. Zupančič predstavo »Samorastnikov- videl že prej. Po njegovem mnenju ne dosega kriterijev za republiško revijo. Zato so izbrali dramske skupine za republiško revijo še pred nastopom Skofjfločanov. Kdo je kriv za to? Zakasnela in netočna prijava škofjeloške obč. dramske družine oziroma okoliščine, ki niso dopuščale, da bi bila predstava »Samorastnikov« še pravočasna. Za vse to pa okrajna komisija ne more biti odgovorna. Zato je zaradi svojega članka v začetku sezone in zaradi neljube zadeve s škofjeloškimi »Samo-rastniki- na koncu sezone očitek tov. Kreka, da je odnos okrajnega sveta Svobod v Kranju do škofjeloške dramske družine ie vse leto pristranski, smešen in neodgovorno podtaknjen. Ne glede na vso to pa je zelo razveseljivo uspešno delo škofjeloških gledal i senikov v letošnji sezoni. - Želimo jim, da bi bili uspešni tudi v prihodnje! - Bojan Cebulj Jezerjani v zamejstvu April« letos sta obiskala Jezersko mladinska pevska zbora »Zarja« iz Železne kaple in »Danica- iz Šentvida na Koroškem. Ob tej priložnosti sta se zbora predstavila Jezerjanom s koncertom slovenskih pesmi. Clanj dramske sekcije prosvet-noga društva Jezersko se ie dlje časa pripravljajo, da bodo koroškim Slovencem obisk vrnili. Obiskali bodo Železno Kaplo, Le-peno in Sentprimož, kjer se bodo 19. in 20. maja predstavili tamkajšnjim prebivalcem s Harriso-vo dramo Molčeča usta. Delo Je zrežiral Mirko Cegnar iz Kranja. - Ob tej prUožnoati se bodo pogovorili o medsebojnem sodelovanju in kulturnih izmenjavah, ki so v zadnjem času bolj in bolj pogoste. — R. C. jriammond innea illllllP 49 Dejal sem Dicku, naj pristane T »Divincr« kar se da daleč od H val Tija. Sundc jc stal z menoj spredaj na kljunu; kakor hitro smo zdrsnili med lesene stebre, sem skočil na pomol, on pa za menoj. »Kam moramo?« sem vprašal. Vedel sem, da prihajamo prepozno, kljub temu sem pohitel, da bi prišel tja. »Tukaj dalje,« je dejal in me peljal skozi prečne ulice med iese-nimi skladišči. , • •, Prišla sva na glavno cesto in se potem obrnila na desno k majhnemu trgu s staro kamnito cerkvijo. Potem smo prišli do mostu nad široko reko, kjer so naši koraki votlo odmevali v prostoru. Zavila sva v drugo hišo na desni strani onstran mostu. Ko sva potrkala na vrata, sta prihiteli k nama dve mački. »Kdo stanuje tukaj?« sem vprašal. »Peerova sestra,« je odgovoril Sunde. »Poročena jc z nekim Auerlandcem« Odrinil je mačici z nogo in zopet potrkal. Sunde je pogledal obe mačici, ki sta mijavkajoče sedeli na tleh. »Lačni sta,« je dejal to ponovno krepko potrkat na vrata. »Kaj želite?« Je zaklical nekdo. Debela ženska z belim predpasnikom se je pojavila iz sosednje hiše. Sledil jc pogovor v nor-veičini. Končno je Sunde zlomil steklo v oknu, vzel obe mačici, splezal skozi okno v hišo, jaz pa takoj za njim. »Kje so?« sem vprašal. »Davi so navsezgodaj odšli,« je odgovoril. »Gerda, njen mož, Pecr in neki tujec .. M »Farnell?« Prikimal je in me peljal v kuhinjo. Mačici sta mu sledili in laćnj mi javkali. Nalil je nekaj mleka v krožnik in ga postavil na lesena tla. »Vsi so imeli težke nahrbtnike in smuči« Odprl je vrata v shrambo in postavil za mačici na pod skledo z ribo in po- sodo s preostalim mlekom. »Gcrda bi nc bila nikoli pustila mačici brez jedi. če ne bi bila skrajnje razburjena.« »Toda zakaj je šla z njimi?« sem vprašal. »Zakaj?« se je smejal. »Pač nimate pojma, kakšni so naši hribi? Poglejte. Olsen se hoče vendar skriti. Morda namerava v kakšno kočo za turiste ali v kakšno staro planinsko kočo — naše poletne farme. Da, In tam ni ob tem letnem času nikogar živega. Samo sneg. Torej jc treba spraviti tja vsak grižljaj jedi. Tako je živel že med vojno. Živeli smo v hribih, ljudje kot Gundersen, sosedje in Gcrda — da, možje in ženske — pa so nam prinašali jed v gore.« Stopil jc do štedilnika in segel z roko v dimnik. »Kaj iščete?« sem vprašal. »Spomine iz vojnih časov. Gerdin mož jih jc hranil v dimniku. Toda sedaj jih ni već tu.« »Kakšni vojni spomini?« »Revolverja. Dva revolverja. Odvzeli smo jih Švabom.« »Torej ima Farnell orožje?« »Točno. In tudi mudi sc mu, kajti vsega imajo le štiri ure prednosti.« »Kako menite to?« »Lovaas je bil tukaj pred poldrugo uro, zdaj je verjetno žc na poti v gore« Stopil je k oknu in pogledal ven. Dež je padal le še zelo rahlo. »Ce jc zgoraj v dolini sneg, so rešeni. Toda če ne sneži...« Zmignil jc z rameni. »Cujte me, gospod Gansert, jaz bom pohitel za Peerom. Ali znate smučati?« Prikimal sem. »Precej dobro,« sem dejal. »Okav. V pol ure bom pri ladji. Prinesel bom nahrbtnike, smuči, hrano — vse. Kakšno številko čevljev imate?« Povedal sem mu. S presenečenjem sem se zavedel njegovega ukazujočega glasu. A tudi sicer sem v naslednjih urah pri Alfu Sundeju doživel vsa mogoča presenečenja. »Iti moramo naglo,« je dejal, ko sva stopila skozi hišna vrata in se obrnila proti mostu. »Potrebujete lahko obleko in tople rokavice,« je dejal. »AH imate kakšno orožje?« »Da,« sem odgovoril. »Imam dva revolverja kalibra tri osrainke« »Prinesite ju s seboj.« »Moj J|og!« sem dejal. »Lovaas vendar ne br> pričel streljati« »Zakaj ne?« se je zasmejal. »Običajno sicer tega ne dela, toda tokrat je kaj drugega. Kolikor jaz razumem ta posel, ga smatra za dovolj velikega, da prelomi zakon in gre preko njega. Kaj pomeni smrt sekaj ljudi, če gre za novo industrijo?« Pomislil sem na noč v kitolovskl postaji. Sunde Je imel prav. Ob pomisli na možen dobitek bi se Lovaas ne ustavil pred ničemer. »Prinesel bom oroSje s seboj,« sem dejal. Na trgu sva se ločila In odhitel sem na ladjo. JIH in Curtis sta slonela ob ograji, ko sem planil na palubo. »Kje je?« je vprašala. »Kapitan Lovaas je odšel pred eno uro s svojim krmarjem Halvorsenom in še z enim svojih ljudi, nekim Gaardcrjem. Pri sebi so Imeli nahrbtnike in smuči. Kaj se dogaja. BiH?« »Farnell je odiel v hribe,« sem dejal. Potem sam se ogledoval po palubi in vprašal za Dahlerjcm. »Odšel je,« j« odgovoril Curtis. »Vkrcal se jc na parnik.« »Nazaj v Bergen?« sem vprašal. »Ne odpeljal se je dalje po fjordu navzgor v Flaam.« »Flaam?« Ime se mi je zdelo znano. Pohitel sem r navigacijsko kabino in st ogledal zemljevid. JiH in Curtis sta se ml pridružila. Flaam Je ležal na koncu AuerI and fjorda in iz Flaama Je rodila gorska železnica, ki je v Mvrdalu Imela priključek na glavno železnico Bergen—Oslo. In iz Mvrdala je bilo mogoče v enourni vožnji doseči Finse. Obrnil sem se. »AH znata vidva smučati?« »Da,« je dejala Jill. »Nekoliko,« Je odgovoril Curtis. »Prav. Kakor hUro bora zbral svoje stvari, vaju bo Dick prepeljal v Flaam. Prav lahko se zgodi, da bosta tam našla Dahlerja. Ce se to zgodi, glejta, da vaju ne bo videl. Ce pa bo že odpotoval, odpotujta z naslednjim vlakom v Finse. Ce prav razmišljam, bosta naletela tam na Dahlerjeve sledove — ali morda na Jorgensonove. Vsekakor počakajte v Finse nanju, aH sta razumela?« Curtis Je prikimal, v Jillinem obrazu pa sem videl, kako tt V njej dviga odpor. »Kam nameravate vi?« »Sunde in jaz pojdeva v hribe.« »Potem bi lahko šla z vama,« je dejala. »Ne.« Poskušala mi jc ugovarjati, toda prekinil sem jo. »Samo zadrževali bi naju. Morava iti hitro. Morava dobiti Lovaasa, še preden bo dohitel Farnella. Ah, za vraga!« sem vzkliknil, ko je Se dalja ugovarjala. »Storite, kot vam pravim. Sledita Dahlerjeve sledove. Za Lovaasa vem, kaj namerava. Toda Dahlerjeve igre se ne morem •pregledao. Kakor vidim, j« morda celo nevarnejši od njiju,« Jack L O N D°0 N Krištof Diraae Priredil: Stanke &IMLENC Kise: Janez GRUDEN 34. Okoli devetih sta se gospodarja naposled prikazala. Sprague. Clečellčen, rejen gospodič kakih petindvajsetih let, Stlne pa vitek, led, a tudi mlad mož. »čas je, da gremo na pot!« je rekel Sprague. »Blaga je več kot za poldrugo tono!« 35. Blago Je bilo treba prenesti na plečih v divjem vetru in snegu sto metrov daleč. Potem sta začela nakladati. Ker se Je čoln pod težo b'.aga vedno bolj pogrezal, ga je bilo treba potiskati proti globlji vodi. Do druge ure Je bilo vse končano ln Krti se Je počutil tako slabotnega, da bi se bil skoro zgrudil. 36. Po bomem kosilu so zlezli na čoln. Takoj ga Je vrglo h kraju, kjer Je nasedel na pesek. Kakih šestkrat so z velikim naporom poskusili odriniti čoln od obale. Bili so mokri do pasu in zobje so jim začeli šklepetati. Zakurili so in sušili zmrznjeno obleko. Zedinili so se, da bodo odrinili prihodnji dan. prodam V centru Kranja prodam vse-Ijivo komfortno stanovanje 0 pritikllnaml. - Naslov v oglasnem oddelku. 1873 Prodam železne palice In dvojna vrata za ograjo, obdelano kamenje za hišo in vodno črpalko. — Kranj, Vodopivčeva cesta 1 (pri Vodovodnem stolpu). 1942 Prodam globok otroški voziček. — Lončarevič, Titov trg 24, Kranj 1960 Prodam hišo na Jesenicah. Ponudbo oddati v oglasni oddelek pod -Gorenjska«. 1981 Prodam dobro ohranjen motor »DK1V« - 250 ccm. za 200.000 din. — Ogled v gostilni Ribno 1, Bled. 1982 Odlično klavirsko hanmoniko — 60 basno in večji kompresor za brizganje ban-, prodam. — Škofjeloška 45, Kranj. 1983 Prodam kravo, ki bo tretjič te-letila, in nekaj borovih plohov. - Prebačevo 27. 1984 Prodam športno dirkalno kolo - odlično ohranjeno. — Naslov v oglasnem oddelku 1985 Gostilničarji — menze, pozor! Prodam dobro ohranjen celoten gostilniški inventar ln razne kredence. — Marija Vajdič, Tacen 75, Šentvid, Ljubljana 1986 Prodam dobro ohranjen kimpež - Naklo 4 1987 Prodam rabljen 50-litrskl brzo- parilnik. - Ogled vsako popoldne in v nedeljo. — Polde Senk, Hrast je 50, Kranj 1988 Prodam plemenskega vola, 400 kilogramov težkega. — Naslov v oglasnem oddelku 1989 Prodam plemenskega vola. — Sp. Brniki 15 1990 Ugodno prodam motor »NSU -Prirao- - 150 cem, s prevoženimi 5000 km. — Ivan Si mat, Kidričeva Št. 43, Kranj (Zlato polje) 1801 Prodam dekliško in otroško kolo. — Ponudbe osebno ali pisme- Gozdno gospodarstvo Kranj - obrat Tržič bo zaradi zmanjšanja prevozov z režijskimi vozniki izvršilo dne 23. maja 1962 licitacijsko odprodajo enega konja in nekaj vozov Odprodaja bo ob 8. uri na Gozdnem obratu Tržič v Jelendolu no oddati na naslov: Janez Mu-rovec, Gradnikova 5, Kranj I9C2 Poceni prodam levi štedilnik na dve plošči. - Sempetnska 26 1953 | Ugodna prilika! - Zaradi solK-ve poceni prodam: kavč, plsilno mizo, psiho in droge drle pohištva. — Jure Povšnar, Reševa 15, Primskovo 1991 Prodam gumi voz - 16 col, nov. — Naslov v ogl. oddelku 1C95 Prodam glavo šivalnega stro.'a z okroglim čolničkom. - Dvore št. 55, Cerklje 19j6 Prodam malo rabljen peanODlil ni k - 50 litrski. - Kupim rabljeno opeko »folc«. - Alojz Lah, Klane 13, Komenda 1997 Prodam leseno prenosljivo hišico. — Naslov v cgl. odd. 1S98 Prodam novo krušno peč. — Ogled vsak dan na Smledniški 64 1999 Prodam bika, starega 18 mesecev, za pleme. — Sp. Brniki 25, Cerklje 2000 Prodam dobro ohranjen vzld-ljiv štedilnik na dve in pol plošči, z bakrenim kotličkom, peč-njakom in ploščicami, po ugodni ceni. - Kranj, Stivnova 4 (Primskovo) 2001 Prodam -NSU-Primo« s prevoženimi 1300 km. Staretova št. 21, Kranj 2002 Prodam kravo, 3 meesce brejo. - Poženk 14, Cerklje 2003 Prodam kompletno rabljeno sobno pohištvo brez zimnice. — Lakner, Kokrica 2004 Prodam motor »NSU-Primo- -nemške izdelave in dobro ohranjen. — Oto Jerman, Luznarjeva št. 8. Kranj 2005 Prodam kravo, ki bo v 3 tednih drugič teletila. — Vopovlje 7, Cerklje 2006 Prodam električni štedilnik. -Cečuk. C. JLA 14, Kranj 2019 Ugodno prodam dobro ©hranjeno kuhinjsko pohištvo — Ogled možen po 14. uri. - Gašperšič, Ul. 1. avgusta 9, Kranj 2020 Prodam -Fiai-600- - I. 1960. odlično ohranjen. Vzamem tudi ček. - Naslov f oglasnem oddelku 2021 Prodam -Fiat-1100- - C. Hu-je 23, Kranj 2022 Predam kimpež in dvoje sobnih vrat. — L: kozar jeva 9, Primskovo 2023 Prodam dobro ohranim avto -Fiat-1500- — E. — Pungersek, Pot na Jošta 6, Kranj 2024 Predam moped -Tomos- s prevoženimi 1400 km. — Voglje 102. Šenčur 2025 Prodam stroj za izdelavo ilovnate zidne opeke. - Siojan No-vakovič, Savska cesta 52, Kranj 2026 Prodam moped -Colibri«. — Naslov v oglasnem oddelku Prodam kravo, 8 mesecev brejo - Zapo.ce 29. 2034 Prodam motor -DKW-. — Ljubljanska 11 (Labore) 2035 kupim Kapi m kobilo z žre betom. — Ponudbe oddati na naslov: Pavle Bernik. Podlonk, 2elezniki 2036 Kupim dobro ohranjeno Športno žensko kolo. - Naslov v ogl. oddelku 2007 Kupim rabljeno -Lambretto- ali drug motor. - Naslov v ogl. oddelku 2008 Kupim gumi voi. — Franc Stare, Sp. Brniki 5. Cerklje 2028 KEGUAŠKI PETEROBOJ V LJUBLJANI Triglav pred Ljubljano Jutri se prične v Ljubljani na novem 6-eteznem kegljišču letošnje državno prvenstvo za ekipe in posameznike. Tekmovanja, na katerem bo nastopilo 20 vrst in 100 posameznikov, bo zaključeno naslednjo nedeljo. V okviru priprav je bil v četrtek na novem kegljišču prijateljski peteroboj, na katerem so nastopili tudi vsi najresnejši favoriti za naslov prvaka: Ljubljana. Grmoščica in Triglav. Kranjčani 60 kegljišče prvič preizkusili v torek na treningu in dosegli že za začetek izvrsten rezultat v disciplini 6 x 200 lučajev - 5225, najboljši pa je bil Martelanc 901. V četrtek so ta izid skoraj ponovili, saj so bili slabši le za 26 kegljev. Vendar pa je bila ta številka dovolj visoka, da so v tem prijateljskem tekmovanju zmagali. Le 7 kegljev je za Kranjčani zaostala Ljubljana, tretji pa so bili Jeseničani, ki pa so za več kot 100 kegljev zaostali za Ljubljano. -Razočarala je zagrebška Grmošči-ca, ki je s povprečnim izidom zasedla šele zadnje mesto. REZULTATI: Triglav 5199 (Am-brožič 911, Martelanc 890, Kordež 889 - osebni rekord, Debeljak 859, Bregar 856, Prestor 794). - Ljubljana &192 (najboljši Grom 902). - Jesenice 5081 (Slibar 915), - Gradiš - Ljubljana 5056 (Stare 917). — Grmoščica 4902 (Bobanac 874). Kaže, da Kranjčanom nove šeststezno kegljišče »lezi«, saj eo bili v obeh dosedanjih nastopih odlični. Ce bodo tudi ▼ četrtek, ko nastopijo na tekmovanju za državno prvenstvo, v taki formi, lahko pričakujemo visoko uvrs:.-tev. Jeseničani nastopijo ie jutri. Po kvaliteti letos nekoliko zaostajajo za Triglavom, kljub temu pa se s svojim standardnim rezultatom lahko uvrste takoj za prvimi. V prvenstvu posameznikov sodeluje tudi 11 Gorenjcev. Jesenicam: Rebolj, Korošec, Grošelj, Hafner ter Slibar in Blejean Ji-rasek nastopijo v sredo, Kranjčani Ambrožič, Martelanc ln Debeljak ter Pečar in Žerjav iz Kr. gore pa v petek. Ambrožič. Martelanc in Slibar so s svojimi zadnjimi rezultati pokazali, da bodo resno posegli v borbo za neaiov državnega prvaka. Grom, Sterzaj. Smoljanovič in drugi pa so dobili v najboljših Gorenjcih najhujšega konkurenta za 1. mesto. - L. S. ostalo Zameniara komfortno dvosobno stanovanje v novem bloku na Zlatem polju, za trosobno stanovanje. - Ponudbe oddati v ogl. oddelek 2009 OBVESTILO! - Obveščamo občinstvo Kranja in okolice, da se vrši nega not; - pedikura. — Odstranjujemo kurja očesa, trdo ko- »Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA Cestnega podjetja v Kranju Kandidati za razpisano mesto morajo izpolnjevati naslednji pogoj: 1. gradbeni inženir s nooblastilom ra gradnjo in projektiranje ti nizke gradn'e z najmanj 5 letno prakso ali 2. gradbeni tehnik s pooL.astiiom za gradnjo in projektiranje za nb.ke gradnjo z nrimanj 15 let prakse pri nizkih gradi »ah na vodi'nem mc«.tu Ponudbe, taksirane s 50 din s priloženim življenjepisom !n dokazni o strokovnosti in praksi je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Kranj v 15 dneh po objavi. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje ljubljene žene MICI PLANINA se od srca zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iz Loke in od drugod za izraženo sožalje, za vence In cvetje ter za številno počastitev pokojnice ob mrtvaškem odru in na njeni zadnji poti. Zlasti se prisrčno zahvaljujem spoštovani zdravnici dr. Bračkovi za skrbno nego med boleznijo, prav tako zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice na Jesenicah za njihov požrtvovalni trud, da bi ji vrnili zdravje. Hvaležnost izražam naši Elki, ki je neumorno skrbela za svojo drugo mamo. Posebna zahvala še g. župniku Golobu za tolažbo in prisrčne besede ob grobu, pevskemu zboru za pesmi ob slovesu ter Planinskemu druStvu in družbi taro-kistov za izkazano pozornost. Vsem in vsakemu iskrena zahvala! Lovro Planina z rodbino Komisija za usiužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj razpisuje naslednja delovna mesta v upravi ObLO Kranj in samostojnih zavodih: 1. SEFA IN MATIČARJA Krajevnega urada Gorice 2. UPRAVNIKA Veterinarske postaje Kranj 3. DIREKTORJA Zavoda za turistično urejevanje severnega predela občine Kranj Pogoji so: Ad 1) popolna srednja šola in 3-lctna praksa (od tega 2 leti v upravni službi, Ad 2) Veterinarska fakulteta, opravljen strokovni izpit in najmanj 3 leta prakse, Ad 3) visoka strokovna izobrazba (zaželena ekonomska aH prav na fakulteta II. stopnje) z najmanj 5 let prakse na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah ali v javni upravi. Kandidati na razpisana mesta naj vlože pismene ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse z navedbo šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpisa na komisijo za usluibcnske zadeve ObLO Kranj. KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE ObLO KRANJ žo ln vraačene nohte, v nedejo, 20. maja 1962, od 8. do 15. ure. Pedikura se vrši v brivnici Pire, C. Staneta Žagarja, Kranj 2029 Oddam opremljeno sobo. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Stražlšče-. Od Cerkelj do Zaloga sem Izgubila giušnlk od -Prime-. — Vrniti prosim proti nagradi Kovaču, i Zalog 30 2031 Stanovanje nudim dekletu - Naslov v oglasnem oddelku 2032 Gospodinjsko pomočnico sprejme takoj 3-članska družina na Jesenicah. Na voljo je tudi lepa soba. - Informacije: Vida R., •Kranj. Kidričeva it. 3/II-desno Sprejmem snažilko. — Ostalo po dogovoru. - Simunac, Partizanska 33, Kranj 2037 Čevljar dobi honorarno zaposlitev. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2010 Sestri iščeta sobo v Kranju ali okolici. - Ponudbe oddati v ogl. oddelek 2011 Našla sem vsoto denarja. — Kranj, Cankarjeva 13 2012 Resen fant Išče sobo ▼ Skofji Loki ali bližini. Plača dobro. -Ponudbe oddati v ogl. odd. 2013 Oddam zidarska dela na eno-stanovaajski stavbi v Kranju. — Zglasiti se popoldan, Kranj, Jenkova 4 2014 Sporočam, da nisem plačnik dolgov, ki M Jih napravila moja žena Sabina. - Jože Flegar, Prebačevo 55, Kranj 2015 Izgubljeno denarnico z doku-men ti ln denarjem lahko lastnik dvigne pri Bradaču, Kokrica 114 2016 Osebo, ki Je pomotoma vzela slvo-moder dežnik v trgovini na Savskem bregu, prosim, da ga vrne v trgovino 2017 Visoko kvalificirani avtomeha-nik z večletno prakso Išče zaposlitev. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Avtomehanik- 2018 •Ji JAVNA DRAŽBA Kmetijska gospod aastvo Šenčur bo dne 21. maja 1962 v Šenčurju (prt Gaiperlmu) na Javni dražbi prodajalo razno poljsko orodje. kakor: brane, pluge, slamorasni-oe, mlatilnice, motorna kolesa, vpre/r vozove, radioaparate itd. Začet: rod a Je bo ob 8. uri aa soclali i ni sektor, od 10. ure dalje pai ma možnost nakupa t odi privatni sektor. Interesenti si orodje lahko ogledajo na zgoraj omenjenem mesta KG Šenčur, uprava Kranj. Vodovodna cesta 4. RAZPRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV Zavarovalnica Kranj z imtm nim sedežem v Radovljici prodaja naslednja osnovna sredstva: lesno in kovinsko opremo — več omar, miz, stolov, kovinsko blagajno. Ogled ln Informacije: za družbeni sektor 21. in 22. maja od 14. do 18. ure, za privatni sektor 23. in 24. maja od 14. do 18. ure — v poslovnih prostorih zavarovalnic* v Radovljici, Linhartov trt 1 I. REMONTNO PODJETJE JEZERSKO obvešča vse interesente, ki žele nabavacitl živo apno. da bo z istim razpolagalo v juniju. Interesenti naj pošljejo svoja naročila do 30. 5. t. 1. da jih bomo lahko uvrstili v seznam kupcev ln jim javili datum odkupa. LOTO Žrebanje je bilo 16. maja 1863 številke 7 15 18 31 4 47 49 in dodatna številka 11 OBLETNICA Z globoko žalostjo se spominjamo dne 20. aprila 1961, ko na« Je nenadoma za vedno zapustila naša nadvse dobra, ljubljena mama MARIJA ZGAGA roj. Kejiar Ohranili Jo bomo v večnem, minu, saj jo vsi tako zelo samo. Žalujoči: hčerki Mid ta Dora z družinama, sinovi: Drago, Rudi, Franci, Janez in Mirko Podporezen, dne 20. aprila 1M "M