Iv lock, ^iili-V iniuJ«il> Itili^ji in »•'lj« » Mill-Mrs brf i ptt*i Ijdfii * K»
mi t» 1-t.» w <1. — k, k tl.ll I «M i	—
Jul* . a
|Ns poAM:
\/.x v a let» 1П f!, - k.
I ia pol . 6 .. —»♦ i-rtrt I ft a t i»" ,.
I VrfrUuUtvđ in Je T g. i|i---.k.ti nil »h
I Herren^»»«! it. Hi.
St. 11.
<ft£HAllt|ji:
X* ii.iT.Hui' ilifiU^ii
»ruti pl-itlj« i> kr., tm »f njtiina I kr*t i kr. r* su iLvkft 4 kr. f* >• linke Skril pumrnka чв plan,
j*j« f" Ironien.
'/.a iiik ijii'k j« yUaiti
kutfk (il-npHj) itJUk
Itokopini m* ца d.»pUi ii tij «f l>UgeVäl|a >
frtakujeja.
V Mariboru .juuuarja 18в0.
Тооцј li.
Češki časopis progrnma tu-lo članek
(Vlii o хмНфи Sloveniji.
Našo liety" prinaäo o
Primorje, Dalmacija, dalmatinska otoke in poznej« tudi južno Tirolsko in i imenoval tako združeno dežele „ilirske provincije*. l,eta ISlfi so padle najvažneji točki slovenskega I omenjene deželo pod imenom „ilirsko kraljestvo" zopet k avstrijski državi, ktera jim je pridružil» letu IS25 še celovške dežele. Med Slovenci »e oglašajo od dne dn due mogofimtji glasovi zn na-	Misel o obnovljenji hturegn ilirskega kraljestvu je 'padla kakor iskra
rodno in teritorijalno enoto naroda.slovenskega. V /adnji tlolii je nastala| med slovenske rodoljube, iu njon žar se stalno raaneiua v Sirje in širje med Slovenci stranka, znniin „ mliidoslnvenaka1'. ktera povdarja kot glavno j kroge,Za zdaj jo komaj verjetno. da bi so misel vresničila, kraljestvo ilirski, idejo v prihodnjem političnem in narodnem razvijanji svojega naroda, da hi; obnovljeno v tej obliki Iii gotovo iz budilo upor nc le Nemcev iu Magjarov, se vsa zemlja, ua kteriprabivajo Slovenci/in ki je do t« dobo tuko neusmi-.ampak nedvojbeno tudi Hrvatov samih. Hrvati iu Magjari bi ne privolili
Ijeno razcepljena in razdrobljena, združila v eno narodno iu državvo celoto s skupno upravo. Ta stranka dobiva ud dne do dne več tal in jilt ima že zdaj toliko, da naj bi se z ozirom na to, daje treba vrediti držnvnopravne in narodne razmere cislujUmske, že zdaj obračala pozornost k njenemu programu.
Prizadevanje slo?«nekih narodnjakov, <1 а bi so vsi razkosani udi u j i li naroda združili v celoto, je brez vse d v o m be naravno in opravičeno. Narod slovenski šteje L.274,000 duš in je že zdaj močen dovolj, da bi delal krepko narodno skupino pod združen« politično upravo. Ta narod je kakor znano, obdarovan z mnogimi lepimi duševnimi lastnostim! iu gotovo bi l>i! že davno prekoračil marsikte-rega svojih sosedov v kulturnem delovanji, ka bi ne bil od davne dobo som živel v tako žalostnih ia tako zelo neprijaznih razmerah političnih. Glavna ovira njegovemu razvoju je ono osodepolno ruzdrobljenje, vsled kterega živi kos Slovcncev pod tujo upravo ua Koroškem, drug kos na Štirskem, zopet drug na Kranjskem, v (jorici, Istri, v vidotiskem okrožji na Benočnnskom in konečno nn južno-zapadnetn Ogcrskem. Tu se sine po pravici reči,da so razkosani udje sicer zdravega telesa, ju da je raztrgan narod, da ue bi mogel živeti svojega lastnega orgaiiićnega življenja. In dnsiravno leže vsi udje tega organizma brez neposredne zveze drug poleg drugega, ni med njimi tujih
novemu kraljestvu na korist, tla bi se jim škodovalo njih državno pravo. Nemci ne, da bi se jim škodovala njih narodnost, in vendar ima program skupijo-nega ilirskega kraljestva za Slovence svojo praktično stran. Dnsiravno je nemogoče to misel že zdaj izvršiti, mogoče je vendar le koristiti z njo bližjemu in koristnojemu programu. Pod praporom velike misli staro Ilirije so hitreje bliža svojemu cilu narodna onota slovenska, z a ktero se morajo za prav narodnjaki slovenski pred vsem in najbolj trudili.
Zodinjenje Slovencev ni zdaj več program malega kroga ljubljanskih rodoljubov; slovensko ljudstvo spoznava sploh potrebo narodnega zedinjenja in je izreklo svojo voljo na ogromno obiskovanih taborih v Ljutomeru, v Zavcu iu Sempasu. Na vseli teb taborili se jo tirjalo pred vsem narodno zodinjenje. Tako torej je enota narodna največa potreba in juauo izrečena želja naroda slovenskega. In tudi v družili točkili, o ktorili nu ju govorilo na omenjenih taborih se je skoraj izključljivo gledalo na obveljuvo narodnosti in jezika. Vse taborsko resolucije imajo izljuiljivo narodne interese za podlago. Torej mora tudi prihodno reševanje slovenskega vprašanja imeti narodne interese za podlago. Zures je ta interes pri Slovencih tako mogočen, kakor drugod zavest historičnega pravu; ua to ju treba popolnoma obzir je-niati. Ako se ima država urediti ua zailovoljnost narodov, treba !>u gledati, kje je kteri inomont nojmočneji v narodu; zgodovina, plava in potrebe vsa-
življev, in treba je le ločiti se iz sedanjih zvez, da so zopet združijo vi koga naroda so različne, in ravno zato ni mogočo v razno-narodni Avstriji krepko, zdravo iu tmdepoluo celoto. In to posebno nnmeraVAjo Mladoslovenci, Pravi se, du je mišljenje mlndoslovencev našlo tudi v vladnih krogih polno pozornost, dnsiravno iz popolnoma drugih razlogov.
vrediti državo po eni meri, po enem kopitu. Pri Cehih in drugodi jo treba pozornost obračati pred vsem na historično pravo, pri Slovencih, kjer tega prava ni, na prirojeno, na pravo jezika in rodu. Tudi to pravo je dovolj
Dnsiravno so nekterim dunajskim guspodom narodno težnjo sloven-'važno in zavest tega prava med Slovenci dovolj živa, da bi se mogel na ske nepovoljne, vendar ne morejo prezirati politične važnosti Slovencev ua, njegovi podlugi stvariti sainopraven državen organizem. Narodna in državna jugu in južnem zapadli habsburško monarhije. Saini že spoznavajo nevarnost enota avstrijskih Slovencev je pa razen tega tudi program popolnoma opra-nniilnega napredovanja italijanskega življa. kteri so od dno do dne bolj širi; vifen , kajti ■/. obzirom na posebne zemljepisno razmero Slovencev je mona bregovih adrijskega morja in si osvojujo pravo do nnjvažiiejili primorskih gnfn ustreči mu brez vse škodo, ki Iii se sosednim narodom nobena no godila." krajev avstrijskih. Dunajska politika jo dozdaj sama podpirala to laško raz-	O tem članku bnmo govorili pri prihodnji priliki,
širjevanje, povsodi stanovitno razdrobovaje Slovence oslabovala, prav neverjetno podpirala živelj italijanski v slovenskih krajih, tako da so po vefetnj poitalijančena primorska mesta , ktera med sodanjitu narodnim gibanjem v v Italiji žo vidno delajo na to, da bi so nd habsburško državo ločila.
V zadnjem času spoznava torej čo tudi le malo državnikov na Du-	Konečno obravnavanje proti vredniku in tiskarju „Slov, Nar." zarad
naji, da je bila v teb zadevali kriva politika avstrijska in so začenjajo ogle- progreška kaljenega javnega miru, oziroma zarad prostopa zanemarjene davati po sredstvih, a kterimi tii meje postavili dalejemu razširjanju italijuu- dolžno skrbnosti sr- je bila odločila na dan januarja pred c. k. okrožno skoga življa. Spomnili so se na nekdanje kraljestvo Ilirsko in po nedavnim sodnijo s Celji, kjer so je pričelo ob !), uri zjutraj. Sodišče jo bilo tako-le sporočilu „Waudereija" so se bojda namenili združiti Dalmacijo, Koroško, sestavljeno: Vodja obravnavanja predsednik okr. sodnijo gosp. pl. Vest; gla-Kranjsko, Istro in tržaški okraj v eno državno celoto, ktera bi bila močmi sevalca: svetovalec deželne sodnijc g. Stieget' iu okrajni svetovalec g. Tom-
Tiskovna pravila „Slov. \aroila.'
dovolj, da je pota zastavila rnzširjnjočeinii se italijanstvu. Ta misel ni uova. Za nekoliko časa jo je bil že izvršil Napoleon I,, kteri jo dnč 14. irkt. ISOi) z enim samim dekretom združil Kranjsko, Istro, Koroško, lleko , Trst in
sebitz. Tožnik: gosp. državni pravdnik dr. Mullev. Na obtožni klopi Ant. Tomšič, vrednik in g. K. .Tanžie, tiskar „Slov. Naroda", oba brez zagovorniku. l'o navadnem uvodu so je prebral obtoženi članek iu (nemška) tožba,
Narodopisne slike iz našega naroda.
II. Slovenska vas.
(Dalje.)
V površnih čttali smo videli dozdaj sliko zadruge. Poglejmo pa , zdaj v pravo vas, in sicer v kako veliko vas ogerskih ali hrvaških Slovcncev. 1'red vsem bo našo pozornost zanimal« to, da je ena hiša kakor druga. Vee so si enako kakor krajcarji. Hiša z dvoma okuoma izpod zakajene pojže, mala vrata, velika vrntu, dvoriščen plot, pa zopet kakor s konca: hiša z dvema ok noma izpod zakajene pajže, uiala vrata itd. — tako stoje hiše po vasi po eni, tako po drugi strani gori in doli, kakor poedini elementi električno baterije. Oe stoji vns ob veliki cesti, je vsa vos samo ena dolga ulica, ki se v sredini razširi v precej velik trg. Vaški trg je, kar se njegove podobe tiče, nepravilen, najraje je jajčaste podobe. Hiše so namreč sred vasi bolj razen stoječe , proti obema koncema se pa zopet bliže skup stikajo. Oe pa vas nc stoji ob cesti, se jajčasta podoba trga bolj v okrog-Ijasto premeni. Večkrat pa vns nima trga, iu v taki vasi stoje poedino hišo s svojimi poslopji raztresene kakor u. pr. polica pri šahu (schachbrettartig). Iz topografične lege mnogih slovenskih vasi jc to očividno, da je bil namen prvih naselnikov brez dvojbe ta, da si za svoje selišče izberejo skrito, varno, zavetno mesto, kje na strani, kjer ne drže ne trgovinsko ne vojskino ceste. Pred vasjo se navadno nahaja nli kak hrib ali клк gojzd, ki jo znslanja ali kakšno drugo tnpografično mipotje, ki rani prihod v njo brani, Po-
sebno se to vidi na Hrvaškem. Zugorje z a volj svoje zavetne skrito lege je trikrat bolj z vasmi posijano iu obljudeno, mimo mnogo bol j rodnega pa odprtega posavskega polja. V prejšnjih ('-asih je stala županova hiša na naj-višem mestu v vasi. iz kterega jo župan svojim občiuarom s trobenjem svoja povelja oznanjal. Naš učeni l'opović, ki jo bil т Arclinii blizn Vojnika rojen, piše v svojem leta 1750, v Lipsiji in Frunkobrodu tiskanem delu: Untersuchungen vom raeero:l o našem županu (suppmanp suppleute) in njegovem trobenju tuko-le: „Wenn ein solcher befoblhaber oder windischer dorfschulzo seine untergebenen zur entrichtung des zollenden, zur jngd oder andern frohndiensteu susummenbei'ufen soll, so begibt er sich auf eine anhöbe, und bliisBt auf einem grossen horno gewisse tiine gusehicklicb ab, welche das baucrnvolk verstehet, was der Suppau durch sein blasen angedeutet hat. Ich bin der sichern nieinurig, dass die Wenden, als sie noch lierrn iibor viele Hinder gewesen , ant diese art ihre muniischaft zu kriegsdieusten werden autgebothon Indien. Dieses hornblasen dünkt mich ein ueberrrst aus den alterthiimern der mittlem, ja noch älterer zeit zu sein".
Tako je pisal I'opović pred sto in dvadeselinu leti. V naših narodnih pesmih tudi gospodar na rog zatrobi, kader hoče svoje služabnike pred sebe poklicati. V mojem rojstnem kraji so pred letom Ш8. ko je še tlaka in desetina bila, »rajšinski hlapci tudi s trobenjem kmetom oklicavali naj pridejo po deseti nasad: in tudi tržni črodnik je na rog trobil, kader je občinsko čredo zbiral in na pašo gnal.
Take so bilo naše starinske vasi. Pri nas jih je le še malo, po Ogerskcm in Hrvaškem pa še imajo denes svoj ostro izražen značaj, Po-1 glejmo Se v vas, kakoršnu so nahaja ii. pr. tam kjo ua ptujskem polji, ali v
ki se v proslavi glnai: „V čoiopisu „Slov. Nur.", ki periodično vsak teden :;krat izhaj» v Mariboru, nahaja .-.o v 73. štev. od 2И. sept. tati« članek z napisom: „Tujčeva peta", kije ves poteui ш na ktere ш je torej razvidu» namera spodbujati in ščuvati druge k sovražnosti proti nemškemu aaroilu in nemški duhovščini, kteri torej vzroči pregrešefe po sj. .102. članek ss namreč prizadeva dokazati. da je 1000 letno tlačenje Nemcev moralično in materi-jnlno uničilo Slovence, in da bi svojo dotično razlaganju tem bolj kričeče obarval, pravi pisatelj v svojcin uvodu, da so nemški Franki, ko su priSli v slovenske dežele tako neusmiljeno divjali, da so ml materinih persi trgali otroke, pa so jih morili in psom metali. In od tu se začenja tisočletje, kterem so Nemci teptali Slovcnee, v kterem so imeli Nemci časa dovolj, dft so uničili slovanska imenena meet in trgov, da so si osvojili mnogo «lov. zemlje in iг njo potrebili slovenstvo do zadnje bilke. Nadalje se pravi v članku, da so Nemci mesta in gradove zidali s slovenskimi rokami, da so apno me šali namesto z vodo s krvjo in solzami slovanskimi, da so Nemci tuko mo rnlieno uničili Slovenca, da je z Nemci vred divjal proti rodu svojo matere in pomagal tlačiti ga. Nemška kultura jc Slovencem vse vzela, kar so imeli lastnega: s krvjo očetov pridobljeno domovino, prvotne običaje, zgodovinsko misijo, narodno sočutje in skoraj tudi narodni jezik, /n vso to pa so so ie od nekdaj poditi še tlačili in se je ruviiato ž njimi kakor s strupeno iivalijo. Nemški gruščaki so mučili slovansko kmete, perve lastnike dotične deželo, čo so lo 5 minut prepozno na tlako prišli; nemške armade so požiralo kri slovansko mladine za nemško vojske in kedar je treba bilo Turke braniti domačo deželo, morali so to sami opravljati.
Nemški „pfafli" so jim oznanjevali krščanstvo nc da bi njih dušo Imdiču oteli. nogo da bi jim njih narodnost požrli, in nemški škofi so zatrli krasni vkupni jezik (universnlsprnche) slovanski, kterega sta bila naj veča svetnika slovanska Ciril in Metod postavila na sprelepi prestol slovansko literature. Strašanski „furor tciitonicus" je od lickdnj divjal proti Slovanom, kakor šn zdaj divja, ako so hoteli biti gospodarji v lastni hiši. Ta strašanski „turor teutonicns" jo Slovanom v glavo ubil, da jo vse grdo, kur je bila njih izvirna lastnina, grd slovanski običaj, grd slovanski jezik, dn celo matere ao svojo slovansko otroke učilp, da ga ni gršegu jezika na svetu, kakor Ee njih domači, in slovanski ofetjo v nemški jarem vproäeni so proti svojemu lastnemu mesu divjali, „furor tciitonicus" je zatrl slovanski čut, slovansko poštenost in je zato vcepil korupcijo, podkupljivost, izdajstvo in lakomnost po raztrganih cunjah, nemški dennr imenovanih. Vbg kar jo dobrega v deželi so pograbili Nemci Z&-SC in so Slovane tako v beraštvo potlačili, da morajo zdaj za drag denar od njih kupovati celo kamnito nekdaj slovansko polje, kamor so se prestavili (vorsetzt) z davki obloženi, osiromačoni po roparstvu in izročeni lastnemu zaničevanju. Na dalje se pritrkujo (eingestimmt) pesmini ža,-lostinkam slovenskega pesnika Preširna o ošabnem gospodarjenji Nemcev v slovenski deželi, ki ima za Slovence komaj šc prostor za grob; in imenujejo se Ncmci klnšii debeli od slovenske mo6ti, okreglo pijavko in preob jodeni komarji; primerjajo so tudi z nehvaležnim siuoni, ki zaničevnjo prod vrata stavi skledo pičle hrano svojemu staremu očetu, od ktcregn vse ima. Tudi slovansko literaturo so pogreznili v tisočletno spanje Nemci, kterib pobožni „pfafti" so Cirila in .Metoda sovražno in lažnjivo kot razkolnika mzkričal i in tako za vse veke zadušili vseslovenski jezik in slovansko prihodnost, iu kakor vselej tako še zdaj ovirajo iu tlačijo Nemci slovansko literaturo, kjer, kedar, kakor in kolikor lo morejo.
V toin takem zadržanji imenovanega članka jo torej pregrešek proti javnemu mirit in ređu po g, :st)2 k. z. v večili obzirih vzročen ; Цајti ako se vpraša nepristrunoga (unbefangen) bralca , ali je ta članek po tem. da bi dražil in spodbujal drugo k sovražnostim proti nemškemu narodu sploh iu proti nemški duhovščini posebej, moral lin to vprašanje brez dvombo potrditi. — Ker so po §§. 5, 7, 10 in 239 k. post. vso osebe, ki so kaj pripomogle, da so je kuznjivi članek po tisku razglasil, krive istega pregreška , ker se nadalje pisatelj ni imenoval in so bile brez v speli a vso poskušnjo poizvedeti ga, torej je opravičena tožba proti odgovornemu vredniku A. Tomšiču in tiskarju E. Janžiču po §§. 38 tisk. post. in Л02 knz. post., proti prvemu po
okolščiuah tudi zarad zanemarjene dolžne skrbnosti postave."
po !;§. 32 in 33 tiskarske
Ko state bila tožba in članek prebrala, naznani gosp. državni pratjl ink na predsednikovo vprnšuttje, da ostaja tudi še zdaj pri tožbi, iu J,I nima ničesar na njej spremeniti ali jej pridati. Toženi urednik prosi bcsuijJ in blezo pravi: „Z ozimni na g. 19. drž, osnovnih pestav, z uzirom ul okrožnico e. k. više sodnije v Gradcu, ki zaukuzuje, da se ima s slovenskim.] strankami slovenski obravnavati iu z obzirom na okoliščino . da se moril vrednik slovenskega časnika brez vprašanja šteti mod slovenske stranke, pro ) sim da bi se pričujoča pravda obravnavala v slovenskem jeziku," Na to n<| vori g, državni pravduik tako-le: „.Jaz imam samo opomniti, da se tudi jm popolnoma skladam z mislijo, da se obtožencu nc more braniti posluževat se slovenskega jezika, da pa za-se že v naprej izrekam, da bom stavil svoje nasvete v nemškem jeziku, ker ni tirjutev po slovenskem obravnavanji v nobeni postavi utemeljena, ampak bi bila celo nasprotna postavi nivnopravnosti.1
—	Predsednik obtožencu pravi, dn ima pravico posluževati se slov. jezika, ds pa po njegovem mnenji ne gre tirjnti slov. obravnavanja, da bo pa sicer sodišče vprašal po njegovem mnenji. Na to obtoženec T.: „Ker jo g. državn, prnvdnik naravnost izrekel, da ue bo nikakor govoril slovenski, iu ker so nu je bati, da Iii visoko sndišče razumelo vaaku besedo mojega tožnika, ue p:i mojega zagovora v slovenskem pismenem, tedaj sodniji gotovo menj znanem jeziku, prosim, naj so slavno sodišče daljo ne trudi: zarad zagovarjanja st-odpovem pravici posluževati se slov, jezika in bom nemški govoril4.
Predsednik: Ali ste obtoženi članek sami pisali? — Obtoženec: Ne!
—	l'rcds.: Ali nam hočete pisatelja imenovati? — Obt.: Časnikarska spodobnost in poštenost mi kaj teeega ne dopušča. — Preds.: Ali pa ste članek pred tiskom vsnj brali'! — Obt.: Ker so mi o času, ko je članek izšel, posebno poročilu iz dež. zborov prizadevala premnogo poslu, nisem utegnil brati članka, čegnr zanesljivega pisatelja som tekoj po rokopisu spoznal. — Preds.: Kako se navadno zaznamuje, du je spis za tisk pripravljen in sposoben V
—	Obtož.: To se no nnznamuje posebej, Ako prinese tiskarski učonec, ki občuje med tiskamico in vrodništvom, rokopis v tiskarnico, je to vsoloj mot-teur-en-pages-u znamenje, da so ima spis postaviti, — Preds.: Kako se imenuje metteur-en-pnges? — Obt.: ft, Breier. — Preds.: Kdo odločuje, v kteri vrsti imajo članki stati v časniku? — Obt,: 'tega navadno ui treba posebej odločevati; inottcr-en-pnges ve enkrat za vselej, da stoji na pervem mestu uvodni članek, nn drugem dopisi, mod dopisi oni iz slovenskih dožol nnjna-prej , potem pa polit, razgled in druga drobpjava. Le kedar se iinn od tega reda kaj odstopiti, ali kedar je več uvodnih člankov, uiiziiiinini tiskaruici kaj in kako. — To potrjuje ua predsednikovo vprašanje tudi tiskar gosp. Jnnžič, ki su s tem zagovarja, da slov. jezika ui zmožen,
Na predsednikov poziv opravičiti se, prosi obtoženec Tomšič, naj Iii mu bilo dovoljeno , da bi se smel sede zagovarjati, ker mu je treba primerjati tožbo s člankom in rabiti nekoliko zgodovinskih notic. Predsednik mu to brez oviro dovoli posebno z ozirom na znano mu ohtoženčevo bolehnost. Obtoženec pa so bi oz o takolo zagovarja : „Prodno se spuščam k tožbi sumi in njenemu dolženju , nn j mi Ijo dovoljeno slavno sodišče opomniti nn 3 okoliščine, kterili naj hj nihče izpred oči ne izpušča!, kdor si hoče napraviti zdravo sodbo o obtoženem članku, Članek je nnjprvo časnikarska polemika. V Ljubljani izhajajoči časnik „Lnib. Tagblatt", ki zastopa v narodnih obzirih „Slov. Narodu" diametralno nasprotno politiko, je bil o svojem času prinesel članek г napisom: „Die Ferse des Fremdlings" in v njem stavek, v kterem je Slovencem odrekal 4vso duševno in telesno lastnino do tega, kur imajo, trde da jc celo suknja na telesu in zadnja slovenska knjiga dobljena oil tujih narodov, in sploh v blato vlekel slovenske zadeve. Prosil bi, da bi se mi dovolilo brati vsaj dotično mesto iz, omenjenega „Tagbl." (Predsednik ustrežo toženčevi prošnji ter si da oil njega številko „Tngbl." izročiti iu naroči porovndju, g, Levičniku, naj ga prebere. Ker je ostal „Tagbl," med sodnijskimi spisi, naj tli slede brani stavki, kakor jih jo prestavil pisatelj za „Tujčevo peto": („Blagoslovljen je upliv nemške kulture, kteri se ima slovenski narod zahvaliti za vso duševno lastnino. Suknja nn telesu, najmanjša knjiga (? !) vso je dobljeno od tujih narodov. Ozrimo ee in videli hodemo, dn tujce na Kranjskem ni skrbel samo т,а telesno srečo kranjskega naroda nego tudi za duševno. Pogleditc v pobožne in ljudoljube deželne cerkvene učilniške zavode, kdo jih jc največ ustanovil? Tujci! Iu mirno šo uživajo
savinski dolini. Humorist bi jo tnko-lu opisal: s svinjakom se začne, s svinjakom neha, okolo in okolo nič kakor sami svinjaki, ravno kakor ob turški meji graničurski čardnki. /n svinjaki so kozolci, za kozolci živinske staje, za stajami hiše, vjrod hiš pa zelena trillion z lipo. Hišo niso več vse lesene, ampak že zidane, nc stoje več vso s pročeljem proti cesti, ampak z vrati t. j. po dolgom : nimajo več samo po dvojo okon ua čelu, ampak navadno po troje ; tretjo je knmcnčino, kjer „onadva" spita. Ilini so ne vlečo več po ' zapajži med s vi slami, ampak dimnjak stoji ponosuo vrhi streli, kakor štima-nemu fantu „pušoljc* za klobukom- J,cd okni je videti mnogokrat sv. Florjana naslikanegu, kako a zavihanim rokavom iz vodrice nn gorečo hišo vodo vliva, ali pa sv. Juriju, kako se s zmajem bojuje, časih pa tudi sv. Martin, kako s sabljo plašč reže,	tv na pol nag berač roki po njeni
steguje; redkejo sto najdejo sv. tri božje osebe, ali pa Marija z detetom » naročji. Nad hišnimi vrati ali pa za dimnjnkom jo navadno letnica zapisana kdaj je bila hiša zidana, časih tudi šifra gospodarjevega imenu. Hiša jo zunaj in znotruj lopo potieljona, le ob doljnji Sotli se najdo lesene hiäe zunaj pobarvane, ali pa so temno rjave z belimi propasi, kar jo zelo laično videti. Naš narodni pregovor, ki pravi: na strehi so goste prekljice, v hiši so lepo deklice, je v nevarnosti s časom colo ob svojo veljavo priti, pa ne za-volj tega ker bo morebiti lepili deklic zmanjkalo, nmpak zavoij tega. ker jc po naših vaseh zmerom mcnje s slamo kritih hiš. Nnä vaščan ljubi pred vsim dvo barvi, naiine belo in pn pisano. Vsem stvarem, ki se našemu vaščanii prijetno vidijo, vsemu kar mu jo koristno, vsemu kar um jo milo in drago, vsoinu kar za lepo poznava, vsemu temu prilastuje belo barvo, in res sta izraza lepo in belo v narodni finzeologiji mnogokrat sinonima. V naših narodnih pes-
mih se najde: beli dun, beli svet, beli ban (primeri beli car), bela solza (solza veselega ginjenju), beli oblak (ueviharon), beli mlin, beli hrani, bela ccrkvicn, bela pristnvicu, beli dvor, bela miza, beli stol, bela nštnrija, bela postelja, beli kruh, bela nedra, bela roka; od Ljubljank se pravi, da so bele kakor repe, boji život, boli šinjek, beli laket, belo ličice itd, Posobno se pridevek belo rad robenini pridevlje: belo pleničke, belo platno, bela plahta, bela robača, bela ruta, bela kikljicu , beli rokavci, belo krilo, bele rjuhe. Hrvaške Slovenko »e šc denes celo v belo oblačijo, le na glavi nose vade kak črlen ali žolt robec. Nasproti pa ostule Slovenku nosijo skoz belo peče drugo oblačilo pa pisano. Pa tudi mestom in vasem se v narodnih pesmih rud pridevlje epiteton bel. .laz som našel: bcln Ljubljana, beli V a roil in, bola Ribnica, bela Koprivnica, beli Dunaj, beli firadcc, Celje jc belo in veselo. bela Sava, bela Goričanskn ves, pa tudi: beli Vlah, beli umih itd. fio-tovo so si morali sturi Slovenci tudi smrt kut dobrodejuo bitje misliti, ker njej narodne pesmi in pripovedke skoz pravijo, da je bele žena. Pisano ima naš vaščan nuj raje svoje pohištvo. Pisana so vrata, posteljo, Skrinjo in omare. Nn otnografični razstavi v Moskvi se je spoznnlo, da je pisano pohištvo trdo slovanski znak, .
Ogledajmo so po sobi, Miza je „na Štiri voglo rezana", razen klop stoji: v njej šo stoli. V kotu nud mizo visi sv. razpela. Na eni strani jo navadno slika Adama in Evo, kako pred grehom srečna v paradiži živita, na drugi strani pa, kako nju v greh zapeljani aiigolj s žarečim močem iz paradiža goni. Druge zolo navadne sliko so: bog v Egipt, pot v nebo in v pckclj, Marijino in Jezusovo src p, gospodarjev in goepodiiij patron itd« Pn tudi Šaljive sliko so sem ter tje vidijo n, pr. mlin, v kterem so star babe,
12138613
aredbe trli blažili ljudi, lo je tujčova peta čisto dobra. Berite imena na-ih rodovi». nnsili meščanov, naših obrtnikov. kdo »o? Tujci, ti so ali sami nrišli t deželo ali njih (ledje- > Yuiküo nit bo pritrdil, da tdnvmttki časnik, ti se peča z dnevnimi vprašanji, ni tnngel molčati ti» lo Hitrekanju slovenski eksistenci, »ko ni hotel greniti proti svoji dolžnosti. in da je moral sle-Iditi Tagblnttir пл bojišče. na ktero je bil tako nesramno pozvan . iu da no doižnnst, da je moral pogledati in preisknli. ali in koliko je tega res. kar je trdil Tagbl * „Tujčeva pi ta" j« ifpoljnjcvnlu časnikarsko dolžnost in če tudi ne trdim da bi so polemiki ne smela stavili nobena meja, vendar mislim, d» ima pravosodje rmnn v sedanjih spremenljivih časih dopuščati politični nolemiki najširšo »volvod» . ako si noro nakupavati suiinije . da je „justitin" •opustila svoje vzvišeno stallte kot .liiiidaiiieiitnm regnorum" in postala sht-abnica vladajočo politične stranke.
Obtoženi članek je na dalje pisan i/ občeslovanekega stališča.
mož, ki bi k štajerskim rodoljubom stopili iu nekaj malega od svojega pro-nio/eoja ua oltar drage domovine položili, da bi i/ „Naroda", kteri si je ie nekoliko delavcev zbral okrog sebe, dal se narediti dnevnik, vseslovenski dnev oik in torej v Ljubljani izhajajoči? — Лкп se liode moralo na ta vprašanju potrdilno odgovoriti, in ako kmalu no bode ludje. poleni ne vemo, kje bomo upanje imeli.*)
Iz Hrvaikega , jan. dop.| listi oddel naše brniške kon-lercuije, ki jc imel nalogo, novi ustroj za /upauije in šolske občine izdelati, je to svoje dolo dokončal, in te dni pride njegov elaborat pred plenum knn-ferencijo. Kolikor se iujr . se je v tem elaboratu tudi po nalili zadrugah udarilo, OJ, te ulioge naše zadruge! Sam bog vedi s čim so so svetu tako umerile, dn vse nnd nje kriči. Kaj su nek tolikega lakrivile, da imajo to jlikn sovražnikovi V zadnjih naših treh saborih su je pri vsaki priliki na! njo seglo, češ da one niso več za zdaišen svet, da so auukroniznii, d:i kot
■Kar je v njeni rečeno, ne smo se stiskati r Prokrustovo posteljo Doienje-j črne polasti i z starih časov v denaštijc razsvetljeno dni molijo, da se po za
Istireke ali Kranjske, tudi ne vse slovenske dežele, iu tudi ne oinejati samo na sedanji ran. Ako bi torej tudi ktera v članku izrečena istinn ne veljala za slovenske okoliščino, volja gotovo za druge slovanske ali one zdaj nemške dežele, kjor so nekdaj bivali Slovani; ako bi tudi ne veljala za sedanji vas, gotovo velja za mi nolo preteklost.
Članek „Tujčeva peta11 ima kouečno popolnoma zgodovinsko podlago. Dn nas zgodovinarske preiskave do zdaj niso ic peljale do veselili resni ta tri v tam, kjer ima »godovinnr govoriti n razmerah in doliki Nemcev in Slovanov, lo je istina, mislim pa, da se /a tako žalostno zgodovinarske rcsultate ue more odgovornega delati in obsojati on, ki je historične istine pri priliki in po potrebi rabil in tisku izročal. Iii «k» je žo žalostna naša preteklost, lunlo obetajoča minljiva «ediijnoet, bilo bi gotovo neusmiljeno, ko bi se Slovanu s kazenskim zakonom v roki branilo, ozirati se na svojo preteklost, poslušati učiteljico zgodovino in si iz nje jemati tolažbo za sedanjost in dobrih naukov za prihodnost, ktero si hočemo stvariti boljo.
(Daljo prih.)
I) o |i i s i.
Is Ijubljaue 2,1. jail. —r— [Izv. i|np,| Čisto mi je bilo nemogočo v zadnjič se udeležiti sejo našega narodnega političnega društva. Nisem torej namenjen vnm pošiljati sporučhe o tem, kar se je govorilo. 0 eni stvari pa, o čemur se med našimi Slovenci več govori, dovolite tni, da svojo misel povem, namreč o časopisu, kterega v Ljubljani — ne bomo imeli. Djalo so je v društvo, du ne gre „Slov. Narodu* konkurenci je delati. Kako blago, kako kolegitilno in vendar — težko resnico povem — kako neresnično. Tisti možje s svo jo hreznačolno, počasno politiko, kterim je „Narod", ki jih hvaliti ne more, trn v peti, ki so ga javno enkrat predrznih so pod mizo vreči, dasirnvno je v vsej unši čitalnici najbolj bran list, tisti bi ga naenkrat varovali in sami sebe in svojo polovično politiko zatajili, da bi " „Narod" konkurentijo im iiuelV Vsega tega jim ne verjemite. Temufi mnš-nje nočejo odpreti, mošnje, in lega je treba od kraja, če hočemo imeti nekaj „šeste volevlasti". žurnalistike, brez ktere sino izgubljeni. Dn, časi zn Slovence so minili, ko so bile „Novice" zadosti zn političen, lepoznantk, gospodarst, zgodovinsk in sploh vednosten list za vse Slovence, Kdor ne gre naprej, gre nazaj in propada. — Ha imam prav če pravim, da jili ni kole-gijalnost in vzajemnost vodila, tcuiuč samo vprašanje: kje novcev in kje delavcev vzeti, kterih vprašanj se vrli štajerski rodoljubi pri ustanovitvi vašega lista niso strašili in s tem to neizmerno veliko dosegli, da Slovenci nismo do dobrega zaspali in iz politične diskusije prišli: v tem me potrjuje drugi sklep, da ni bil sprejet g. Nolijev nasvet, naj bi se delalo, dn Iii „Narod" v središču Slovenijo prišel, kjer Iii na vsak način več koristil in kukur sem popoluuutn preverjen več podpornikov dobil. Ali smo res Kranjci najbolj zaspani? Ali srno res najslubeji iu uajmenj gibčni med Slovenci, du so, neštevši Vašega lista, časopisi ud mej Slovenije: Primorec, Gospodar (oil novega leta celo) Domovina, Besednik — bolji kakor ta dva, ki v slovenski! Ljubljani izhajata'.' Ali se res med nami ne najde vsaj nekoliki), vsaj tnalo,
driii.Mli lenoba pase, da napredek naroda zavirajo, ila svobodno gibanje posameznih zadružanov zadržujejo iu bog ve k:ij še vse. Meno je zmerom srce bolela, kaderkoli sem kaj takegu slišal, in tem bolj me je bolelo, ko sem videl, da zadruge, kot ostanek staroslovanskega socialnega življenja, so b uialo in le mlačnih zagovornikov našle, lluuska knnfcrcucijii pristopa sicer skoz in sl.oz dosledno, če iz svojega stališča, potom ko jo županijski ustro j razdjuln, tudi zdaj ustroj v zadrugah razdira. Se ve da, ne bi bilo potreba, preustrojivanje tjo do zadnje knnsekvenqje goniti, iu zadružno narodno življenje bi po mojem mnenji tudi pri drugem ustroji župnnij obstati moglo, pa — kdor jo enkrat A rekel, ta misli, da mora tudi H reči. Kdor po bregu dole leti, ta se ne ustavi lehko prejo, ko ouila, ko že v grabi leži. Naši koiiferencijaši o aocijnlneni gibanji sveta nimajo prav nobenega pojma. Povsod se gre un to, da se svet usucijujc, kajti združene moči več premorejo, naši konferencijuši pa nasprotno z razdirati jeni kmečkih zadrug disso-cijujo. llog jim grehe odpusti, ktijti oni ne vodo kuj delajo. Ko jo lansko loto na mirovnem shodu v Ilomu ruski emigrant Baktiniti predložil, naj se pokvečene zdnjšne sncijulne razmere po s turo ruskem kolektivizmu poravnajo, je sicer mirovtii skod ta predlog zavrgel, francoski delavci so ga pa z na-dušenjem prijeli. Tudi naše zadruge imajo oui isti pravni temelj, ua kte-reiu je stal ustroj staroruakib občili, kakor nam jih K. S. Aksakov v svojem dolcit: „zumječanje na novoje admiiiistrativnoje uatrojstvo krestjan v llossiji" slikn, ki je izišlo tnčas, ku jo na Ruskem kmečko robstvo se odpravilo, in se mesto njega „miri" ali avtonomne kmečke občine ustrojilo. In to main delce Aksakovu jo imela v v ustrojivanje ruskih kmečkih občin velik upliv. Svet se ve da kriči knko grd je komunizem ruskih nihilistov, pa tako krife ljudje, ki stvar lo povrh vidijo.**) Zadružno življenje je skoz in skoz slovanska sooijalna prikazen, in ona je svojo veljavnost skoz tisočletja pokazala. Knkor sem rekel, naši konfercucijnäi so zn socijnlno težnje sedaj nosti slepi iti gluhi, dokaz temu je, da naše zadruge rnzdevljojo. l'a kaj bo nasledek raz-deljenja naših zadrug?—Ta, da se bo s tem položila klijen kmečkega pav-perizmn., V zadrugi lahko živi po deset po dvadeset družin vkupno, nobe-ilen pomanjkanja ne trpi, čo so bo pa zadruga v deset, v dvadeset delov razdelila, potem bo vsaka poedinn družina težko shajala, če ne celo stradala. Takih primerov ima ua Hrvaškem na tisoče. Popreje bogata poštovulia zadruga je sklenila so razdeliti. Poedine družine so se i/, gnezda svojih očakov izpeljale . in iz one, kakor sem rokel, bogato iu poštovnno zadrugo je na tn način postalo «leset rili še več siromašnih kajžarjev, Postopanje naše bonske konterwieije v tem pogledu, če je vse res kakor ве govori, bo v poznejših časih brž ko nn strogo obsojeno. Podere se lehko, ali zida se zopet težki i,
O Srbiji se iniiogo pn časopisih govori. Turkom prijazni mngjarski in nemški listi hvalijo srbsko vlado, daje previdna in modra, ker se celo nič no meša v onjent&hie bomatije , uasprot jo pa slovanski listi pri vsaki priliki pikajo, da ona ne spozna svojega pokiiw, da ona zanemarja svoje dolžnosti proti svojim «obratom v Turčiji živečim, da je riba, ki so jo Magjari
"j (i. ilopinuik nuj nam ne tuieri, ila drugi tlel ilopisn inpmtimrj. Saj je zuaau
da „T." preii in vni' v zlu ralji, knr se dn.	Vredn.
**J Poprek tmli ini Hxlniiiiciuvcgti ноеЈјнПиша ue hvalimo.	Vrerin.
meljejo pri „pnjkelcu" pa kjer že fantje na nje prežijo vse pomlajene iz njega prihajajo. Pri peči je stara lesena ura, vsa nd muh onesnažena. Kn kazalec ima podobo sulice, drugi pn strele, in s tem orožjem morita seduj-nost, ler jo pahatn v tisto vrečo, ki ne bo nikdar polna, v vrečo, ki sc jej večnost pravi. V stransko kamrico hočemo samo tnalo pokukati; dve visoko postljaui postelji se nam ptikažete. Naš vnščnn mnogo ceni dobro le/iSče, in sploh se nahajajo snažno in čisto postelje pn naših vaseh. Tu kompliment mora vsak nepristrunec našemu narodu narediti. Na Duimji nisem tako lepih blazin naäel, kakor na Hrvaškem pri kmetih. Tudi v kuhinjo ne bo-demo hodili, ki\jti uuše gospodinje du, daje vsak moški v kuhinji napoti.
Da naši vnščanjo na škodne in hrame radi sovo ali škanjcu ali čuka ■j. razpetimi perutnicami pribijajo, to je stara — ne navada, ampak — razvada; „Novice" so to že dostikrat grajale, in prav jo, da so to neopravdano trpinčenje kmetom koristnih ptic grajale . pa nusi vusčnuje ln še nočejo je-lijati. Na hlevu vidimo tri križce iz blugoslovljcue lesko pribite, ker to boje flvino more brani. Na vratih konjske stajo je pu velikokrat prilepljena slika kakega generala . če nc celo cesarja, ali pn celo krdelo ogerskih huzarjev. Poglejmo si dvorišče. Na sredi dvorišča je velik kup gnoja. Dober gospodar se lioje odkrije pred njim. Oknlo gnojišča noslja iu stika breja plemenska svinja. ,laz jc nc bi v narodopisno sliko slovensko vasi jemal, da tue ne bi njen v podobi g. zakrivljen rep živo spominjal, da v dobi tiskovnih pravd živimo, in da je bolje in varneje denašnje dni o svinjah govoriti, nego o politiki. Ne daleč oil svinje „raca po blati kviten", tako sem našel zapisano v Popovićovent „Untersuchungen vom meoro". ler sa srdil zakaj mesto kvaca ni kobaca. Naprej tam se dva tmiopirjeim purana knkor dve gosposki ko-
čiji po dvorišči sem ter tje vozita, /noder jima visi kaj smešno čez kljune, pa vendar se zelo resnobno in grnvitetično nosita, gotovo sta tekmeca radi kakšne puricc. Petelinček bolček skoči na hlevček pa zakukurika; kikiriki ua gnezdu čepi; jarčka devička pa mod tem pod hlevčkom po peščeku urka. Mali kokoš . ki jc ravno kar jajce znesla, veselja jaška, da se do treh sosedov čuje, kokot jej pa odgovarja: kokokokodaje, polne polno dilu jajc! Mnln otročljc sedi ua hišnem pragu pa polža ogleduje, ter se mu grozi, (Ia mu ho hišo ubil,,, ču mu rog« ne pokaže; in res, ko da bi bil polž besede razumel, ler se za svoj tovor zbnl se začne sliniii in rogo na svitlo rivati. Zdaj lesa zaškriplje, berač z rastrgauimi rokavi, cunjaeto tnnvlio iu grčavo palico v suhi ruki so prikaže in krevlja počasi proti hiši v Boga itue prosit. Pes, ki je do zdaj etegnen na sobici ležal, zalaja nad njega, ter ga godrnjajo v hišo spremlja, tudi gosi stegujejo vratove va-uj, ter sikajo s jeziki kakor kače. Dete so ga ustraši, pusti polža, ter zbeži v kuhinjo materi za krilo. Tam vznilaj za skednjem stoji star oreh, pravi velikan je, ter je že treni hišnim zarodom jederce za božične in velikonočne potice in kolače dajal. Trije, kakor kodeljo veliki vrahljevi gnezdi so na njem. Vrabci cele vasi se na njem zbirajo, kader imajo med seboj kakšno pravdo, kader se kter vrabelj ženi, ali kader se pomenkujejo, kam pojdejo proso krast. Vra-belj je „mal ptič . pa dela velik krič" pravi naš pregovor. Ni ga dne ua leto, da vrabe|j ne bi kmetu česa ukradel. Narodna pesoni pravi o vrahljevi nepoštenosti takole:
MoA-k iito sije,	Tuj ureiegli vrabec!
Vrubei: hr mu (mijtr	Možok iitu vod,
Uiunibor diumhtr	Vrabce «n mu ki ot\ ild.
ȻI> iap'	(Dalje prill.)